ŠTEVILKA CENA 1,20 N DIN 120 DIN Tulili' TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazalo V tokratni številki naše revije objavljamo v rub¬ riki za fotoamaterje zani¬ miv članek o tem, kako si lahko vsakdo med na¬ mi izdela stojalo za foto¬ grafski aparat. Članek ob¬ javljamo na strani 55. SPRETNE ROKE Za najmlajše pionirje: pomorske bitke Lovci. Naredimo si šahovske figure — nagradni izdelek Obešalnik za bicikel. TIMOVA PRILOGA — Plavajoča maketa jahte ELEKTROTEHNIKI Z baterijo in žarnico v svet elektrike MODELARJI Model gumenjaka »Cup d'Hiver«. FOTOGRAFI Domača stojala za fotografske aparate IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Tekmovanje matematikov in rešitve nalog . . . TIMOVI MALI OGLASI IN ODGOVORI NA PISMA NOVO IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Fotografsko stojalo iz stare namizne svetilke 66 34 35 37 39 41 46 55 59 60 61 spretne roke za najmlajše pionirje pomorske bitke Prav gotovo ste brali knjige, ki opisujejo vojno na morju. Pri nas jih je izšlo veliko, kot na primer: »Plavajoče trdnja¬ ve«, »Bitke na Pacifku«, »Nevid¬ ni sovražnik na Atlantiku«, »Bitka za Sredozemlje« itd. Ko ste to brali, ste verjetno že kar videli razpored ladij na prostranem morskem bojišču. Da bi vam to še bolj uspelo, si izdelajte sami svoje ladjevje ali floto in boste na mizi ali tleh lahko resnično prikazali celoten potek bitk. Izdelava je enostav¬ na z materialom in orodjem, ki je vsakomur dostopen. V nadaljnjih številkah TIM-a bomo obdelali izdelavo modelov ter skice in opis glavnih tipov ladij in sicer: podmornice, torpednega čolna, torpedolovke, rušilca, križarke, bojne ladje in letalonosilke Najprej pa vam bomo dali ne¬ kaj splošnih napotkov za grad¬ njo. Merilo Vsi modeli morajo biti izde¬ lani v istem merilu, sicer ne bi imeli prave predstave o ladjah. Na to moramo paziti, saj je raz¬ lika v dolžini torpednega čolna in bojne ladje velika. Svetujemo vam, da izdelujete vse v merilu 1 : 1000. Tako lahko izdelate tu¬ di prenekatere detajle, ki jih pri manjšem merilu ne bi mogli. Večje merilo pa bi občutno po¬ večalo velikost ladij in bi bilo zato -neprimerno. V merilu 1 : 1000 meri torej 1 m = 1 mi¬ limeter. Skice seveda ne bodo v istem merilu, ker velikost for¬ mata revije tega ne dopušča; pomagali si boste z dolžino ladje, ki bo vedno podana. Orodje je enostavno in ga ima vsak sam doma : Rezljača s priborom risalni pribor indigo papir pile za les kladivo klešče raskavec bucike vrtalni stroj svedri 0 1—8 mm čopiči ozki in široki posodice za barve dleto širine 3 mm Po možnosti: noži za lesorez. Material: Najprimernejši les je lipovina. Posebno primeren je rezan lipov furnir debeline 5, 4, 3, 2, 1,5 in 1 mm. Lepili bomo z acetonskim ali belim le¬ pilom. Potrebovali pa bomo še sukanec, žico različnih debelin, žebljičke itd. Najbolje se bomo seznanili z materialom ob opisovanju izde¬ lave posameznih delov ladij. Podmornica Na skici vidite eno od najno¬ vejših ruskih podmornic, ki iz¬ streljuje balistične rakete. Dolga je 106 m, široka 9 m in ima hitrost 17 vozlov na uro. Oboro¬ žena je z 10 torpednimi cevmi in 3 izstrelišči raket. Barve je črne z belimi številkami. Pogon je verjetno atomski. Izdelava makete. Najprej iz¬ delamo korito in ga profiliramo po obliki preseka. Nato pa iz¬ delamo še nadgradnjo in jo pri¬ lepimo na korito. Ograjo izdela¬ mo iz tanke žice, anteno pa iz sukanca. Periskop izdelamo iz žebljička. Okna označimo z lah¬ nim vtