GLIN GRIF Nazarje RECICA LJUBNO TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU SXililililHIlilUilil SilililililililillliSilililililiniilSUIilililSHIiliBiaillllliMHSHililSlililililiHlilililSlililililililililllillliai imiitmtsxiftiiidftiiittiXKiftiKiftmftmmtimiiiiijiftiimmiixitmiiiiittiititmtiimxitimitmmiixiiiixiKftxxiiiiiiimtim Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o. Trgovina Rečica Tel. 831-995 Delovni čas: ob delavnikih 7.00 -16.00 ob sobotah 7.00 -12.00 - prodaja na čeke 1 + 2 brez obresti - prodaja tekstila na čeke 1 + 3 brez obresti - prodaja na potrošniški kredit 1 + 4 (5% obresti na ostanek dolga) in 1 + 6 (10% obresti na ostanek dolga) - možen nakup z M-kartico in ACTIVA-kartico Poslovodkmja: Jana JURAK Ponudba: - živila - galanterijsko blago - tekstil - umetna gnojila - krmila Br*5SR*S8R**RR**R8*58R*58R*S8R*SSR**8R*SSR*SSR*$SR*$88*SSR«5SR*5RR*S8R«5SR*SRR**SR**RR*SSR*5SR*SRR«$SR*SR8**SR*SSR*SSr£ ?smiii§s*s§g*s!RSS§8*si!i!fS8Bmsms§s;i§8gsss8gmssg8s§sšs§g$g§g*g§m§i*s§a*smsmsm9§3gs!i$s$8*siB*s$a*Bmgl SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES HOČEVAR MILAN ZADREČKA C.17, NAZARJE PONUDBA Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves.V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo! CELJE - TRGOVINA MOZIRJE Na trgu 7 ( Grabnerjeva hiša ) Tel.: 063/832-636, 832-541 REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF,■ RENAULT,; LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME; AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN ^^R^^RGOVINAZA^Š^Vra iltimmtHltlHtimiiUliltHltlii:iililinimiil!imiil!MI!Ultliti NASLOVNICA Savinjski gaj KAZALO STR. POSLOVNE INFORMACIJE 4 JAVNI POZIV ZSSS 4 GLIN GRIF NAZARJE: TOPLOTNA ENERGIJA NAJPOMEMBNEJŠA 4 PREDSTAVLJAMO VAM: TRAFIKO IN GLANTERIJO LIPA 5 KREKOVA BANKA TUDI V NAŠI DOLINI 6 PREDSEDNIK SKUPŠČINE ODSTOPIL 7 BO BOŽIČ IZKLJUČEN IZ ND? 7 NADOMESTNE VOLITVE 7 IS SO MOZIRJE O POSLOVANJU V MINULEM LETU 8 SAVINJSKI GAJ OB 15-LETNICI 8 NOVICE OD TU IN TAM 9 KS SOLČAVA: RINKO HOČEMO NAZAJ! 9 ARHITEKTONSKA UREDITEV V MOZIRJU 9 KAŽIPOT DO SRC IN NAPREJ 10 REPORTAŽA O BUTARAH 11 OBČNI ZBOR MOZIRSKIH UPOKOJENCEV 11 EUFRAV NAZARJAH 11 SOLČAVSKI JUBILEJI 12 USTANOVITEV OBČINSKE ORGANIZACIJE DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE V MOZIRJU 12 ZVEZA SLOVENSKE PODEŽELSKE MLADINE SE PREDSTAVLJA 13 ZVEZA ČASTNIKOV SLOVENIJE 13 OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE 14 ZAGOVORI ZA RAZNE BOLEZNI 14 SLOVENSKO PLANINSTVO 15 III. ARNIČEV POHOD NA RADUHO 16 KAKO NAS VIDIJO PO SVETU 16 KOŠARKARSKI TURNIR V GORNJEM GRADU 16 KMALU MEDNARODNI SODNIK 16 MLADI DOPISNIKI 17 KRONIKA 17 PISMA BRALCEV 17 NAGRADNA KRIŽANKA 22 KVIZ 22 OBVESTILA 24 MALI OGLASI 24 V času, ko Slovenijo pretresa (še ne do konca razkrita, če to sploh kdaj bo) afera HIT, ki sega prav v vrhove državne politike, je občina Mozirje ostala brez župana. Andrej Presečnik je razočaran nad rezultatom glasovanja v občinski skupščini odstopil, s tem pa se konflikt med predsednikom IS Alfredom Božičem in nasprotniki prav gotovo ne končuje. Prebrati je bilo mogoče tudi napoved sodnega epiloga. Na potezi so politične stranke. Razprave o novi lokalni samoupravi, s katero naj bi v Sloveniji dobili dvestopetdeset (250!) občin, so vedno bolj aktualne v vseh okoljih. V Celju, npr. ugotavljajo, da se bo na ta način stopnja centralizacije in birokratizacije še povečala in da je to značilna poteza države v smislu: "Deli in vladaj!" Istočasno ugotavljajo, da bi 250 županov na kupu pomenilo prej miting kot sestanek in da je nujna vmesna stopnja med bodočo občino in državo regija z večjimi pristojnostmi. Ob tem pa brezuspešno skrivajo, kako se jim cedijo sline ob misli, da bi celjsko regijo obdržali vsaj v sedanjem obsegu. Tudi v našem okolju se želje za samostojno občino kar vrstijo. Vsem, ki si boste v prihodnjem tednu privoščili dopust, želim obilo prijetnih trenutkov, vsem skupaj pa prijetno branje in nasvidenje do prihodnjič! Franci KOTNIK Ste že slišali za Lizo Zagožen, Primoža Nagliča, ali pa na primer za Uršo Ermenc, Petra Jurjevca, ali pa morda za Pavla Orešnika? Niste, kajneda? To so sedmošolci in osmošolci iz Osnovne šole Ljubno, ki so osvojili izredno lepe uvrstitve na območnih tekmovanjih iz fizike in matematike. Namesto njih bi lahko zapisali tudi imena otrok iz drugih šol mozirske občine. Zakaj smo najprej postavili vprašanje, če ste že kdaj slišali za njih? Morda bi morali ta vprašanja postaviti tistim, ki v naših firmah skrbijo za razvoj ali za vizijo podjetja. Ti bi prav gotovo morali vedeti za ta dekleta in fante. Za njih bi se pravzaprav morali tepsti. Kajti na njih bi morali graditi bodočnost razvoja svojih firm. Pa vam lahko zagotovim, da jih ne poznajo in da se še nihče nikoli ni zanimal za učence, ki dosegajo tako odlične rezultate v slovenskem prostoru in katerih sposobnosti so dokazane in potrjene. Izkušnje nas prav nič ne izučijo. Ti učenci bodo šli v srednje šole in tam jih bodo kaj kmalu "našli"predstavniki firm iz središč. In spet bodo centri bogatejši za pamet, katero smo v veliki meri izšolali v naši občini. Mi pa bomo siromaki še naprej. Pri vsej stvari seveda nastopa tudi proslovična "fovšija". Pisec tega prispevka je kar nekajkrat poskušal posredovati, da bi štipendijo podelili študentu, ki se šola za poklic, katerega bi v naši občini nujno potrebovali. Vse se je ujemalo , potreba, sposobnosti, dotedanji učni rezultati, delavnost itd. Le doma niso bili dovolj revni. Ja temu pa ja ne bomo dajali štipendije, kaj bodo pa ljudje rekli, so mi odgovorili. Nič ni pomagalo, da sem jim razložil, da štipendija ni nujno tudi socialna kategorija, ampak da si z njeno pomočjo zagotoviš možgane.In spet so te možgane dobili drugi. Glavno je, da ljudje nič ne govorijo. Rajko Pintar Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pjntar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-801-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma: bralcev” niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. GOSPODARSTVO g> sa s» » SSL aa sa s as as n ss as n sa as aa aa aa as aa aa aa s aa aa n as aa aa aa as aa aa n as aa aaag srsi ss si g) si g i gi GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Trg mladosti 2, p.p. 45, 63320 VELENJE Tel.: 063/856-920, Fax: 063/855-645 I® POSLOVNE INFORMACIJE *11. Prejeli smo nov izpisek ponudbe in povpraševanja BUSINESS ®! COOPERATION Centra iz Bruslja. S I 2. Obveščamo vas, da Pospeševalni center za malo gospodarstvo gl g i organizira skupaj z Mednarodno organizacijo za delo OZN brezplačno g * izobraževanje v Mednarodnem izobraževalnem centru v Torinu. g I Na razpis se lahko prijavijo srednje velika in mala podjetja ter * J obrtniki, ki se zanimajo za izvoz v Italijo. Program 2 oziroma 3 g i tedenskega izobraževanja vključuje strokovne teme (mednarodne * j poslovne komunikacije, pogajanja, strategija, rasti firme, vodenje g i firm, poslovni načrti, poslovanje z Italijo in akcije promocije in * j predstavitve proizvodov udeležencev italijanskim poslovnežem, g I Termin izobraževanja bo določen kasneje, predvidoma pa bo med 15.6.1993 in 15.7.1993. * i Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - ® I Območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920. g S 3. Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in g. srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v * I BORZI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. g j 4. V okviru informacij dajemo tudi brezplačne informacije na S * aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite svoja g s vprašanja na naš naslov, GZS - Območna zbornica Velenje, Trg I j Mladosti 2, p.p. 45 Velenje. i I VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNA l J ZBORNICA VELENJE, TRG MLADOSTI 2, P.P. 45 g i VELENJE, TEL: 063/856-920, FAX: 063/855-645. SL.................................................... i S g 8 g g s 8 g g S 8 S g s 8 S g g 8 g g g 8 S g g 8 g g g 8 g g g 8 g g g 8 g g g 8 GLIN GRIF Nazarje ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE JAVNI POZIV ! Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poziva poslance Državnega zbora Republike Slovenije, da z vso odgovornostjo proučijo predloge amandmajev, ki jih je ZSSS posredovala k spremembam in dopolnitvam zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Minimum naših zahtev je, da se premalo izplačane plače v primeijavi s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti upoštevajo pri lastninjenju podjetij! Moralno, politično in pravno nevzdržno je, da bodo posamezniki udeleženi v procesih privatizacije trikrat - kot razlaščenci, kot zadružniki in kot državljani; delavci, ki pa so družbeno premoženje ustvaijali - tudi na račun premalo izplačanih plač, pa naj bi se zadovoljili z drobtinicami. Sedanje razmere na področju lastninjenja so posledica neodgovornega in nepravočasnega odziva oblastnih organov na urejanje teh procesov. ZSSS je namreč ves čas opozarjala, da bo do takšnih ekscesov, kakršni se dogajajo sedaj, prišlo. Če naši predlogi ne bodo upoštevani, je predsedstvo sklenilo, da bo takoj začelo postopek za zbiranje podpisov na zakonodajni referendum, s katerim bo predlagalo odpravo za delavce najbolj krivičnih določb zakona. Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič Eno izmed storitvenih podjetij, ki je nastalo z reorganizacijo firme Gorenje Glin je Glin Grif. Kaj je Grif in kakšni so prvi meseci njegovega poslovnega življenja smo povprašali direktorjaJBožidarja Vodovnika. Božidar Vodovnik SN: Je bila ideia o formiranju tovrstnega podjetja popolnoma nova ali je takšna oblika le logično nadaljevanje že utečene prakse? BOŽIDAR VODOVNIK: Leta 1989 , ko se je v skladu s takratno poslovno politiko Glina poleg ostalih ukinila tudi TOZD Energetika in vzdrževanje, smo razočarani ugotavljali, da se vrednost našega dela izgublja v množici ostalih stroškov poslovanja. Že takrat smo razmišljali, da bi morali biti vsaj profitni center v okviru celovitega podjetja. To je študija danske svetovalne firme tudi potrdila, vendar center zaradi stalnega potiskanja ob rob problematike ni nikoli zares zaživel. S pojavom velikih težav od izgube južnih trgov dalje, se je vse bolj potrjevala teza, da bodo bistveno zmanjšanje stroškov lahko dosegla le manjša, a povsem samostojna podjetja. Tako smo v lanskem letu s prihodom sanacijske ekipe postali Glin Grif. Žalostna resnica pa je, da so nam mnogi dobri kadri zaradi izredno slabih plač ušli iz podjetja že prej. SN: Kakšna je dejavnost podjetja v sedanii obliki? BOŽIDAR VODOVNIK: Vršimo dve temeljni dejavnosti: proizvodnjo in distribucijo energije ter izvajanje storitev. Pri prvi je v največjem deležu zastopana toplotna energija, ne gre pa pozabiti na distribucijo električne energije, proizvodnjo in distribucijo komprimiranega zraka ter distribucijo pitne in tehnološke vode. Na področju storitev izvajamo dela strojne obdelave, mehanično - kleparsko - inštalaterska dela, elektro storitve in vzdrževanje vozil. Pri tem je razmerje med temeljnima dejavnostima 80:20 v korist prve. Ker pa je le-ta sezonskega značaja, si prizadevamo plasirati storitve na trg izven Glina, kjer je konkurenca izredno ostra. Na tem področju se nam tudi negativno obrestuje slaba opremljenost, ki je posledica že omenjenega mačehovskega odnosa do te dejavnosti v preteklem obdobju. GOSPODARSTVO SN: Ce se povrnemo k vaši prioritetni panogi, proizvodnji in distribuciji toplotne energije, kaj lahko rečete glede stanja v njej? BOŽIDAR VODOVNIK: Že v začetku moram opozoriti, da lani Glin Holding, ki je sicer lastnik vseh osnovnih sredstev, ni namenil za vzdrževanje nič sredstev. Iz tega razloga nismo izvršili normalnega letnega remonta v kotlovnici, posledica pa je bila okvara ventilatorja dimnika sredi kurilne sezone. Napako smo na srečo kmalu odpravili, vseskozi pa smo trepetali, da nam ne bi odpovedalo kaj drugega. SN: Nekateri porabniki trdiio. da ie vaša toplotna energija predraga? BOŽIDAR VODOVNIK: Da, res je slišati podobne trditve. Vendar, če primerjamo tiste, ki se ogrevajo individualno in kurjavo plačajo praktično vnaprej,s tistimi, ki se ogrevajo preko nas in plačujejo dejansko porabljeno toploto v sedmih obrokih preko celotne zime, ugotovimo, da je druga varianta cenejša. Res pa je, da se je cenovno razmerje med trdimi in tekočimi gorivi v zadnjem času spremenilo v škodo prvih, kar se tudi odraža v ceni. Morebitna primerjava s Šoštanjem oziroma Velenjem pa ni ravno na mestu, saj gre tam pokrivanje razlike v ceni iz drugih virov. SN: Krajane Nazarij in bližnje okolice zelo zanima, kakšne so možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje v bližnji bodočnosti. BOŽIDAR VODOVNIK: Tovrstne kombinacije so bile najbolj aktualne pred slabim desetletjem, ko so sedanji zunanji porabniki tudi sofinancirali rekonstrukcijo kotla na kurjenje z odpadki. Glin je takrat načrtoval nakup kotla, ki bi omogočal ogrevanje Nazarij in strnjenih naselij Mozirja in Rečice. Zaostrovanje ekonomske situacije je to investicijo odmaknilo, tako da je danes obstoječi kotel v najbolj hladnih dneh tako obremenjen, da ogrevamo celo na račun tehnološke porabe. Zamenjava kotla je neizbežna ne glede na to, kdo bo lastnik Grifa, najkasneje v desetih letih. Investicija pa je reda velikosti od 5 do 8 milijonov DEM. Pa tudi sedanja vrednost kotlovnice je krepko višja od milijona DEM, kot se je nerealno pojavljalo v javnosti. SN: Tekoče poslovanje torej kliub spremembam ni idealno? BOŽIDAR VODOVNIK: Seveda ni. Posledice težav Glina se vlečejo za vsemi hčerami, kar je razumljivo, saj smo startali brez vsakih likvidnostnih sredstev. Dobavitelji materialov pa tekoče poslovanje često pogojujejo s poravnavo starih dolgov, za katere nismo krivi. Ker nismo lastniki osnovnih sredstev, katera uporabljamo, nimamo nobenih možnosti za pridobitev potrebnih kreditov. Vse našteto skupaj povzroča takšne pogoje dela, ki omogočajo kvečjemu životarjenje ali pa celo umiranje na obroke. SN: Ne glede na nezavidljiv položaj, kaj pričakujete od leta 1993? BOŽIDAR VODOVNIK: Prizadevali si bomo opraviti potreben letni remont v zadostnem obsegu, da bi kurilna sezona 93/94 normalno potekala. Pričakujemo, da bo Glin in tudi Grif v letošnjem letu dobil novega lastnika, od katerega bo odvisna nadaljnja poslovna politika. KF Predstavljamo vam Ikftflkoin It UPA Trafiko in galanterijo Lipa, katere lastnica je Marija Šukalo, najdete v samem centru Rečice ob Savinji. Zanimalo nas je, kako in kaj ponuja, pa smo jo obiskali. SN: Gospa Marija, vaša trafika je prvega marca letos praznovala tretjo obletnico poslovanja?. MARIJA ŠUKALO: Res je. S trafiko sem pričela 1. marca 1990, za kar se moram zahvaliti predvsem gospe Turnšek, ki mi je prostor zanjo z razumevanjem oddala v najem. Sprva je bila to trafika v ožjem pomenu besede, kasneje sem ji dodala še galanterijo. SN: Kako ste bili zadovoljni z začetkom poslovanja? MARIJA ŠUKALO: Z zadovoljstvom lahko povem, da je bil začetek povsem v skladu z optimističnimi pričakovanji. Seveda pa se nisem zadovoljevala s trenutno uspešno prodajo, ampak sem ponudbo še dopolnjevala glede na povpraševanje potrošnikov. Galanterijsko blago je bilo torej logična dopolnitev prodajnega asortimana. SN: Kakšna je ponudba vašega lokala danes? MARIJA ŠUKALO: Časopisi, revije, tobačni izdelki, igrače, denarnice, torbice, šolske potrebščine, čevlji, sakralni predmeti in priložnostna darila so glavnina ponudbe, ki bi jo celovito lahko poimenovala kot prodajo neživih Kot novost v ponudbi pa lahko omenim možnost izposoje ženskih svečanih oblačil za prvo sveto obhajilo, birmo, poroko, no, tudi oblačila za krst so na voljo. SN: Pod kakšnimi pogoji je mogoče kupovati pri vas? MARIJA SUKALO: Trudim se vse artikle ponuditi po čimbolj konkurenčnih cenah, v odvisnosti od vrednosti nakupa pa nudim tudi odlog plačila oziroma plačilo z več čeki. SN: Kakšen je delovni čas trafike? MARIJA ŠUKALO: Ob delavnikih je trafika dopoldan odprta od 7.30 do 11.00 in popoldan od 13.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah pa od 7.30 do 12.00. SN: In vaš pogled v prihodnost? MARIJA ŠUKALO: Glede na to, da prostorska širitev lokala ni mogoča, se bom še vnaprej trudila slediti potrebam in željam kupcev, katerim se ob tej priložnosti tudi zahvaljujem za dosedanje zaupanje z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče. Verjamem, da bom s primemo ponudbo, ki bo sledila zahtevam časa, uspela poslovanje zadržati vsaj na sedanjem nivoju, kot vsi trgovci pa si tudi sama želim napredka. Tekst in foto.KF Krekova banka je ustanovljena in registrirana, začetni kapital je zagotovljen. Je banka, ki temelji na krščanskih etičnih načelih in nadaljuje tradicijo, ki jo je vpeljal Dr. Janez Evangelist Krek. Zakaj tudi v naši dolini? Zaradi splošnega nezaupanja v obstoječe bančništvo, ko naši ljudje bolj zaupajo tujim bankam kot domačim (zato je mnogo našega kapitala v tujih bankah), smo začeli razmišljati, o finančni ustanovi, ki bi ji zaupali in bi omogočala neko samopomoč. Projekt je odprt vsem, ki mu zaupajo. Prevladalo je spoznanje, da lahko s tem damo prispevek k razvoju našega gospodarstva in bančništva. V čem je banka drugačna od drugih? Banka temelji na realnem, zdravem kapitalu. Nadalje, banka temelji na načelu soodgovornosti in soodločanja, kar pomeni, da poleg kapitala odločilno vlogo igra še solidarnost. Izrednega pomena je zavest pripadnosti, saj gradimo našo banko z našimi sredstvi, z našimi ljudmi. Kakšni so pogoji za pridobitev delnic? Delnice so na voljo vsakomur, ki jih seveda želi kupiti. Prav zaradi gradnje široke pripadnosti banki, je njen cilj imeti veliko število malih delničarjev, malih varčevalcev. Prednostne delnice so zato tako rekoč na voljo vsakomur, saj so v vrednosti od 200 DEM naprej. Za upravljalske delnice pa je minimalni limit v višini 100.000 DEM. Kaj in kje bo banka zaživela v naši dolini? Krekova Banka bo s svojimi aktivnostmi v naši dolini pričela v mesecu maju. V prvem koraku bodo na nekaj mestih v dolini odprte t.i. informacijske pisarne, kjer bo možno pridobiti vse informacije o poslovanju banke, obrestni meri, tečaju, vrednosti delnic, o možnostih nakupa in nakupu delnic, itd. V kolikor bo interes pokazal možnost pozitivnega poslovanja, bo v drugem koraku odprto blagajniško mesto, kjer bo možno poleg naštetega še poslovati s hranilnimi vlogami. V končnem koraku pa je seveda v planu odprtje izpostave Krekove Banke, ki bo opravljala vse bančne posle v okviru svojega volumna poslovanja. Tako se bo po prvem maju 1993 odprlo kar nekaj informacijskih pisarn Krekove Banke in sicer: - V Mozirju, Na trgu 12, p.p. 48, tel.: 831-143 Odprto od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. Izven tega časa pa je možno dobiti vse informacije tudi na tel. 832-801 in v župnišču Nazarje na tel. 831-993 - V Gornjem Gradu, Attemsov trg 30,tel.: 842-002, FAX: 842-635 Odprto od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Izven tega časa pa je možno dobiti vse informacije še iz sledečih informacijskih mest: - predsednik KS: 842-041 - župnišče: 842-026 - V Lučah ob Savinji, župnijski urad, tel.: 844-028 vsako nedeljo po maši in vsako sredo popoldan. Krekova Banka zaupa ljudem, njeni ljudje zaupajo Banki. Iniciativni odbor Krekove Banke SMSP^IInUi 8D9VSPUi Andrej Presečnik Odstopna izjava Po temeljitem razmisleku sem se na osnovi zadnjih dogodkov v občinski skupščini in še posebej neuspelem glasovanju o nezaupnici predsedniku IS SO Mozirje odločil, da NEPREKLICNO ODSTOPAM s funkcije predsednika Skupščine občine Mozirje. Prepričan sem namreč, da je ravnanje in odnos predsednika IS g.Božiča do vrste izredno pomembnih odločitev v občini, povzročilo vrsto negativnih odmevov, ki neposredno postavljajo skupščino v vlogo organa, da oceni njegovo delovanje kot sprejemljivo ali ne. Ker so delegati skupščine s svojim glasovanjem dali podporo g.Božiču so s tem dali vsem občanom vedeti, da podpirajo takšen način dela predsednika IS. Ker osebno smatram, da skupščina te odgovornosti ne more prevzeti na sebe, jaz takšni skupščini ne morem več predsedovati. Za sodelovanje se zahvaljujem vsem! Mozirje, dne 9.4.1994 Dosedanji predsednik SO Mozirje: Andrej PRESEČNIK, dipl.ing.agr. Politična situacija v naši občini se, resda nekoliko presenetljivo, vendarle razpleta. Odstop predsednika SO, Andreja Presečnika, in ostalih nosilcev funkcij v skupščini, o čemer pišemo v nadaljevanju, je v skladu z napovedmi poznavalcev, ki so menili, da se "spopad" na zadnjem zasedanju skupščine ne more končati neodločeno. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v petek, 9. aprila točno opoldne, je Andrej Presečnik posredoval odstopno izjavo. V komentarju k njej je Presečnik omenil, da arogance predsednika IS Alfreda Božiča enostavno ni več mogoče prenašati. Izrazil je mnenje, da bi bil rezultat glasovanja na skupščinskem zasedanju verjetno drugačen, če bi se odločalo o (ne)zaupnici predsedniku IS. Po njegovem je odnos med zdravstvenim zavodom in firmo Božič sicer predvsem poslovna zadeva, vsekakor pa ni mogoče izključiti vprašanja morale. Njegova poteza, kot je dejal, ni linija najmanjšega odpora, ne glede na to pa on na naslednjih volitvah nima nobenih ambicij. Vzporedno z odstopom predsednika SO Andreja Presečnika sta odstopila tudi predsednica družbenopolitičnega zbora Danica Vezočnik in podpredsednik istega zbora Franc Bastl. Svoj odstop je sicer najavil, ni pa ga pismeno potrdil Matija Petrin, predsednik zbora KS, medtem koje predsednik zbora združenega dela Dominik Miklavc izgubil delegatsko bazo, ker je menjal zaposlitev. Vodstvo skupščine je tako dodobra okrnjeno. Predsedniško funkcijo bo do izvolitve novega predsednika po pooblastilu dosedanjega predsednika vršil podpredsednik SO Rade Rakun, ki je že sklical sestanek predsednikov strank, zastopanih v skupščini. Za volitve novih nosilcev funkcij v skupščini mora biti namreč zagotovljena dvotretjinska navzočnost na seji, za vsako funkcijo pa morata biti vsaj dva kandidata. Naslednje zasedanje skupščine ja predvideno 7. maja, videli pa bomo, če obstaja dovolj politične volje za razrešitev nastale situacije. KF Bo Božič izključen iz ND? Skupaj s svojo odstopno izjavo na funkcijo podpredsednika DPZ, je Franc Bastl, predsednik občinskega odbora Narodnih demokratov, posredoval tudi informacijo, v kateri navaja, da se novoizvoljeni odbor ND občine Mozirje ograjuje od dela in ravnanja gospoda Božiča kot bivšega predsednika ND Mozirje kakor tudi predsednika IS SO Mozirje. Občinski odbor bo s svojim stališčem seznanil vodstvo stranke in sprožil postopek za izključitev gospoda Božiča iz stranke ND. Nadomestne volitve V sredo, M.aprila je občinska volilna komisija izvedla nadomestne volitve v podjetjih Smreka Gornji Grad in Cinkarna Celje Kemija Mozirje. Volitve so bile potrebne zaradi prenehanja delegatske baze članoma zbora združenega dela Danilu Firštu (prej Smreka, menjal zaposlitev) in Jožetu Punčuhu (prej Kemija, upokojen). Na njuni mesti so volilci izbrali Jožeta Mutca (Smreka) in Marijo Sirko (Kemija). KF ZAHVALA Zahvaljujemo se župnijski Karitas Radmirje za darovana sredstva. Varstveno delovni center Mozirje IS SO Mozirje: O poslovanju v minulem letu Izvršni svet se je po (ne) izglasovanju (ne)zaupnice prvič sestal v četrtek, 8. aprila. Med ostalimi točkami sicer obsežnega dnevnega reda je razpravljal tudi o poteku zadnjega skupščinskega zasedanja in o razmerah v zdravstvenem zavodu. Izraženo je bilo mnenje, da dr. Žunter glede na to, da je dobil koncesijo za izvajanje privatne prakse, ne more biti več predsednik sveta zavoda, potrebno pa je tudi razčistiti ali je na skupščini razpravljal v svojem imenu ali v imenu zavoda. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je posredoval predlog, da SDK in pristojne službe izvršijo revizijo poslovanja zdravstvenega zavoda in firme Božič, kar naj bi dalo dokončen in jasen odgovor na vse obtožbe in navedbe, posredovane na seji skupščine. Izvršni svet je predlog podprl, seznanjen je bil tudi s pobudo, da Komisija za volitve in imenovanja imenuje posebno komisijo za ugotovitev (ne)združljivosti opravljanja funkcije predsednika IS z domnevno pridobitniško dejavnostjo. Izvršni svet je med drugim sprejel tudi zelo pomemben sklep, s katerim se bo vrstni red izvajanja posameznih projektov v sklopu odpravljanja posledic poplav iz naslova še neporabljenih sredstev določal glede na trenutne možnosti, stanje na terenu in-dogovore z ' izvajalci. V nadaljevanju je IS sprejel odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1993. Pojasnjeno je bilo, da se je situacija glede stekline precej izboljšala. Sekretariatu za gospodarstvo je IS naložil, da do prihodnje seje pripravi pregled zakonodaje in možnost ukrepov v zvezi z nekontroliranim gnojenjem travnikov s polivanjem gnojnice. Po sklepu izvršnega sveta se je pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede zmanjšala za polovico. Predstavnika javnega podjetja Komunala Mozirje sta na seji predočila stanje na področju zaposlenosti v komunalni dejavosti omenjenega podjetja. Do konca leta bo v tej dejavnosti po državnih kriterijih delalo 60 delavcev (sedaj 80), obsojanja vredno pa je dejstvo, ki ga ugotavljajo, da namreč mnogo brezposelnih noče delati v okviru javnih del. Izvršni svet se je nato seznanil z informacijo o poslovanju v občini v letu 1992, o čemer več prihodnjič v posebnem prispevku. IS je informacijo potrdil in jo bo dopolnjeno s perspektivami za letošnje leto posredoval v obravnavo skupščini. Sledila je razprava o izvenproračunski porabi občine Mozirje za leto 1992 in plan za leto 1993. IS je posredovano informacijo, ki jo bomo obširneje predstavili v prihodnji številki, sprejel, o njej pa bo svoje povedala še skupščina. Enako velja tudi za poročilo o porabi sredstev skupnega programa samoprispevka. Glede (ne)upravičenosti nadaljnjega obstoja splošne ambulante v Solčavi je IS menil, da strokovni in ekonomski kriterij govorita v prid ukinitve, seveda pa je to vprašanje deloma tudi politično. Iz tega razloga je primerno, da se o problemu izreče še občinska * skupščina. IS se je končno opredelil do neupravičenih izplačil v družbenih dejavnostih. Sprejel je sklep, s katerim se vsa navedena izplačila štejejo kot del poračuna, do katerega so v nekaterih dejavnostihpo odločitvi državne vlade upravičeni. Po mnenju izvršnega sveta naj bo izhodišče za oblikovanje cen kosil in malic v družbenih dejavnostih regres za prehrano, deljen s številom delovnih dni. Zapletlo se je pri naslednji točki dnevnega reda, ko naj bi IS na predlog uprave za javne prihodke odpisal davčni dolg nakaterim zavezancem. Ker izvršni svet nima nikakršnih možnosti vpliva na oblikovanje in določanje tovrstnih davkov, je nesmiselno, da bi imel pristojnost odpisa brez kvalitetnih obrazložitev Iz tega razloga predloga davčne uprave ni potrdil, o čemer bo vodja mozirske izpostave Brane Strojanšek seznanil pristojne v RUJP. Predsednik IS, Alfred Božič, je ob koncu seje člane seznanil, da išče dva nadomestna člana IS za izpraznjeni mesti Tonija Breznika in Roberta Klemenaka. O imenih še ni bilo govora. KF Savinjski gaj ob 15-letnici Savinjski gaj, ena najbolj atraktivnih turističnih točk Zomje Savinjske doline, tudi letos svečano odpira vrata ob prvomajskih praznikih. 24.aprila bo na sejmišču ob gaju tradicionalni Jurjev sejem. Tudi letos bo Savinjski gaj vzorno urejen sprejel številne obiskovalce Od 30.aprila do 2.maja bosta v gaju potekali kar dve prireditvi: Pozdrav pomladi in Cvetlični sejem. V tem času se bodo v gaju srečali vrtnarji in cvetličarji, ki sodelujejo pri njegovem urejanju, razpisali pa so tudi nagradni natečaj za osnovnošolce za risbe z naslovom "Cvetje - narava". Natečaj bo trajal do konca šolskega leta, jeseni pa bodo pripravili razstavo in podelili nagrade. 2. maja bodo 15-letnico Savinjskega gaja počastili še s priložnostno prireditvijo. Seveda pa se bo v in ob Savinjskem gaju marsikaj dogajalo tudi v nadaljevanju sezone. 5. in 6. junija bo ob njem start in cilj mednarodne športne prireditve Pentatlon Zgornja Savinjska dolina. Od 3. do. 6. septembra bo v gaju mednarodna razstava cvetja z naslovom "V znamenju cvetja". 5. septembra bo v Savinjskem gaju blagoslov kapele sv. Valentina, zavetnika mladih in zaljubljenih. Skozi vso sezono pa bo v Savinjskem gaju potekala akcija sajenja vrtnic pod geslom "Vsak Slovenec ena vrtnica v gaju." Res več kot dovolj razlogov za obisk Savinjskega gaja, bi lahko dodali mi. KF Prosvetno in Turistično društvo Solčava prireja razstavo domačih jedi v dvorani v Zadružnem domu v Solčavi, I. maja od 8 -18 ure. o IZ KRATEVNIH SKUPNOSTI novici« ŠMARTNO OB DRETI: Sprejeli so dokončni predlog programa novega samoprispevka, o katerem se bodo odločali 16. maja na referendumu. NAZARJE: Tudi v Nazarjah so dorekli program novega samoprispevka. Udeležba na zadnjem zboru krajanov je bila sicer skromna, ne glede na to pa so možnosti za uspeh referenduma realne. REČICA: V teku so še zadnje priprave na izvedbo akcije razširitve pokopališča. SOLČAVA: Krajani so na očiščevalni akciji v četrtek, 8. aprila, kraj razbremenili nesnage in ga pripravili na začetek turistične sezone. Od slednje pa, vsaj dokler ne bo rešen problem penziona Rinke, ne pričakujejo veliko. MOZIRJE: Na delnih zborih krajanov so potrdili predlog novega samoprispevka, po katerem naj bi približno tretjino zbranih sredstev namenili za ureditev trga. SOLČAVA: V kampu Logarska dolina bo v petek, 30. aprila od 18. ure dalje kresovanje ob zvokih harmonike in gamsovem golažu. *** GORNJI GRAD: Na zboru krajanov, ki je bil v ponedeljek, 12. aprila so soglasno potrdili predlog novega samoprispevka. Svet KS pa bo na naslednji seji definiral operativne naloge glede izvedbe referenduma. *** GORNJI GRAD: S strani republiškega cestnega inšpektorja, cestnega podjetja in policije je bil že izvršen ogled lokacije bencinske črpalke. Cesta v Florjan bo v kratkem pripravljena za asfaltiranje. *** GORNJI GRAD: Do izteka meseca aprila pričakujejo informacijo o ceni posameznega telefonskega priključka. Pogodbe z bodočimi naročniki naj bi bile podpisane v mesecu maju. LJUBNO OB SAVINJI: Gradnja obvoznice poteka v skladu z načrti. Prav tako pa se pripravljajo tudi na izvedbo referenduma o novem krajevnem samoprispevku, katerega program so potrdili na zboru krajanov v nedeljo, 18. aprila. KS Solčava: Rinko hočemo nazaj! Krajani Solčave so se na velikonočni ponedeljek zbrali na zboru, kjer so poleg programa samoprispevka obravnavali tudi ostale pereče probleme v krajevni skupnosti. V programu novega samoprispevka 93-98 so 35% zbranih sredstev namenili dokončanju mrliške veiice, 20% ureditvi cestišča do pokopališča in prostora pred velico z asfaltno prevleko, 15% ureditvi hidrantov, 10% vzdrlevanju obstoječih objektov in 10% za rezervo. Zbor krajanov je sprejel sklep, da KS Solčava postavi zahtevo SO Mozirje za vrnitev penziona Rinka. Slednjega so , o tem smo le poročali, zgradili krajani Solčave z lastnimi sredstvi in udarniškim delom, najet je bil celo kredit. Ko takratni upravljalec (planinsko društvo) ni smel več upravljati z mlinskimi gostinskimi objekti, je bil objekt odvzet. Od takrat dalje so z objektom "gospodarili" Notranja uprava Celje, Cinkarna Celje in Turist Nazarje, ki je v zemljiški knjigi z datumom 13. 7.1990 pod št. 1229 vpisan kot imetnik pravice uporabe tega objekta. Rinka je od septembra 1991 dalje zaprta. Po mnenju krajanov se Turist obnaša zelo neodgovorno, saj je objekt, kot pravijo, dobesedno izropan, kar se tiče inventarja, uničen je vodovod in centralna napeljava, streha ni bila vzdrlevana. Zaradi vsega navedenega krajani zahtevajo, da se jim oz. krajevni skupnosti Rinka vrne, saj nobeden od dosedanjih upravljalcev ni Solčavi nikoli povrnil vlolenih sredstev. V nadaljevanju so Solčavani kljub le znanim dejstvom o (ne)upravičenosti zdravstvene ambulante v kraju zahtevali, da le-ta tudi v bodoče obratuje enkrat tedensko, od zdravstvenega osebja pa zahtevajo, da je v izogib nepotrebnemu čakanju ob dogovorjenem času na delovnem mestu. Če bo v bodoče prišlo do delitve sedanje občine, bo Solčava zahtevala svojo, kot jo je imela 105 let do leta 1954. KF Arhitektonska ureditev trga v Mozirju Zavod za urbanizem Velenje pripravlja na podlagi naročila Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj Mozirje idejni načrt arhitektonske ureditve trga v Mozirju, ki zajema ureditev ceste s priključki, pločnikov, zelenic, opreme trga, javno razsvetljavo itd. Da bi bila bodoča ureditev trga v čimvečji meri odraz želja in potreb prebivalcev,ki tam živijo in delajo, je zavod pred pričetkom dela med njimi izvedel anketo, v kateri so prebivalci odgovarjali na bistvena vprašanja v zvezi z ureditvijo. Večina anketirancev v trgu zaznava pomanjkanje gostinskih oz. turističnih lokalov, moti jih neprimerna lokacija avtobusne postaje, stalen hrup in smrad s ceste, opažajo pomanjkanje prostorov za počitek in klepet ter površin za pešce. Kot velik problem se izpostavlja tudi pomanjkanje parkirnih prostorov. Velika večina anketirancev z videzom trga na splošno ni zadovoljna. Na vprašanje o ponovni postavitvi kapele z lipo je kar tri četrtine njih odgovorilo pozitivno, večina jih je tudi za ponovno postavitev vodnjaka pri domu TVD Partizan. Zanimivo je, daje dvotretjinskemu deležu vprašanih všeč del trga ob Grabnarjevi hiši, glede zelenih površin pa večina predlaga njihovo povečanje. Predlogi za izboljšanje izgleda trga izražajo precejšnjo ekološko osveščenost anketirancev: namestitev posod za odpadke, javne sanitarije za obiskovalce trga, plinifikacija trga, hidranti za primer požara itd. Projekt arhitektonske ureditve trga vodi dipl. ing arh. Frančiška Kočar, ki nam je posredovala informacijo o prvih temeljnih rešitvah. Cesta skozi trg bo po končani preureditvi v smeri od pekarne do diskonta ZKZ enosmerna, vendar bo njena širina 4,3 m omogočala vzporedna parkirišča, nemoteno dostavo in v skrajnem primera tudi dvosmerni promet. Na ta način se pridobijo prepotrebne površine za pešce vključno s pločniki. Vse obstoječe zelenice bodo ostale, pločniki pa bodo sorazmerno široki (1,5 do 2 m) in zavarovani s primernimi ogradami. Prehodov za pešce preko ceste bo veliko in bodo z drugačnim tlakom opozarjali voznike. Na sedanji avtobusni postaji bo prireditveni prostor (karneval, zborovanja...). Cesta od diskonta ZKZ proti pokopališču bo rekonstruirana in bo dobila večji pomen. Pri pekami je predvideno večje parkirišče in cestna povezava s Šmihelsko cesto. Večje parkirišče naj bi bilo tudi pri papirnici, cesta od gostišča Turist proti avtobusni postaji pa naj bi postala peš pot. Pri domu TVD Partizan bo postavljen vodnjak. Ta projekt pa seveda ne zajema ureditve in sanacije samih objektov v trgu, od katerih jih je kar cela vrsta pod spomeniškim varstvom. Sedaj doseženi stopnji projekta bo sledila II. faza ureditve, ki bo obdelala vse detajle: razsvetljavo, klopi, posode za odpadke itd... Vodja projekta ing. Kočarjeva se je ob tej priložnosti vsem, ki so sodelovali v anketi, lepo zahvalila, saj so le-ti veliko pripomogli k ustreznemu oblikovanju idejnih rešitev. Grafični prikaz opisane idejne rešitve mozirskega trgaje vsem zainteresiranim na voljo za ogled v prostorih občinskega Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj v Mozirju. O O KAŽIPOT DO SRC IN NAPREJ Mir, življenje, ljubezen, pesem so štiri osnovne, kristalno čiste studenčnice potreb človeka, iz katerih trudoma zajemamo moč in energijo lastnih doživetij. Zakaj mir, v odnosu do sočloveka najpomembnejša od vseh pozitiv, brez katere ostalim vsa blagohotna vnema preprosto izhlapi v mukah ljubezni z dvomljivo možnostjo človeka vrednega življenja, izžareva v svoji samoohranitveni potrebi skrajno pahljačo prelivajoče uročenosti. Pa vendar lahko postane mir turoba, življenje puščoba in ljubezen grenkoba v kolikor se ne dopolnjujejo s povezovalko večine potreb vseh ljudi za vse čase. Ta nevidna, neotipljiva, a vedno znova doživeta nit se imenuje pesem. Njene magnetne privlačnosti družijo in povezujejo tudi tiste, ki so jim zgoraj naštete potrebe in vrednote zgolj kulisa v iskanju poti notranje sprostitve. Če temu ne bi bilo tako, bi bil pregovor, kdor poje slabo ne misli, mrtva črka na papirju. Pa ni. Prav to spoznanje druži in povezuje skupino deklet, nekatere med njimi že poročene žene in mlade mamice, katerim je pesem del življenja, ena izmed ljubezni in potrjevalka miru. Dekliški pevski zbor iz Ljubnega ob Savinji, o katerem teče beseda, deluje v okviru Prosvetnega društva in to odleta 1990. Pod taktirko pevovodkinje Minke Zalesnik se petnajst deklet iz Ljubnega, Radmirja, Mozirja zbira na vajah v veroučni učilnici, katero jim je odstopil ljubenski župnik gospod Martin Pušenjak. "Saj, "povzame besedo pevovodkinja Minka", prvo leto smo se zbirale v osnovni šoli, ampak vse prevečkrat, kar je povsem razumljivo, so bili prostori zasedeni. Ker se zaradi služb in drugih obveznosti lahko dobivamo samo ob sobotah, je tudi razmišljanje o možnosti koriščenja dvorane ostala zgolj želja. Povedati moram, da nam je gospa Kraljeva, predsednica prosvetnega društva, ponudila dvorano v uporabo, za kar smo ji seveda hvaležne. Vendar na račun naših vaj ne morejo in ne smejo trpeti kinopredstave. No sedaj smo že drugo leto v veroučni učilnici, tukaj je mir in odlični pogoji za delo. Gospodu župniku se najtopleje zahvaljujemo za ponujeno roko." Lepe misli slutim iz Minkinih besed, mogoče za kanček grenkobe v njih, kdo bi vedel. Res pa bi moralo biti, da kraji in tu Ljubno ni izjema morajo povezovalno in vzpodbudno delovati na peščico zanesenjakov, ki so še voljni v lastnem odrekanju prezentirati dogodke nekega časa bodisi v pesmi, besedi ali kako drugače. Potrebna je samo dobra volja. "Naš zborček goji predvsem slovensko narodno pesem, čeprav med mladimi ne vlada pravilen odnos do te zvrsti glasbe. Ampak v tem so naše korenine in del nas samih. V okviru kulturnega meseca smo nastopile v Lučah, Ljubnem in Lepi njivi. Sicer pa se nastopov ne branimo, le povabiti nas je treba. Lansko leto smo sodelovale na flosarskem balu, krajevna skupnost nas je povabila ob proslavi 40. letnice planinskega društva in še bi lahko naštevala. Po odzivu sodeč so ljudje z našim petjem zadovoljni." O tem ne kaže dvomiti. Dekleta zapojejo, da mora biti sproščene misli, kdor jih posluša (čeprav brez njih vednosti). Ravno poslušalci s svojim aplavzom vzpodbujajo in še v večji meri zavezujejo zborček še k bolj zavzetemu delu. Udeležba na pevskem taboru v Stični in vsakoletna pevska revija daje možnost za kritično presojo lastnega dela in napredka. Pevke pravijo, da ob takšnih prilikah ni spodobno govoriti o tegobah, s katerimi se spopadajo. Pa vendar si mislim, mar beseda skromne potrebe, izražena iz srčne želje, ne velja prav toliko ali še več, kot vsa visoka modrovanja. Dekliški zbor iz Ljubnega si nadvse želi novih oblek. Te, v katerih nastopajo sedaj, so namreč podedovale, pa še to samo polovično od ženskega zbora. Prosvetno društvo, v sklopu katerega delujejo, željenih sredstev nima, zato poskušajo vzpodbuditi interes za svoje potrebe pri podjetnikih in obrtnikih. Kljub težki gospodarski situaciji katera pesti malodane vse, upajo dekleta na ugoden odziv. "Rada bi še povedala, da se pripeljejo dekleta na vaje v lastni režiji, kar je razumljivo, in na svoje stroške, kar je absurd, če vemo za kaj vse troši naša družba denar. Ni pa samo pesem tista, ki nas druži. Prijateljice smo tudi sicer, saj nas povezujejo še mnoge stvari tako, da je večkrat veselo." Dolgoročna naložba veje iz Minkinih besed in iz misli deklet, saj poštena misel srčne ljudi skupaj drži. Če končam z začetno mislijo,, katera se potrjuje ravno v vlogi prenašalke lastne izvirnosti, je predvsem razveseljivo dejstvo, da so prav mlade mamice najbolj vnete in vztrajne spremljevalke zbora. Na ostale delujejo kot magnet. Upajmo, da bo njihova ljubezen in spoštovanje do slovenske zemlje, iz katere je vzklila beseda staršev, prenešena tudi na njihov zarod. V te in podobne roke širom po deželi je položena usoda naroda. tekst: Edi Mavrič, foto: Vlado Lamut (Diskptefca MINI CASINO VINAR - JUMBO vabi na otvoritev prenovljenih prostorov v Savinjskem gaju v petek, 23. aprila 1993 ob 20. uri. v Igra ansambel Čudežna polja. Vabljeni! Ljubenske potice Parazot Ljubenski ministrant z motorno žago Kruhke je prinesla k žegnu Mozirje - Stare loke: "Snop v Tekst in foto: Ciril Sem Občni zbor mozirskih upokojencev Društvo upokojencev Mozirje, ki šteje preko 600 članov, pripravlja l.maja ob 15.uri slovesni občni zbor ob 13-letnici delovanja. Občni zbor, oziroma srečanje, bodo izvedli v dvorani doma TVD Partizan v Mozirju. Na njem bodo poleg pregleda delovanja in podelitve priznanj, razvili tudi nov, slovenski prapor društva, za katerega je dala svoj prispevek večina članov. Prireditev bo s svojim nastopom popestril društveni pevski zbor, bo pa to seveda lepa priložnost za medsebojna srečanja, za katera je v vsakdanjem življenju vedno manj časa. EUFRA v Nazarjah Kot smo že poročali, poteka v dneh od 19. do 23. aprila v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah mednarodno srečanje predstavnikov evropskih Narodnih svetov Frančiškovega svetnega reda. Slovenija bi morala biti gostiteljica tega srečanja že leta 1991, tedanja vojna pa je termin pomaknila na letošnje leto. Letošnje srečanje poteka pod geslom "Naša pot s Svetim pismom", prisostvuje pa mu 32 udeležencev, ki si bodo v teh dneh lahko ogledali tudi širše območje Zgornje Savinjske doline. O vsebini srečanja bomo obširneje poročali v naslednji številki. Solčavski jubileji j Letos proslavljamo v Solčavi kar več jubilejnih obletnic. K stoletnici ustanovitve SED in Savinjske podružnice SPD se je letos pridružila tudi 40 letnica ustanovitve Planinskega društva Solčava, 20 letnica solčavske planinske poti 'Po gorah okoli Solčave" in še katera. Takoj po ustanovitvi PD Solčava smo se namreč nekateri Solčavani še v letu 1953 dogovorili, da ustanovimo tudi Turistično društvo Solčava Pripravili smo potrebne akcije in ustanovitvene zbore tako, da se je naslednje leto Turistično društvo Solčava lahko že tudi registriralo. Zato letos tudi TD Solčava proslavlja 40 letnico ustanovitve. Komaj dobro po prestani vojni, ko je bila vsa Solčava še v kritičnem povojnem razdejanju in urejanju, smo se v veselem upanju na boljše čase združili, da bi Solčava spet zaživela s planinstvom in turizmom. Med ustanovitelji TD so bili tudi nadvse vneti članj ki jih danes ni več med nami, bodisi, da so se pod silo razmer izselili, ali pa so šli tekom 40 let med pokojne. Med temi so se v društveno preteklost zlasti trdno zapisali: Franc Plesnik, Stanko Ošep, Bevšek, Ivan Kosmač in Jože Prušnik. Ni bilo še osnovnih pogojev za turizem, ko se je društvo že pripravljalo na bodoči razmah in je takoj po dograditvi ceste do slapa Savinje - Rinke 1. 1964 zgradilo lastno Kočo pod slapom. Kljub obilnemu snegu v takratnih zimah je bila koča oskrbovana od konca aprila v pozno jesen vse do zapada novega snega Za potrebe koče je zgradilo vodovod a ker gaje hudournik stalno zasipal, tudi še nov, sedaj stalni vodovod. V zanki nove asfaltirane ceste je zgradilo TD še kočico za kiosk kot dopolnilo dajanja turistično - planinskih uslug obiskovalcem. K obstoječi bivalni in gostinski kočije nato prigradilo še obsežen trakt za restavracijo ter sanitarije. Končno je za sodobno obratovanje obeh stavb dalo zgraditi še elektrovod vse od Logarskega kota. S tem je bila utrjena gostinsko-turistična dejavnost Turističnega društva Solčava pod slapom Rinka. Že med izgradnjo tega Turističnega centra je TD prešlo na nadaljno organizacijo turističnega razvoja na vsem področju Solčave. V ta namen je TD zgradilo v Solčavi svojo turistično stavbo za osrednjo pisarno in potrebe društva. V izgradnji vseh naštetih del je društvo dobilo posojilo le za prvo kočo, ki gaje pa tudi v celoti izplačalo. Vse druge investicije si je ustvarilo samo. Gradilo je postopoma, leto za letom, ko je ustvarilo dovolj lastnih sredstev. Zato si je TD ustvarilo tudi renome - sloves in to brez sposojenih sredstev, daril, dotacij in virov iz proračunov občine ali podjetij, ki so mnogim graditeljem le potuha za slabo poslovanje, hkrati pa povzročajo inflacijo ter znižujejo standard vsemu prebivalstvu. Za večje odprtje Solčave svetu je TD stopilo v stik s TD Črna na Koroškem in drugimi v mežiški dolini ter dalo pobudo, da se je zgradila prva cesta Solčava - Črna, predhodno k tej pa tudi Solčavska panoramska cesta in priključek na Pavličevo sedlo na meji.Hkrati z elektrifikacijo Podolševe je bil zgrajen tudi TV pretvornik za vse področje Solčavskega na Hudi peči, za kar se je tudi TD najbolj prizadevalo. TD je izdajalo prospekte, edicije med njimi 1. 1982 "Solčava", vodnike in informacije in še z drugimi ukrepi in načini vabilo goste na vse področje Solčave ter jim v stalno odprti pisarni po možnosti nudilo vsakovrstne druge usluge. Za vse naštete dosežke TD in kraja gre zahvala upravnim odborom in vsakokratnim njihovim predsednikom Francu Plesniku- Plesniku, Tinetu Prodniku - Rogovilcu, Ivanu Kosmaču in Ivanu Pozineku ter seveda skrbnemu in poštenemu zaposlenemu osebju. Ko ob 40 letnem jubileju Turističnega društva Solčava zremo nazaj na težave in uspehe, ki jih je društvo imelo smo, lahko kar zadovoljni. V dokaz so nam, da lahko tudi sami domačini uspešno delamo in smo lahko na uspehe ponosni in ti v vzpodbudo in v zadolžitev za naprej. TD je namreč na rednem občnem zboru dne 13.3.1993 spet polagalo obračun za minulo obdobje. Dosedanji predsednik Ivan Pozinek je odstopil in z njim je bil razrešen cel upravni odbor. Tajnica in računovodkinja sta podali opis dela in finančno stanje društva. TD ima za nameravano delno prekritje strehe na prvo zgrajeni koči nekaj sredstev že pripravljenih. Tako bo bodoči UO lahko uspešno nadaljeval. Dosedanjemu odboru gre še priznanje za originalne in lepe smerne table na domala vseh križiščih in odcepih cest na področju Solčavskega. Predlog za nov upravni odbor je dal Edo Ikovic ker, da se je ta že predhodno zbral in si razdelil funkcije in delo.Že tako pripravljen predlog za UO, je zbor potrdil. Potrdil je tudi člane v nadzorni odbor, ki ima bedeti nad delom društva, njegovim premoženjem, zlasti pri dajanju koč in obratov v najem drugim. Interesentov za najem je dovolj in se bo lahko dobro izbiralo. Obravnavalo se je še sedanjo turistično ponudbo, ki je zelo skromna in zopetno oživitev le-te. Občni zbor je bil nato z manjšo pogostitvijo članov zaključen. Dosedanji predsednik gospod Ivan Pozinek je sklical za dne 25.3.1993 stari in novi upravni odbor ter nadzorni odbor zaradi primo-predaje. Na tej sklicani seji dne 25. marca 1993 ob 17. uri v društveni pisarni so se poleg odgovornih in nekaterih drugih članov starega odbora udeležili tudi člani novega upravnega odbora. Žal ne vsi in je vsled tega že na začetku nastala kriza "vlade". Dosedanja računovodkinja je oddala, nova pa prevzela celoten arhiv TD in sredstva ter napotke za bodoče delo, dočim je tajniške in predsedniške posle prevzel Edo Ikovic. Ta tudi ključe od stavb TD. Tudi nadzorni odbor je prevzel svojo nalogo in dolžnosti. Člani društva obžalujejo ker v novem upravnem odboru ni nobenega člana prejšnjega odbora, da bi povezoval in s svojim izkušnjami mnogo koristil novemu odboru in bodočim nalogam. Novemu upravnemu odbora želimo, da bi se uredil in uspešno konsolidiral v smislu društvenih pravil in z novim zagonom nadaljeval delo v korist TD in vse Solčave. Uspešno nadaljno delo bo tudi najlepši doprinos TD k njegovi 40 letnici. Valent Vider Ustanovitev občinske A* organizacije društva izgnancev Slovenije v Mozirju V petek, dne 19. marca 1993 ob 14. uri smo se člani Društva izgnancev Slovenije iz območja občine Mozirje zbrali v kinodvorani v Mozirju na ustanovnem zboru. Bilo nas je zbranih kar lepo število, z ozirom na starostno in zdravstveno stanje naših članov, vendar premalo, če se spomnimo množičnega izseljevanja v letih II. svetovne vojne. V razpravi je bilo poudarjeno, da je takšna organiziranost naših ljudi, ki so bili žrtve fašiza, sicer za mnoge prepozna a za še živeče izredno pomembna. Le dobro organizirani bomo z vztrajnimi zahtevami od ustreznih oblasti Republike Slovenije dosegli vsaj nekaj pravic. Poznano nam je, da je v Evropi, o kateri toliko govorimo, za takratne žrtve nacistične Nemčije veliko bolj urejeno kot pri nas. Zato je zbor sprejel poziv slovenski vladi, da začne aktivno reševati te probleme. Prepričani smo, da je po poteku pol stoletja za to že skrajni čas. Zbor je iz svoje sredine izvolil 7 članski odbor in sicer: Bezovšek Franc - G. Grad, Štiglic Alojz - Bočna, Štiglic Janez -Nazarje, Pečovnik Jožica - Nazarje, Hlačun Marica - Nazarje, Lamut Ivka - Mozirje in Troger Pavla - Mozirje. Letna članarina je 200 SIT. Prosimo člane, da se v vseh zadevah obračajo na člane odbora, ki so jim najbližji. In ob koncu še obvestilo, da je v tisku knjiga Zbornik, ki zajema zgodovinsko gradivo o interniranih, izgnanih in izseljenih iz Slovenije med II. svetovno vojno. Lahko jo za ceno 500 SIT v prednaročilu naročite pri svojemu odborniku. Vsi, ki še niste naši člani, se nam čimprej pridružite! Jožica Pečovnik ZVEZA SLOVENSKE PODEŽELSKE MLADINE SE PREDSTAVLJA ZSPM izhaja iz nekdanje Zveze slovenske kmečke mladine, novo ime je posledica delovanja na širšem interesnem območju. Šteje preko 2000 članov in jo sestavljajo društva podeželske mladine, ki so bila doslej ustanovljena predvsem na področju Štajerske, Gorenjske, Koroške in Bele Krajine. Pri ustanavljanju društev in samem delovanju so mladim v veliko pomoč delavci Kmetijske svetovalne službe, ki prispevajo svoje strokovno znanje in izkušnje. Ker je ZSPM nepolitična organizacija, se lahko pridruži vsak, ne glede na politično, versko ali rasno usmerjenost. Prizadeva si za večjo povezanost mladih na podeželju, ohranjanje tradicij in življenja na podeželju. To so tudi osnovni cilji programa "VRNIMO ŽIVLJENJE V SLOVENSKE VASI", ki ga ZSPM izvaja že drugo leto in v okviru katerega potekajo dejavnosti na različnih ravneh. Društva organizirajo za svoje člane tečaje, ekskurzije, predavanja, družabna srečanja, športne prireditve in vse, kar mlade v društvu zanima. ZSPM je tudi že navezala stike z dvema najpomembnejšima mednarodnima organizacijama, ki združujeta podeželsko mladino širom sveta. To sta M.I.J.A.R.C. (Mednarodna organizacija katoliške podeželske in kmečke mladine - tajnik Stijn Sintubin) in ECYEAHC (Evropski komite kmečke mladine in skandinavskih organizacij) ZSPM je polnopravna članica MSS (Mladinskega sveta Slovenije), preko katerega je navezala stike s Podeželsko mladino Avstrijske Štajerske (predsednik Sepp Waltl) in Podeželsko mladjno Avstrijske Koroške (predsednik Paul Unterweger). Več kot dvesto članov ZSPM se je lani junija udeležilo srečanja treh dežel v Weisu, ki gaje organizirala Podeželska mladina Avstrijske Štejerske. Folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric je nastopila na 34. Dnevu Podeželske mladine Avstrijske Štajerske konec januarja 1993 v Gradcu. 6. in 7. marca 1993 sta se ekipi malega nogometa iz Ptuja in Šmihela nad Mozirjem (z navijači in strokovnim osebjem) odzvali vabilu Podeželske mladine Avstrijske Štajerske in uspešno nastopili na turnirju v malem nogometu v Hausmannstattnu pri Gradcu. Ekipa Ptuja je zasedla odlično drugo mesto, takoj za ekipo Zettlinga, ki je osvojila prehodni pokal Josefa Krainerja. Sodelovanje se krepi, predvsem zaradi bližine. 3.4.1993 je imela ZSPM izredni kongres v Kranju, hkrati pa je izvedla kviz "MLADI IN KMETIJSTVO" na republiški ravni. To je bila za ZSPM tudi priložnost, da predstavi svoje delovanje in program za naslednje leto medijem in organizacijam, s katerimi sodeluje. Zvezo častnikov Slovenije Cvetka Goličnik - sodelovanje v razpravah o strokovnih vprašanjih dograjevanja in uveljavljanja obrambnega sistema in sistema zaščite ter reševanja, - sodelovanje pri usmerjanju mladih v obrambne in vojaške poklice, pri kadrovanju za šole vojaških častnikov ter pri urejanju statusnih in drugih vprašanj vojaških častnikov in podčastnikov, - sodelovanje pri usposabljanju prebivalstva za obrambo in zaščito, organiziranje in izvajanje vojaško strokovnega usposabljanja svojih članov in drugih častnikov ter podčastnikov, Zveza častnikov Slovenije je naslednica večini bolj poznane Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS), med njima pa nikakor ni mogoče postaviti enačaja Zveza častnikov je namreč strokovna, nepolitična oz. nadstrankarska organizacija, katere temeljne dejavnosti so: Tudi preko leta načrtujemo več raznovrstnih aktivnosti. V spomladanskem obdobju si bomo v eni od vojaških enot ogledali bojna sredstva in opremo protiletalske obrambe. Udeleževali se bomo posvetov na republiški ravni. morda jih bo pritegnila nova vsebina našega dela. V soboto, 17. aprila smo tako v naši sredi gostili znanega vojaškega analitika mag. Teodorja Geršaka, ki je imel predavanje na temo svetovnih razsežnosti bosanske krize. Moram reči, da je bilo predavanje in nato razgovor s predavateljem izjemno zanimivo. Organizirali bomo orientacijsko taktični pohod z izvedbo streljanja. Udeleževali se bomo tekmovanj, ki jih bo organizirala ZČ Slovenije, več poudarka pa bomo dali tudi družabnemu živlejenju, zato bomo pripravili družinsko srečanje članov v naravi s športnimi igrami." Janez Janžovnik Zveza ima na nivoju občin občinske organizacije, ena izmed njih je tudi v Mozirju. Njen predsednik je po reorganizaciji v mesecu juniju 1992 postal Janez Janžovnik iz Mozirja. V razgovoru nam je omenil, da je - sodelovanje pri organiziranju in izvajanju drugih aktivnostih, ki prispevajo k večji obrambni pripravljenosti. bilo glede na to, da je članstvo v ZČ prostovoljno, potrebno podpisovanje novih pristopnih izjav. Odziv je bil sorazemmo skromen (91članov oz. 30% evidentiranih), vendar v okviru republiškega povprečja. Zveza častnikov je na podlagi programa dela v letošnjem občinskem proračunu dobila ustrezni delež sredstev, dodatno pa jih bodo dopolnili še iz naslova članarine. Sedež občinske organizacije je v Mozirju na sekretariatu za ljudsko obrambo, s katerim zgledno sodelujemo. "Presenetljivo je predvsem to, da se je odzvalo manjše število mladih častnikov in podčastnikov," pravi Janez Janžovnik. "No, Vse zainteresirane vabijo k sodelovanju. Občni zbor gasilske zveze V soboto, 17. aprila se na občnem zboru zbrali predstavniki vseh 14-ih gasilskih društev, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Mozirje. Pregledali so delo v minulem obdobju in se dogovorili za delovanje v bodoče. Občni zbor je v uvodu pozdravil predsednik OGZ Franc Trbovšek. V svojem poročilu je opozoril, da družba ne namenja dovolj pozornosti gasilski organizaciji glede na to, kakšnega pomena je njeno delo. Ne glede na to je gasilska zveza realizirala vse zastavljene cilje v minulem letu, resda tudi s finančno pomočjo s strani skupščine občine in izvršnega sveta. Katastrofalna suša v letu 1992 je nakazala potrebo po čimvečjem številu cistern v društvih, pa tudi na poplavno ogroženost je treba realno računati. V tej smeri naj bi potekalo tudi Franc Trbovšek izobraževanje in opremljanje v gasilskih društvih. Poveljnik zveze Jože Zlatinšek je navedel podatke o udeležbi in rezultate različnih gasilskih tekmovanj, ki so se jih udeležili. Povedal je, da so imeli v letu 1992 24 intervencij, od katerih je bilo 18 požarnih, v njih pa je sodelovalo kar 693 gasilcev. V obdobju suše je bilo izvršeno 460 prevozov pitne vode v skupni količini 1.600.000 litrov. Občinska gasilska zveza je pridobila tudi osem novih gasilskih častnikov, ki so uspešno opravili tečaj V Velenju. V pestri razpravi, ki je sledila uvodnim poročilom, je med drugim opozorjeno na spremenjen način financiranja gasilske organizacije. OGZ Mozirje bo v letu 1993 namesto potrebnih 23 milijonov tolarjev dobila vsega 15 milijonov tolarjev. Veliki finančni problemi se pojavljajo na področju zavarovanja gasilskih avtomobilov in gasilskih domov. Pomembna pridobitev na področju zvez bo novi repetitor, ki bo postavljen na Krašici in bo 98 % -no pokrival celotno dolino. Občni zbor so pozdravili prisotni gostje: predsednik IS SO Alfred Božič, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, sekretar občinskega Sekretariata za ljudsko obrambo Niko Purnat in predstvniki občinskih gasilskih zvez Velenje, Žalec in Kamnik. Ker se je letos iztekel mandat dosedanjemu vodstvu zveze, so bile potrebne volitve novih. Za predsednika OGZ je bil ponovno za dobo štirih let izvoljen Franc Trbovšek, za poveljnika pa Jože Zlatinšek. Na slovenski gasilski kongres bodo junija letos odšli podpredsednik, tajnik in poveljnik občinske gasilske zveze ter kot gost Franjo Pajk. V plenum Gasilske zveze Slovenije je bil imenovan Franc Trbovšek, v regijsko poveljstvo pa Jože Zlatinšek. Na občnem zboru, ki se je končal v obliki družabnega srečanja, so Francu Trbovšku izročili gasilsko odlikovanje II. stopnje, ki ga podeljuje GZS. Podeljena pa so bila tudi priznanja in plaketa občinske gasilske zveze zaslužnim članom. KF ^ARODOPOPIS^ Domače zdravilstvo in zdravilci Piše: Aleksander Videčnik Zagovori, ki jih bomo predstavili v današnji številki izvirajo iz okolice Mozirja in so iz zapisa Jožefe Rak z Brezij. Že pri dosedanjih zagovorih smo lahko ugotovili, da so bili domala vsi vezani na molitev, ki je spremljala zagovarjanje oziroma to zvrst zdravljenja. Seveda bomo spoznali tudi take, ki tega niso poznali. Pri teh so tudi opravila zagovarjalca bistveno drugačna. Očitno je pri vseh postopkih imel telesni stik med zagovarjalcem in bolnikom poseben pomen. Največkrat so se tako ali drugače dotikali bolnikovega telesa. Pogosto le tistega dela, ki je bil boleč. Predvsem v solčavskem predelu najdemo spet ali drgnenje s kamni raznih barv, ali pa premikanje roke tik nad telesom bolnika v smeri od glave do peta. Na ta opažanja posebej opozarjamo, saj je pri ljudskih zdravilcih drugih narodov stik s telesom, še veliko izrazitejši kot pri naših. Pa opišimo nekaj zgovorov, ki smo jih v uvodu omenili. Za črve (zanohtnica) so rabili takle zagovor: Najprej je treba bolni prst s tremi prsti prijeti in nato govoriti "jaz ti zapovem v imenu Boga Očeta, sina in svetega Duha, v imenu svetega Pavla, da moraš v tej kosti poginiti, da bo prst prav tako zdrav, kot je bil poprej". Med zagovarjanjem je potrebno zmoliti Vero, po tri očenaše in češčene Marije. Besedilo tega zagovora so marsikje uporabljali, ne moremo torej trditi, daje za okolico Mozirja značilno. Zvine pri živini so prav tako zagovarjali z uvodno molitvijo. Navedeni vir sporoča, da so zmolili v čast svetemu Martinu in svetemu Lenartu po tri očenaše in češčene Marije. Ko so povedali besedilo zagovora: "verjem in verjamem v imenu križanega Jezusa, da bo zagotovo pomagalo", so zvinjeno mesto trikrat prekrižali. Že smo poudarili, da so v različnih predelih navajali ob molitvi razne svetnike, tudi take, ki niso zaščitniki zagovorjene bolezni. To dejstvo nas navaja k mnenju, da gre morda v določenih primerih za domačega farnega zaščitnika, ki so ga potem enostavno ponavljali nevedoč, da bi morali besedilo prilagojiti okolju v katerem so zagovarjali. Vendar še to ni dokazano, gre le za mnenje. V zapisu Jožefe Rak je tudi zagovor za zvin pri ljudeh. Najprej so zmolili ob bolniku, v čast svetega Roka en očenaš in eno češčeno Marijo, z molitvijo so nadaljevali in v čast Kristusovo so zmolili še tri očenaše in češčene Marije, v čast žalostne Matere božje pa en očenaš in češčeno Marijo. V čast vseh svetnikov so molili Apostolsko vero. Med molitvijo je zagovarjalec nenehno delal križe nad bolnim delom telesa. V tem primeru kaj lahko ugotovimo, da je šlo le za molitev in verjetno ni bil potreben zagovarjalec, čeprav navaja zapis, da naj takšna oseba "dela križe" nad zvinjenim mestom. Zahvaljujoč zapisovalski vnemi Valenta Vidra iz Solčave, seje ohranilo nekaj zagovorov, ki jih je uporabljal znani živinorejec in še bolj spoštovan ovčjerejec, Rok Klemenšek iz Solčave. Ta vsestransko zanimiva osebnost je veljala tudi kot dober zdravilec, posebno za živali. O še ohranjenih zagovorih izpod peresa Roka Klemenška bomo pisali v naslednji številki, tokrat bomo na kratko opisali nekatera verovanja, ki jih je že omenjeni tudi zapisal. Da krava ne žaluje za teletom, ki ji ga odvzamejo, je potrebno vzeti teletu z leve zadnje noge malo blata in nekaj dlak, oboje se med kruhom ponudi kravi, ko to požre, ni treba več poslušati dolgega mukanja žalosti... ^ARODOPOPIS^ Naslednji nasvet bomo zapisali dobesedno! "Da se kako živinče lahko žene, se mora dvajset korakov od hleva nesti, potem trikrat okoli proti soncu zasukat, za mal prijet in noter k sebi tišat, pa tako en čas gnat, bojda se poda..." Tudi naslednji nasvet je zanimiv! "Ce hočeš, da se dva sfentata (sporečeta, op.A.V.), dobi dreka od tistega deda in z njim čižme babi znotraj namaži in od babe dreka, glih tako naredi - se bosta sfentala": ZGODOVINA Pomembni dogodki Sprehodili se bomo skozi čas, ki je bil tako usoden za obstoj slovenstva in v katerem je vidno delovala slovenska planinska organizacija. Da smo Slovenci res izredni planinci, priča med drugim dejstvo, daje bil Grintavec premagan že leta 1759, nekaj let za tem Triglav (1778) in šele leta 1800 avstrijski Grossglockner. Zaradi gmotnih možnosti in oblastvene podpore, so imeli Nemci že v 60 letih prejšnjega stoletja svoje planinsko društvo, od 1.1874 pa že Deutsch- und Oestereichischer Alpenverein, (v prevodu Nemško-avstrijsko planinsko društvo). Torej so tedanji avstrijski planinci imeli skupno organizacijo z Nemci. V Celju so leta 1883 ustanovili sekcijo tega nemškega društva, ki je, kot znano, delovala j| zelo nacionalistično in tako seveda raznarodovalno. Pred tem je na našem območju delovala "alpska družba", ki pa je pozneje zamrla. Mozirski rojak, znani slovenski geolog, Vincenc Lipold je poskrbel, da je tedanje avstrijsko alpsko društvo v svojem glasilu že leta 1862 objavilo daljše predavanje o Savinjskih Alpah. To območje je do tedaj bilo le malo znano in neraziskano, kar je povsem razumljivo, saj domačih piscev ni bilo, tuji pa namerno niso posvečali pozornosfi slovenskemu ozemlju, da bi tako pritegnili pozornost planincev. Sicer je tudi res, da je gorsko pohodništvo šele tedaj postajalo zanimivo. Dr. J. Frischauf je sicer že od leta 1861 poznal naše območje, vendar pa je načrtno začel z raziskavami po letu 1874. Pričel je objavljati v strokovnih glasilih svoja opažanja, označeval je nekatere planinske poti, pri tem pa so mu priskočili na pomoč domačini Janez Piskernik, Matija Podbrežnik in Tomaž Fajon. Kasneje so se mu pridružili še številni ljubitelji domačega planinskega okolja. Že tiste čase Frischauf ni odobraval napadalnih stališč celjske sekcije Oe.-D.A.V. in je na te pojave tudi javno opozoril, veliko pa je o tem pisal v planinske časopise in je z zadovoljstvom pozdravil prizadevanja Kocbekova koča na Molički peči Koča na Molički planini (Molički peči) je pomenila prodor slovenskih planinskih zavetišč v Savinjske Alpe. Ob otvoritvi je bila navzoča množica najuglednejših narodnih mož od blizu in daleč. Poimenovali so jo po Franu Kocbeku in jo odprli I. 1894, malo višje nad njo pa so 4 leta kasneje zgradili kapelico sv. Cirila in Metoda, (slika iz zbirke Janeza Mavriča) Kocbeka za ustanovitev slovenske planinske organizacije za območje Savinjske doline in širših predelov Štajerske. Pri tem je tudi javno pomagal, kasneje pa je dal še Hrvatom pobudo, da posnemajo pri tem Slovence. In ko so se 20. avgusta 1893 zbrali v Mozirju pobudniki za ustanovitev SPD, je z nasveti podprl slovenske planince. Že 28. avgusta so Kocbek in njegovi somišljeniki ustanovili Savinjsko podružnico SPD s sedežem v Mozirju. Zanimivo je, da je Kocbek že pred ustanovitvijo Savinjske podružnice SPD pričel označevati razne planinske poti in si s tem nakopal hudo zamero nemških planincev. Na občnem zboru Savinjske podružnice so sodelovali vidni narodni možje iz Mozirja, iz Celja, pa tudi iz Ljubljane. Ugledni Mozirjani kot Anton Goričar, Vincenc Lipold, kaplan Anton Aškerc so sestavljali prvi štiričlanski upravni odbor, ki ga je vodil Fran Kocbek, kot načelnik. Na začetku delovanja je vodil načelniške, tajniške in blagajniške posle kar Fran Kocbek sam, že štiri leta kasneje pa je tajništvo prevzel zelo prizadeven gornjegrajski učitelj Ignac Šijanec, ki je te posle opravljal vse do svoje smrti, kar 15 let! Povsem jasno je, da je podružnica delovala po ustanovitvi iz Gornjega Grada, saj je tam služboval Kocbek, tudi Šijanec in kasneje še učitelj Fran Korban. Ni torej naključje, da se je zelo prizadevno vključil v delo planinske organizacije še gornjegrajski župan Jakob Božič. Vse bolj so se pojavljale želje, da se podružnica preseli v Celje, kjer bi lažje pokrivala sekcije, ki so jih želeli po Štajerskem ustanavljati. Posebno članek v mariborskem časopisu Naš dom (letnik 1901), je na to opozarjal in sprožil žolčno razpravo na občnem zboru leta 1902 v Šoštanju. Podružnica je tedaj imela navado, da so bili občni zbori po raznih krajih celjskega območja. Vendar pa je tudi takrat prevladovalo mnenje, da "tam kjer je Kocbek, naj bo tudi podružnica". Razumni možje na krmilu narodnega gibanja, so namreč vedeli, da je v tistem času zmogel uspešno opravljati naloge načelnika savinjske planinske organizacije na Štajerskem le Fran Kocbek. Ob tem pa niso zanikali potrebe po ustanavljanju močnih sekcij drugod na območju Štajerske, saj je le tako lahko utrdilo svoj položaj slovensko planinstvo v krajih, kjer so bili načrti raznarodovanja tako obsežni in napadalni. A. Videčnik III. ARNIČEV POHOD NA RADUHO 20. marca se je okoli tristo (300) pohodnikov udeležilo tradicionalnega pohoda. Organizatorji so se zopet "odrezali" kot dober prireditelj. Vsakega pohodnika so pozdravili s toplim čajem. Sli smo po stari markirani poti iz Luč mimo Nadlučnika. Pri koči na Loki je bila vmesna postaja. Tam se je večina namalicala in okrepčala. Organizatorji so postregli z enolončnico in klobaso. Podelili so tudi pet nagrad. Vendar največja nagrada za vsakega pohodnika je bil enkraten razgled z vrha Raduhe, ki je oddaljena od koče uro in pol hoda. Raduha, 2062 m, je dolgo v JZ smeri potegnjeno apnenčasto sleme. Razgled z Raduhe je bil veličasten, saj je bilo popolnoma jasno. Tako seje videl Triglav, Stol, Grintavec in celo avstrijski velikan Grossglockner. Sledil je povratek h koči, kjer je bilo veselo. Ob spremljavi kitare smo nekateri tudi zapeli. Domačini so pripeljali na Loko tudi harmonikaša, ki je skrbel za dobro vzdušje. S težkim srcem smo se vrnili v Luče, saj je bilo res enkratno. Za hip smo se otresli vseh dolinskih težav, ki pa se oprimejo človeka takoj, ko je spet v dolini. Menim, da manjka takšnih pohodov v dolini, saj se v gorah človek sprosti in marsikaj nauči. Velika pohvala velja PD Luče za pohod in želimo si, da bi se ostala planinska društva zgledovala. MH KAKO NAS VIDIJO PO SVETU Najbrž le malo Slovencev ve, v kako veliki državi živimo. Slovenija s 2025469 km2 povšine je ena največjih Evropskih držav. V Sloveniji pa je tudi občina Mozirje s svojimi 50748 km2. Pri morebitni delitvi na več občin bo potrebno upoštevati tudi te km2. In zato je tudi reka Nil s šest kilometri dolžine pravi potoček, če jo primerjamo s Savinjo z vsemi njenimi porušenimi jezovi vred. Pa da ne bo kdo mislil, da je to prvo aprilska potegavščina. NI! To so podatki iz VELIKEGA DRUŽINSKEGA ATLASA SVETA. Stran 262 in in 274. Zato Slovenci ne bodite v strahu, da bi nas tako hitro pokupili tujci. Vera Poličnik Košarkarski turnir v Gornjem Gradu Na pobudo in v organizaciji nekoliko prerojenega odbora podeželjske mladine Gornji Grad (nekdanji aktiv mladih zadružnikov) je v telovadnici osnovne šole potekal košarkarski turnir med ekipami odborov podeželjske mladine iz Solčave, Nove Štifte, Gornjega Gradu, Šmartnega ob Dreti in Polzele. Sodelovali sta tudi ekipi Smreke iz Gornjega Grada in M-ZKZ Mozirje. Za prvo mesto sta se pomerili ekipi Smreke in M-ZKZ, boljši so bili in sicer za pol točke slednji. V tekmi za tretje mesto pa je Polzela premagala ekipo iz Šmartnega ob Dreti. Najboljši igralec turnirja je bil Kuhar iz Polzele, najbolj učinkovit strelec pa Marolt iz ekipe M-ZKZ. Prav gotovo vzpodbuden začetek druženja košarkarjev iz doline, katero naj bi po besedah organizatorja postalo tradicionalno. Mogoče zgolj v premislek, sila dobronamerno pa vendar. Organizator bo moral v bodoče poskrbeti, da bodo nastopile ekipe z resničnimi člani odborov, v kolikor je smisel v tem za kar se turnir oziroma srečanje razglaša. Bojazen, da se bo smiselno in na relativno zadovoljivem nivoju organizirana prireditev zaradi povdarjanja rezultatskega prestiža izrodila v svoje nasprotje že v panojih. Edi Mavrič Pogovor z Darkom Repenškom KMALU MEDNARODNI SODNIK Darko Repenšek se je športu zapisal že v otroštvu, saj je v 5. razredu osnovne šole začel trenirati smučanje v Zgomjesavinjskem smučarskem klubu. Zaradi srednješolskih obveznosti je moral s tem v 1. letniku gimnazije prekiniti, postal pa je aktiven v atletiki, kjer je zaradi poškodbe kolena postal sodnik in aktivno sodil 8 let in napredoval do sodnika zvezne kategorije. "Medtem sem dve leti igral tudi rokomet pri celjskih mladincih. Že omenjena poškodba kolena je moje igranje prekinila, zato sem se odločil za aktivno sojenje rokometa. To je bilo v prvem letniku fakultete.” Darko je v dveh letih napredoval do sodnika republiške kategorije,leta 1984 pa je opravil še zvezni izpit in s štiriindvajsetimi leti postal takrat najmlajši zvezni sodnik v Jugoslaviji. S partnerjem Skubicom sta nato pet let sodila v drugi zvezni ligi in se uvrstila med prvih pet parov v tej kategoriji. "Prepotoval sem Jugoslavijo po dolgem in počez in danes bi se lahko kamorkoli vrnil popolnoma brez skrbi, saj sem vedno sodil pošteno in po pravilih, čeravno so bili nasprotni pritiski pogosti.'' Darku se je napredovanje v mednarodni rang nasmihalo že v jugoslovanskem merilu, osamosvoji tev Slovenije pa je to malce upočasnila. Z novim partnerjem, sicer Gomjegrajčanom Jankom Požežnikom, sodita v prvi slovenski ligi in težje tekme v našem prostoru. Glede na to, da svetovno znani sodniški rokometni par Jug - Jeglič zaključuje svojo kariero, ima Slovenija interes, da na mednarodno listo postavi mlad par, ki jo bo zastopal v bodoče. Tu se kaže za Darka Repenška in Janka Požežnika velika priložnost. Že v prihodnji sezoni naj bi startalana mednarodni B listi. "Kot sodnik rokometa se vseskozi tekoče seznanjam z novitetami te privlačne igre, proučujem detajle in podobno. V rokometni zvezi pa sem vključen tudi v delo z mladimi." Vendarle pa tudi smučanje ostaja trden Darkov sopotnik. Svoje pedagoško delo na tem področju skuša spraviti v življenje tudi v našem okolju, zato si prizadeva za oživitev zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja. Želimo mu obilo uspeha na vseh področjih njegovega Darko Repenšek (desno) v sodniškem udejstvovanja! paru z Jankom Požežnikom V pekami V ponedeljek, 22. marca, smo se odpeljali v pekarno Miš maš v Mozirju. Bilo je zelo zabavno, ko smo pekli piškote in kruhke. Potem smo imeli malico in gledali, kako se dela testo in čakali, kdaj bodo piškoti in kruhki pečeni. Malo smo odšli tudi ven. Potem smo se zahvalili in odšli. V šoli nas je čakala malica, toda pojedli smo komaj malo, saj smo bili še siti od malice v pekarni. Ana Velam, 2.r. OŠ Nazarje Bliža se pomlad Bliža se topla in sončna pomlad. Zvonček je že odprl svoj snežno bel cvet. Plaha trobentica pa se že kaže na plan. Teloh je že skoraj ovenel, vendar še dehti in kaže svojo belo obleko. Modra vijolica se že smeji ob zelenem bregu. Sonce že tako toplo sije, da so ptički postali razigrani in veseli. Trava je še rjava, ampak tu in tam že zeleni. Ljudje se veselijo dišečega vonja pomladanskih cvetic. Sreča skače naokrog in zmeraj je pri roki. Vrt ves diši po belih in rdečih cvetovih. V sadovnjaku se rjave veje smejejo, ker pričakujejo lepe, bele cvetove. Pomladansko sonce bo poljubilo vsakega od nas s svojimi toplimi žarki. Polona Škrubej 3. razred OŠ "Blaža Arniča" Luče 7.4.93 se je ob 13.25 uri zgodila prometna nezgoda na Pobrežjih. Voznik, motornega kolesa Jože B. iz Homec Brda se je peljal skozi naselje, zaradi neprimerne hitrosti pa ga je zaneslo na bankino, kjer je padel in se hudo telesno poškodoval. Zoper njega so posredoval i predlog sodniku za prekrške. 9.4.93 se je ob 7.05 uri zgodila delovna nezgoda v podjetju Glin Pohištvo Nazarje. Stefan R. (27) iz Rečice ob Savinji je opravljal vzdrževalna dela pri sortimi mizi, pri tem pa ga je zgornji del mize tako močno stisnil, da je na kraju nezgode poškodbam podlegel. Vzrok delovne nezgode še raziskujejo. 9.4.93 se je ob 12.45 zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti pri Podjetju Elkroj. Voznik Janko S. (44) iz Mozirja je z reševalnim vozilom izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Bogomirju G. (48) iz Celja. Pri trčenju je nastala večja materialna škoda. 9.4.93 so ob 12.50 uri na policijski postaji prejeli obvestilo, da so v Nazarjah v reki Dreti našli utopljeno Terezijo C. (63) iz Nazarij. Obstaja utemeljen sum samomora. 9.4.93 se je ob 16.00 uri zgodila prometna nezgoda na mozirski obvoznici v križišču za osnovno šolo. Voznik osebnega avtomobila Drago F. (29) iz Mozirja je izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Milanu F. (23) iz Mozirja, zaradi česar sta vozili trčili. Drago F. bo moral sodniku za prekrške. 9.4.93 se je v steni Klemenče peči smrtno ponesrečil Jožek L. (18) iz Velenja. Ko je preplezal okoli 20 m omenjene stene, seje odluščil kamen v skali, ki se gaje oprijel, zaradi česar je omahnil navzdol. Pri tem se je iz stene izdrl še varnostni klin in tako je padel okoli 40 m globoko in se smrtno poškodoval. 10.4.93 je ob 14.25 uri zagorelo v gozdu nad kamnolomom v Sp. Krašah. Matej P. (16) iz Kraš je streljal s karbidom, pri čemer pa se je vnela podrast in del gozda. Gasilci so požar hitro pogasili, zoper Mateja P. pa bo podana kazenska ovadba. 11.4.93 se je zgodila prometna nezgoda na cesti čez Gorenjski klanec. Tina S. (20) iz Velenja je ob 11.55 uri z osebnim avtomobilom zaradi vožnje po levi strani cestišča trčila v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil Đuro K. (28) iz Ljubije. Tina S. bo zaradi tega odgovarjala pri sodniku za prekrške. 11.4.93 sta ob 15.50 uri na regionalni cesti v Sp. Rečici trčila voznika osebnih avtomobilov Roman B. (27) iz Nazarij, ki se je nepravilno ustavljal, in Jože Z. (57) iz Velenja, ki je vozil z neprimerno hitrostjo. Oba udeleženca bosta morala sodniku za prekrške. 11.4.93 se je ob 18.03 uri zgodila prometna nezgoda na cesti čez Gorenjski klanec, kjer je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo Boris P. (19) iz Braslovč z osebnim avtomobilom trčil v osebni avto, ki gaje vozil Stanko O. (46) iz Nazarij. Zoper Borisa P. so posredovali predlog sodniku za prekrške. 14.4.93 se je ob 7.03 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v neposredni bližini podjetja Elkroj. Voznik delovnega stroja Franci P. (19) iz Dobletine je z zavijanjem izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Jožetu R. (36) iz Raduhe, ki je prvega nepravilno prehiteval. Zoper oba so napisali predlog sodniku za prekrške. 15.4.93 sta ob 12.40 uri na cesti Struge - Ljubno trčila voznica osebnega avtomobila Štefanija L. (55) iz Ljubljane in voznik osebnega avtomobila Ivan S. (52) iz Celja. Ugotovljeno je bilo, da je trčenje povzročila Štefanija L. zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo, zato bo morala na zagovor sodniku za prekrške. 16.4.93 je prišlo ob*9.55 uri do požara v proizvodnji ivemih plošč v podjetju Glin Pohištvo Nazarje. Požar je povzročilo trenje v ventilatorju. Požar so sicer uspešno pogasili, kljub temu pa je nastala velika materiana škoda. 17.4.93 se je ob 23.45 uri zgodila prometna nezgoda v Sp. Pobrežjih. Voznik Tomaž S. (17) iz Kraš je zaradi neprimerne hitrosti z osebnim avtomobilom trčil v voznika kolesa z motorjem Roberta N. (19) iz Okonine, ki se je pri tem hudo telesno poškodoval. Zoper Tomaža S. sledi kazenska ovadba. Še enkrat "ČAKANJA JE BILO DOVOLJ" Kratek prispevek pod tem naslovom, ki ga je novinar Franci Kotnik objavil v 6.številki Savinjskih novic 26.marca letos, je prvič opozoril na probleme krajanov Mozirja in še zlasti naselja Loke, ki so bili hudo prizadeti ob katastrofalni poplavi novembra 1990. Ker se več kot dve leti po tem ni ničesar premaknilo za zavarovanje kritičnih brežin ob Savinji in ko so narasle vode 16.11. in 5.12. lani ponovno ogrožale in tudi zalivale naše domove, se je preko 100 prizadetih krajanov zbralo na protestnem zborovanju. Tu so odločno zahtevali, da se brez odlašanja prične z zavarovalnimi deli na prizadetih brežinah Savinje. Posebej pa je bil poudarjen problem lesenega mostu preko Savinje, ki je z dvema opornikoma in seveda vso navlako, ki jo poplavne vode prinašajo s seboj, bistveno zmanjšal pretočnost naraslih voda, s tem pa še bolj povečal katastrofalne posledice preplavljenja celotnega naselja ob desnem bregu Savinje z 90 stanovanjskimi hišami ter poslovnimi in gospodarskimi objekti, v katerih živi in dela preko 300 krajanov. Med drugimi je bil ta problem obravnavan tudi na sestanku z odgovornimi predstavniki občine in vodnogospodarskih organizacij v letošnjem januarju. Ob tej priliki je bilo s strokovne strani poudarjeno, da bi poleg sanacije brežin še zlasti izgradnja novega ločkega mostu v enem loku, torej brez opornikov, obvarovala naselje Loke pred vsaj 70-letnimi vodami. Poleg tega pa so še opozorili, da bi šele po izgradnji novega ločkega mostu bilo mogoče v naslednjih letih pričeti s širjenjem korita Savinje, ki je prav na tem kritičnem delu mnogo preozko. Kakor kaže, je IS SO Mozirje upošteval oceno pristojnih strokovnih institucij pa tudi naših zahtev in odobril 42 milijonov SIT za izgradnjo tega kritičnega objekta. Zato bomo prizadeti krajani delali na tem, da so omenjena sredstva kot strogo namenska takoj nakažejo na poseben sklad pri KS Mozirje, da bi lahko čim preje začel reševati ta problem, od katerega je tako zelo odvisna vrednost pa tudi varnost našega življenja in imetja na tem ogroženem območju. Za iniciativni odbor prizadetih krajanov iz Lok pri Mozirju Vlado Miklavc O O Butalska skupščina (izmišljena humoristična zgodba) V Butalah so imeli svojo skupščino in vlado ter seveda tudi svojega predsednika vlade. Ta pa je bil pravi človek na pravem mestu. Čeprav so butalski zakoni to prepovedovali, je imel podjetje, s katerim je v enem letu zaslužil več kot butalski delavci v dvajsetih letih. To podjetje je bilo med drugimi dejavnostmi registrirano tudi za organizacijo mreže družabnih in drugih zabavnih iger. In na tem področju je bil butalski predsednik pravi umetnik. Znal je izkoristiti butalsko naivnost in denarci so mu tekli v žep, kot da bi jih prinesla poplava. Tiste, ki pa jih za igre ni mogel pridobiti, je poskušal prepričati tako, da jim je pokazal svojo hranilno knjižico z izkupičkom od iger. Le redki niso podlegli mamljivim vsotam, ki so šle v stotisoče. In to ne butalskih tolarjev. Kdor pa se je butalskemu predsedniku zameril, se mu je znal ta prav po butalsko maščevati. Zato je med Butalci naraščala jeza in odpor in čedalje pogosteje so od svojih poslancev zahtevali, naj takšnega predsednika za božjo voljo odstavijo. Butalski poslanci so najprej zbirali podpise za glasovanje o nezaupnici predsedniku, ko pa bi morali glasovati, so nekateri podpis umaknili, češ da niso podpisali tako, kot so podpisali in da niso podpisali to, kar so podpisali, da pa bi sicer podpisali,vendar drugače kot so podpisali in nazadnje so vendarle podpisali tako, kot niso podpisali. Izkazalo pa se je, da je bil ves ta manever nepotreben, kajti pri glasovanju so butalski poslanci potrdili svojega predsednika. S tem so tudi Butale končno vstopile v Evropo, kjer je že dolgo znano, da imajo ljudje takšnega predsednika, kot si ga zaslužijo. Neki nergač v butalski skupščini je sicer skušal prepričati poslance, da z njihovim predsednikom nekaj ni v redu, pa ni zalegel noben argument. Povedali so mu, da to, kar predsednik počne narobe, ne sodi v skupščino, ker da kali mir in povzroča spore med Butalci. Predsednik pa gaje še podučil, da se ne razume na ekonomijo in da v Butalah 2 X 2 ni 4. "To je pa lekcija iz lumpenmatematike" se je namuznil nergač. "In to od človeka, ki sem mu moral popravljati članke, v katerih je tako mrgolelo napak, da niso bili primerljivi niti z osnovnošolskimi butalskimi spisi," si je mislil, ko je odhajal iz skupščine. "Takšna je torej obljubljena butalska zgodba o uspehu. Blagor tistim, ki jo vidijo, pa kljub temu mirno spijo". PS. Vsakršna podobnost z mozirsko občino je zgolj naključna. Žunter Tonč, dr. medicine Kam vse je poniknil denar od poplav? Mag. Alfreda Božiča, predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje, sem v peti številki Savinjskih novic 12. marca letos poprosil, naj v zvezi s porabo denarja, ki ga je mozirska občin dobila za odpravo posledic poplave (ta je bila novembra 1990), odgovori na nekaj vprašanj. Namesto tega je bila na tiskovni konferenci 19. marca medlo nakazana pot denarja, ki je bil namenjen za odpravo posledic poplav, pa je zaradi preusmerjanja mozirskega izvršnega sveta in mag. Alfreda Božiča zašel. Tu je bilo (kot povzemam iz prispevka Še o poplavah v šesti številki Savinjskih novic) rečeno, da se je denar šel plemenitit v vsa podjetja mozirske občine in da doslej 52 milijonov SIT glavnice in 18 milijonov SIT obresti (toliko so znesle do konca leta 1992) še niso vrnili Gorenje Glin, Elkroj, Gozdno gospodarstvo in Kovinarstvo. Ker pa so obresti dolžni podjetja in obrtniki, so posojila potemtakem dobili tudi obrtniki, ki pa kot posojilojemalci niso bili omenjeni. Takim zavitim odgovorom brez repa in glave, ki ničesar ne pojasnijo in sprožajo samo nova vprašanja, bi se še krave smejale. Ne verjemem, da je poročevalec s tiskovne konference o teh stvareh pisal po svoje, saj bi drugače predsednik mozirskega izvršnega sveta v naslednji številki Savinjskih novic objavil ali zahteval popravek. Pa ga ni. Zato še enkrat javno postavljam nekoliko razširjena vprašanja ter upam, da bo mag. Alfred Božič kot predsednik izvršnega sveta čim prej napisal odgovore in s tem izpolnil svojo obljubo, da je na argumentirana vprašanja pripravljen odgovarjati, meni pa bo prihranil nadaljnje spraševanje. 1. Koliko denarja je (začasno?) šlo za posojila, kakršno je bilo tisto podjetju Gorenje Glin (tudi v nemških markah), pod kakšnimi pogoji, komu in do kdaj je bil posojen ter koliko od tega z obrestmi vred še ni bilo vrnjenega (tudi v nemških markah? 2. Kako so posojila (bila) zavarovana? 3. Ali se predsedniku izvršnega sveta SO Mozirje zdi, da je s tem, ko je posodil denar najemniku - konkretno podjetju Gorenje Glin-, ki ga ne bo mogel vrniti, prebivalcem Zgornje Savinjske doline morda povzročil škodo, ker tako ni bil odpravljen del posledic, ki bi s posojenim denarjem moral biti? Kdo mu je dal pravico, da je posojal denar, ki ga sploh ne bi smel namenjati za posojila? 4. Kdo in kdaj (na kateri seji) je dodeljeval posojila? 5. Ali mag. Božič kaj ve, od kod bo vzel denar (ki ga je tako nespametno zapravil s posojanjem), da ga bo vrnil v solidarnostni sklad? Sveža sredstva iz državnega proračuna bodo najbrž šla v druge namene. * Sprašujem zato, ker mislim, da mag. Božič in mozirski izvršni svet podatkov in odgovorov ne moreta objaviti (ali pa se jih ne upata). Če res nihče ni storil nič nepoštenega, lahko to vsi izvemo. Če pa odgovorov ne bo, bomo pač lahko samo še bolj utemeljeno prepričani, da je šlo za grdobije, ki se jim reče čudno kanaliziranje denarja. (Pri tem ne sprašujem več o 40 Glinovih stanovanjih, ki naj bi prešla v občinsko last, saj je bila to le januarska domislica mozirskega izvršnega sveta, ki je mag. Alfredu Božiču pri podpisovanju očitno nične pogodbe o odkupu Glinovih stanovanj videti samo ministriral. V Savinjskih novicah je bil podpis pogodbe predstavljen kot dejstvo, ki pa je zavajalo. Po zdaj znanih podatkih občina vsaj denarja, ki ga je dala podjetju Gorenje Glin kot posojilo iz občinskega poplavnega sklada ne bo videla in tudi za obresti se lahko obriše pod nosom.) Mozirski izvršni svet je določil prednostni vrstni red saniranja še neodpravljenih posledic, ki ga je predstavil v osmih točkah (v šesti številki Savinjskih novic). Kar sedem od njih bi bilo mogoče urediti z denarjem, ki je posojen podjetjem - nerešen bi ostal največji zalogaj, in sicer most v Lokah pri Mozirju. Treba je vedeti, da je bilo posojilo npr. Glinu dodeljeno iz republiških sredstev že novembra 1990! Zato je Božičeva trditev, da so sredstva "načrtno pustili v podjetjih, da tečejo obresti naprej," "ker vseh niso potrebovali naenkrat", običajna neresnica. (Vsi pa vemo, kako se reče tistim, ki govorijo neresnice.) Tudi razlaga, da je šel denar za posojila, ker zaradi zime pač ni bilo mogoče popravljati cest in mostov, je slaboumna, saj samo prav majhni otroci ne morejo vedeti, da sta bili medtem že po dve pomladi, poletji in jeseni. In zakaj je bil mag. Božič ob obtožbah krajanov Luč tako zelo užaljen, da je kratko in malo odredil zamrznitev del občinskih strokovnih služb za Podvolovljek? Povedati je mogoče po domače: predsednik izvršnega sveta je denar, ki je bil dodeljen občini v razdelitev za odpravo posledic poplav, kot posojila vtaknil v podjetja (in obrtnikom), od katerih ga ne more dobiti -pravzaprav je vseeno, ali zato, ker je s podjetji (in obrtniki) sklenil preveč dolgoročne pogodbe, ali zato, ker denarja ne morejo aii nočejo vrniti. Z igrano užaljenostjo je želel na čim poznenjši čas premakniti trenutek, ko bi denar, s katerim razpolaga le na papirju, moral nameniti za odpravo posledic poplav. Prav rad tudi verjamem, da si zdaj želi svežih državnih sredstev, s katerimi bi napolnil vrečo, ki zija nesramno prazna. Denar iz solidarnostnih sredstev ni bil Božičev denar (pri posojanju svojega bi bil gotovo bolj previden), temveč denar vseh nas, ki naj bi šel za popravilo cest in mostov, in predsednik izvršnega sveta z njim ni ravnal poštene* In za primer: če bi občina dobila recimo 100.000 nemških mark za nakup novih avtomobilov po svoji želji, bi denar gotovo namenila za avtomobile (ali za enega samega) in ga - o tem smo lahko prepričani — ne bi ljubeče posojala občinskim podjetjem (in obrtnikom). Slišati je mogoče tudi mnenje, da je bilo prav, ker je posojilo dobilo podjetje Gorenje Glin, saj je predsednik izvršnega sveta tako rešil veliko delovnih mest. Trdim: nepošteno je, da je to delal z denarjem, ki ga je občina dobila od države za odpravo posledic poplav. Težave Glina zato niso nič manjše: zdaj je samo še bolj zadolžen, saj mora vrniti tudi obresti. Zelo žal mi je, ker ima občina Mozirje tako nenavadno radodarnega predsednika vlade, prav tako pa mi je tudi žal, ker ob milijonih tolarjev, ki so poniknili, čeprav ne bi smeli, občina še vedno nepoboljšljivo upa na sveža državna sredstva, ki naj bi prispela po sprejetju državnega proračuna. Najbolj pa bi mi bilo žal, če bi denar iz državnih sredstev dobila sedanja občinska vlada, ki ga bo potem spet preusmerila, kakor in kamor se ji bo ljubilo. To je nekaj podobnega, kot če bi volku naročili, naj pazi na ovce. Zadnje, 22. skupno zasedanje zborov Skupščine občine Mozirje je prišlo do ugotovitve, da "letijo pripombe predvsem na moralni lik predsednika in ne na delo izvršnega sveta". Na delo morda res ne, na njihovo ravnanje ob čudnih predsednikovih odločitvah pa. Če se člani izvršnega sveta s predsednikom niso strinjali, so mu najbrž kdaj tudi nasprotovali. Pa mu najbrž nikoli niso toliko, da bi izvršni svet tudi zapustili, recimo kar vsi skupaj. Sodelovali so pri zamegljevanju dejstev in predsedniku (molče?) pomagali razdeljevati denar, ki bi ga smeli preusmerjati le v odpravljenje posledic poplav. Ob kakršnih koli solidarnostnih sredstvih, ki bi jih občina še kdaj dobila in morala razdeliti, pa naslednji vladi priporočam, da sproti obljavlja, koliko je kdo dal in koliko kdo dobil. (Naj se vidi, če kdo dobi preveč.Nihče pa se ne bo razburjal, če kdo dobi upravičeno.) Le tako bo veliko manj govoric in zdrah - in tudi za ponikalnice denarja bo veliko manj možnosti. Za naslednje občinske volitve pa si bo dobro zapomniti imena vseh tistih, ki samovoljnemu vladanju v mozirski občini niso nasprotovali in niso znali narediti konca. Če jih boste Zgornjesavinjčani še enkrat izvolili, si boste za prihodnje ponikalnice denarja krivi sami. Mag. Peter Weiss, prof. slovenščine Polanškova 35, 61231 Ljubljana Črnuče POKLON Glasila so poročala, da so se vladni in državni predstavniki (Kučan, Drnovšek) poklonili spominu umrlega Viktorja Avbla. Iz dokumentov je razvidno in priče to potrjujejo, da je bil Viktor Avbel aktivist komunistične revolucije, saj je kot javni tožilec bil eden ključnih sodelavcev in kreatorjev dahovskih, duhovniških in drugih montiranih sodnih procesov proti krivično obtoženim, čeprav so sredstva obveščanja zdaj to spretno zamolčala. Ali ni ta predsedniški poklon žalitev za vse številne žrtve montiranih in krivičnih sodnih procesov, katere je sodnemu senatu izročal ravno javni tožilec Viktor Avbel? Ali ni to v posmeh državi, ki naj bi veljala za pravno, da se predsednik države klanja spominu zatiralca in ne zatiranih, spominu mučitelja in ne mučenih? Tudi borčevska organizacija je v počastitev Viktorja Avbla položita venec in s tem dokazala, da je bila vse skozi - in tudi takrat lojalna komunistični partiji, ko je ta tudi njihove tovariše obsojala na nečloveško umiranje. Pred kratkim je predsednik Kučan slovesno izročil najvišje priznanje - zlato odličje g. Ljubu Bavconu kot za izjemne uspehe njegovega odbora za varstvo in zaščito človekovih pravic. No saj je razumljivo, da bo dolgoletni aktivni predsednik ZK Slovenije, ki si je prisvajala vso pravico do represije in jo tudi v praksi izvajala, nagradil tistega, ki je branil njihove "pravice" in ne pravice tistih, ki so postali žrtve komunističnega zatiranja in njihove represije. Ali je četverici JBTZ, ki jo je aretirala in zaprla nekdanja Titova, komunistična Jugo vojska, odnosno njen vrh, Bavconov odbor pomagal do pravice? Ivan Glušič Loke pri Mozirju a STAVBNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE TOPLOVODOV Borinc Branko Sv. Lovrenc 44 PREBOLD, telefon: 723-644 v popoldanskem času NUDIMO KONKURENČNE CENE! SE PRIPOROČAMO! Poslovni prostor v Varpolju, cca. 40 m2, toplotna izolacija, parkirni prostor za 15 avtomobilov, primemo za zdravstvo, zobozdravstvo, fotografiranje, turistično agencijo, knjigovodstvo ali podobno dejavnost oddam v najem. Informacije: tel. 832-178. o o pap OBRTNA Hy ZBORNICA MOZIRJE FAX:063/831-311, 63330 MOZIRJE p.p. 1, Tel.:063/831-912 OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE obvešča vse svoje člane, bodoče obrtnike in podjetnike, da v mesecu maju pričenja z izobraževalnimi seminarji: - dne 7. in 8.5. seminar: Davčna zakonodaja, dohodnina, dobiček in vodenje poslovnih knjig - konec meseca maja seminar: Osnove računalništva Tisti, ki se še niste prijavili, lahko to storite še do 5.5.1993 na tel.: 831-912 ali fax: 831-311. i Odlike kritine: I vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri Iin brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi zidake, plošče in cevi do 30 cm-betonske. CEMENTNINARSTVO POLAK I Gorenje 16/A, Šmartno ob Paki 1 . Tel. 063/885-065 Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče! »s«»: i*»:«-:*»:«*! hss»k*8*k* xi»:«««-:.?:« TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AWOTEHNIKA CEUE d.0.0. Trgovsko proizvodno podjetje Avtotehnika Celje vam v svoji prodajalni koles, na Trgu oktobrske revolucije v Celju, predstavlja nov prodajni program opreme za fitness. V posebej za to urejeni prodajalni si boste lahko ogledali in kupili kvalitetno opremo priznanih tujih proizvajalcev. Na voljo so vam telovadne klopi, telovadni kompleti, tekalne steze, simulatorji veslanja, vibro masažni aparati, sobna kolesa, trampolini, ročke in uteži, vzmetni drogovi, blazine in drugi pripomočki za razgibavanje in krepitev telesa. Na voljo vam je tudi svetovna novost easy step. Oprema je primerna tako za domove kot tudi za telovadnice, fitness centre, dvorane za trening, športne centre in podobno. K ogledu in nakupu je priporoča Avtotehnika Celje. CIZEJ, Trgovina in montaža Parižlje 1, Braslovče, Tel.: 721-081 Za vaš dom vam nudimo material za centralno ogrevanje in vodovod po ugodnih cenah. Na vašo željo ga pripeljemo in montiramo na dom. Ugodni pl. pogoji: od 3 do 5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo. Na zalogi imamo: - material za bakreno instalacijo, radiatorje, peči, črne cevi, oljne gorilce, cisterne, toplotne in obtočne črpalke, - pocinkana kolena in cevi, PVC odtočne cevi, bojlerje, pipe, sifone... - kolpa san program, - sanitarno keramiko, - gradbena lepila SPOMLADANSKA PONUDBA: - ročne črpalke Fontane - potopne črpalke - električne vodne črpalke (eno in trofazne) Delovni čas: ob delavnikih od 7.00 do 18.00 ure ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje_________________ SPOŠTOVANI! Če boste devize kupili oziroma jih že imate, je prav gotovo najbolje, da jih shranite v banki, kjer bodo na varnem, pa še z obrestmi jih boste obogatili. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam za vaše devizne prihranke nudi različne oblike DEVIZNEGA VARČEVANJA. DEVIZNI TEKOČI RAČUN Devizni račun omogoča poslovanje z vsemi vrstami konvertibilnih valut. Namenjene za uporabo različnih brezgotovinskih načinov plačevanja v tujini, kot so potniški čeki, evročeki, nakazila, plačila obveznosti za uporabo plačilnih kartic na tujem in podobno, ter za gotovinsko poslovanje oziroma za dvig gotovine. DEVIZNA VARČEVALNA KNJIŽICA Devizna varčevalna knjižica je namenjena deviznemu varčevanju v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Minimalno stanje na knjižici je 200 DEM oziroma protivrednost v eni od naštetih valut, sredstva na njej pa se lahko uporabijo le za gotovinska izplačila. Sredstva na varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu. DEVIZNI DEPOZIT Devizni depozit je priložnost za vse, ki razpolagate z večjim zneskom v tuji valuti, da si v kratkem času z ugodnimi obrestmi povečate svoje premoženje. Banka nudi možnost vezave deviznih sredstev v nemših markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Devizni depozit se lahko sklene za dobo 1, 3 ali 6 mesecev. Najnižji znesek vezave je 500 DEM oziroma protivrednost v drugi od naštetih valut, obrestne mere pa so skoraj več kot enkrat višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu. Posebno ugodno ponudbo banke predstavljajo devizni depoziti nad 1 leto, ki se sklepajo v enakih valutah kot kratkoročni depoziti, njihova privlačnost pa so visoke obrestne mere, ki se povečujejo glede na znesek depozita. Najmanjši znesek vezave nad 1 leto je 2.000 DEM oziroma protivrednost v drugi valuti. Vabimo vas, da se o podrobnostih deviznega varčevanja pogovorite v vaši enoti banke in izberete tisto obliko varčevanja, ki ustreza vašim potrebam in željam. Danes mineva deset let, od kar ni več med nami našega dragega ata in dedka IVANA ZAGOŽNA p. d. BULKOVEGA ata iz BOČNE. Ostal boš nam v trajnem spominu. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. VSI NJEGOVI Solza kane nam iz očesa, pred nami je Tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, spiš in čakaš nas. V SPOMIN VIKICI AUBREHT Boleč je spomin na 29. april 1992, ko si za vedno odšla od nas, ljuba žena, mamica, moma, sestra in teta. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen zadnji dom, prižigate sveče in ji prinašate cvetje. VSI NJENI V SLOVO ŠTEFANU ROSENSTEINU V svojem mnogo prekratkem življenju si imel še mnogo načrtov in želja. Velikokrat smo se o teh Tvojih načrtih, posebej še o Tvoji veliki ljubezni do planin pogovarjali. Žal je usoda hotela drugače, tragična smrt je zahtevala Tvoje mlado življenje. Vendar nisi povsem odšel, ostal boš v naših spominih kot dober prijatelj in sodelavec. Sodelavci IVERNE Solze se dajo skriti, bolečinazatajiti a prazen tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA ib boleči, prerani izgubi ljubega sina in brata ŠTEFANA ROSENSTEINA iz Rečice ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in delili z nami neomajno bolečino. Hvala za vse vence, sveče in svete maše. Gospodoma župnikoma za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvala vsem sorodnikom. Gasilcem, planincem in alpinistom za lepo cvetje, pevcem, govornikom za poslovilne besede in sosedom za nesebično pomoč. Posebna zahvala podjetju Glin Ivema Nazarje in bivšim sodelavcem za izkazano moralno in materialno pomoč. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 0 Q NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1"Novi svet"; 8.Naselje pri Rečici; 15.Slovenska igralka (Majda); 16.Oporni steber; 17.Prijeten vonj; 18.Ime predsednika Kučana; 20.Tehnecij; 21 .Rudarsko mesto v Istri; 22.Del prenosnega vzvoda pri statvah; 23.Afriška država; 25.Ime igralke Gardner; 26.Visok moški glas; 27.Največja grška luka; 28,Tantal; 29,nekdanja posoda za kuhanje; 30.Nalezljiva črevesna bolezen; 31 .Član "zelene bratovščine" 32.0blika notranjega zadovoljstva; 33.Tunel; 35.Odlična vojvodinska teniška igralka (Monika); 36.Lucien Goldman; 38.Enota za prostorsko mero; 39.Del obale, kjer se morje zajeda globoko v kopno; 40. Ptica ujeda (brkati...); 41.Uboj; 42,Predmestje Splita; 43.Znanost; 44,Avtomobilska oznaka Reke; 45.Igra s kartami; 46.Vrsta metulja; 47.Cerkveno izobčenje; 50.Gorovjev Italiji; 52.Država na bližnjem vzhodu; 53.lgra z žogo; NAVPIČNO: 1.Naprava; 2.Reka v Srbiji; 3.Velikansko močvirje na severu Namibije; 4.Glavno mesto Italije (original); 5,Letovško mesto pri Opatiji; 6.Konrad Adenauer; 7. Prebivalec Armenije; 8.Ameriški denar; 9,Okrasni kamen; 10.Kampučijski politik Nol; 11.Stroncij; 12,Umberto Nobile; 13,Nemški voditelj med ll.svetovno vojno (Adolf); 14.Delovanje,dejavnost 19.Vzornik; 22.Ime bivšega košarkaša Vilfana; 23,lme književnika Mikelna; 24.Grški bog vojne; 26.Blago na kamionu; 27.Kuhinjska posoda za pečenje; 29.Skupek las; 30.Mesto na češkem, blizu Prage; 31.Časovno obdobje; 32.Vrsta ptice, ki se hrani predvsem z ribami; 33.Množina (latinsko); 34.ltaljanska luka ob Jadranskem morju; 35.0dvečna maščoba; 36.Naselje pri Žireh; 37.Vrsta kamnine; 39.lme pevca Predina;40.Turški sultan, ki je osvojil Mezopotamijo, Sirijo, Palestino in Egipt; 42.Slovenski knez (623-658); 43.lme pesnika Tauferja; 45.Barva kože; 46,Bežanje; 48.Začetni črki abecede; 49.Tone Anderlič; 51.Drugo ime za italijansko reko Pad; KVIZ Črke ob pravilnih odgovorih vam dajo priimek prvega slovenskega tiskarja:__________ 1. Raduha ja visoka: P - 2005 metrov M - 2062 metrov S - 2112 metrov 2. Glavno mesto Avstralije je: I - Sidney O - Melbourne A - Canberra 3. Najuspešnejši slovenski olimpijec vseh časov (6 medalj) je: N - Leon Štukelj R - Miro Cerar V - Ivo Daneu 4. Eifflov stolp je bil postavljen leta: D -1889 F-1900 Z- 1919 5. Skupina BEATLES je bila doma v: R- Londonu U- Leedsu E - Liverpoolu 6. Winston Churchill je leta 1953 dobil Nobelovo nagrado za: J - mir B - ekonomijo L - književnost 7. Koliko let pr. n. št. je v Potočki zijalki že živel človek: H -10.000 C - 20.000 G-30.000 OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 7. št.: VODORAVNO: Kobarid, Juvanje, Okajama, Arrrabal, Sudan, monah, kk, Ales, Miren, Amur, kan, lajež, Prato, ar, Bokal, Natrij, lipan, talec, anorak, harem, TM, Pamir, borec, Kra, skeč, kajak, prod, IS, tiran, Slobo, Dobrovo, telefon, aspirin, Opatija, Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Vida REMIC, Trnovec 6, Rečica ob Savinji; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Olga MATJAŽ, Dol 29, Gornji Grad; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Anica KORENJAK, Lesarska c. 13, Nazarje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v pekarni MIŠ MAŠ v Mozirju. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 8. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 3. maja 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Nazarje, s pripisom “nagradna križanka." Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala trafika LIPA iz Rečice ob Savinji: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9.št. SN IME IN PRIIMEK: NASLOV: 0|3pue|/\| :a3)!S3h Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT Ivanu ČOP AR JU, Loke pri Mozirju 44/a. Nagrajenec lahko nakupi blago po lastnem izboru v navedenem znesku v trafiki LIPA na Rečici ob Savinji. Čestitamo! o o I DUSETI, PODJETJE ZA TRGOVINO, KOMISIJSKO PRODAJO IN SERVISNE STORITVE, D.O.O. I Vam nudi na svojem sedežu v Parižljah (pri mostu čez » Savinjo), Braslovče: I SERVIS; - vseh vrst motornih žag m -vrtnih kosilnic i - kosilnikov SIP Šempeter, BCS 1 I I I I I I - motornih škropilnic - ostale drobne kmetijske mehanizacije in vas vabi v svoio prodajalno, kier lahko do izredno ugodnih cenah kupite: - motorne žage JONSERED -vrtne kosilnice JONSERED, MURRAY, GRAN IDEA - motorne škropilnice SOLO, IDEAL - kosilnice na vrvico JONSERED, KAWASAKI - meče, verige, pogonske zobnike za mot. žage OREGON - bio olje za verige za motorne žage ELF - univerzalno olje za traktorje ELF - originalno olje za mešanico za mot. žage - rezervne dele LOMBARDINI, ACME, MAG - rezervne dele za cisterno za škropljenje gnojnice CREINA KRANJ - sisteme za zalivanje IPIERRE SIROTEX - cevi za zalivanje Posebno ugodno: - motoma žaga JONSERED 2045 SIT 43.100.00 - vrtna kosilnica MURRAY SIT 27.360,00 - vrtna kosilnica JONSERED SIT 35.700,00 - kosilnica na vrvico JONSERED SIT 28.160,00 - cev za zalivanje 25 m 3/4" SIT 2.995,00 Ob nakupu izvršrno niiti servis in pokažemo stranki načh rckcvanja s strojem. I I Informacije na telefon: 063-721-137 MODDDOODDoll TRGOVINA BOHAČ NAZARJE, tel. 832-545 je že v tem tednu za vas pripravila naslednje: Prašek ARIEL 5/1 1.630,00 SIT Prašek ARIEL 3/1 1.040,00 SIT Prašek ARIEL 2/1 koncentrat 990,00 SIT Prašek LIND 3/1 490,00 SIT Pampers plenice 1.698,00 SIT Vložki olvays ultra 390,00 SIT Zvezda olje 1/1 122,00 SIT Sladkor 1 kg 62,60 SIT Sol 1 kg 39,50 SIT Vino Jeruzalem 11 199,00 SIT Banane 1 kg 95,00 SIT Jabolka zaboj cca 15 kg 525,00 SIT NSK za nesnice 1 kg 39,00 SIT Calgonit 3 kg 1543,00 SIT HVALA ZA OBISK ! BOUTIQUE V gradu Vrbovec Nazarje VABI K NAKUPU moške, ženske in otroške konfekcije po ugodnih cenah in pogojih plačila. - Expres foto za dokumente (2 minuti) - Fotokopiranje - Frizerski salon - COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile) - Sitotisk - Reprofoto (priprava za tisk) POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA mmmais Ko se ustavi čas... Je čas, ko se začne in je čas, ko se konča. Rojstvo in smrt, začetek in konec vsake biti, vsakega življenja. Z bolečinami in veseljem na začetku ter z bolečinami in žalostjo na koncu. Ne prvemu ne drugemu ne utečeš. Ko se zgodi... Ko se ustavi čas... Ko ostanejo tisti, ki so jih imeli radi... MORANA, d.o.o., pogrebna služba, cvetličarna, v Parižljah pri Braslovčah, je tista, ki ob takih trenutkih poskrbi za vse. Verjetno ste za nas že slišali, če še niste, potem vedite, da smo vam na voljo za vse usluge 24 ur na dan. Ne glede na to, kje jih potrebujete, tu blizu ali tam daleč. Na vsako pot gremo, tako v tujino kot na vroči Balkan, v vsakem NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 30.000 SIT PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667, 721-043,721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 19. do 25.04. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 26.04. do 02.05. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 03. do 09.05. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 831-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 19.04. do 25.04. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 26.04. do 02.05. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 03.05. do 09.05. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 Stranke obveščamo, da naj v primeru, če se dežurni ne javi doma, po 15. uri pokličejo na telefon 441-242, v rednem delovnem času pa 831-910 ali 25-841 MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAREC 1993 ROJSTVA: Rodilo se je 12 dečkov in 12 deklic SMRTI: Uerovčnik Terezija, 1908, Strmec 14; 2. Krumpačnik Janez, 1925, Planina 29; 3. Čeplak Rozalija, 1907, Bočna, Otok 3; 4. Zamrnik Jožef, 1931, Radmirje 80; 5. Žverk Frančiška, 1908, Radmirje 28; 6. Cirej Franc, 1903, Ljubno, Cesta v Rastke 27; 7. Planovšek Franc, 1916, Lačja vas 1; 8. Puncer Neža, 1910, Loke pri Mozirju 3; 9. Goličnik Frančiška, 1917, Lepa Njiva 60; 10. Fricelj Frančiška, 1926, Bočna, Kropa 6; 11. Kopriva Marija, 1916, Gornji Grad, Novo naselje 6. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 24.04. in 25.04. GREMLINI II. - ameriški film - znanstvenofant. KINO "JELKA" NAZARJE 24.in 25.04. GIMNAZIJCI ATOMSKIH PRAVIL - ameriški film -pustolovski 01.05. in 02.05. HLADEN KOT LED - ameriški film - akcijski KINO "DOM" MOZIRJE 24.04. in 25.04. SAM DOMA - ameriški film - komedija 01.05. in 02.05. GIMNAZIJCI ATOMSKIH RAVNIC - ameriški film znan. fant. groz. Celje - skladišče D-Per mal 7/1993 Traktorsko gumo 14.9-13-prodam! Tel: 845-133. Prodam zmrzovalno nerabljeno. Tel.: 832-378. 5000001034,8 omaio, COBISS s Prodam hišni računalnik Commodore 64. Zelo malo rabljen, v garanciji. Tel.: Snemam poroke, obhajila in ostale slavnostne priložnosti. Tel.:831-242. Popravilo vseh vrst elektronike, montaža satelitskih anten, tel.: 842- 119. Prodam brezhibno mašino od Zastave 750 in ostale dele zelo poceni. Tel.: 832-494. Prodam zemljišče v Logarski dolini 2,5 ha. Tel.: 0602-38-169. * Prodam Amigo 500, 1 MB, action replay, 2 joy-sticka, diskete. Tel.: 841- 129. Prodam mešalca z bencinskim motorjem 100 1 in kosilnico z ACME motorjem - enokolesno in stabilni bencinski motor 5 KM. Zdenka ROP, Bočna 47, 63341 Šmartno ob Dreti. Prodam papagaja: Nimfo in modro skobčevko. Nataša GLUK, Homec 37, 63332 Rečica ob Savinji. Avtoelektrika - diagnostika, električna popravila instalacij, starterjev, alternatorjev. TIVROS d.o.o., Bočna 13, 63341 Šmartno ob Dreti. Prodam etažno centralno, staro 1 leto. Cena po dogovoru. Franc TERBOVŠEK, Novo naselje 2, 63342 Gornji Grad. * Prodam novo kosilnico Tomos UMO-04. Cena po dogovoru. Jakob SUHOVERŠNDČ, Tlaka 15, 63342 Gornji Grad. Betonske bloke debeline 20 cm 800 kom prodam za 35.000,00 SIT. Tel.: 845-104. * Prodam C-64, nov model in disketnik. Cena 300 DEM. Informacije po tel. 842-064 od 15.00 do 17.00 ure. Prodam Z 101,letnik 1975, vozen, neregistriran. Cena 500 DEM. Informacije po tel. 842-064 od 15.00 do 17.00 ure. * Prodam novo satelitsko anteno in jo zmontiram. KVALITETA IN GARANCIJA. Miro PRAŠNIKAR, Sp. Kraše 30, 63341 Šmartno ob Dreti. Prodam brejo kravo, staro 6 let. Tel.:844-559. 831- 264. Prašičke stare 7 tednov prodam Tel.:831-459. Prodam po izbiri koze z mladiči, cena po dogovoru. Ivan STRADOVNIK, Slatina 5, 63341 Šmartno ob Dreti. Otroka sprejmem v varstvo. Janja IVANOVIČ, Zadrečka c. 19,63331 Nazarje. * 3000 kom strešnika KIKINDA ugodno prodam. Tel.: 841-148. * Mizarsko mizo iz jasenovega lesa prodam. Zabreznik Janez, Sp. Kraše 24. 63341 Šmartno ob dreti. Cisterno za olje 2.650 1, prodam. Tel.: 832-488. * Iščete dodatni zaslužek? Tel.: 832- 193. Ugodno prodam BT 50 S, letnik 88 in Eifflov stolp 3,5 m. Bojan UGOVŠEK, Novo naselje 50, 63342 Gomji Grad. Prodam R-4 dvosedežni, letnik 1987, bel, primeren za nabavo -dostavo. Tel.: 831-761, zvečer. MATEMATIKO, RAČUNALNIŠTVO, STATISTIKO inštruiram za vse šole! Tel.: 831-209, Bine. ZNAMKE, ALBUMI, URE, MODELI, IGRAČE! LEGO AKCIJA! URARSTVO LJUBNO, tel. 841-084. * Prodam pisalni stroj Olympia S6-3, mehanski. Cena po dogovoru. Ogled od 16h dalje. Barbara STRNAD, Tlaka 12,63342 Gomji Grad. * Prodam barvni TV, ekran 55 cm, Grundig. Tel.: 832-467. Prodaja in dostava premoga tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. Prodam lepo dekliško obleko za birmo. Tel: 832-476. Po 15. uri. EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE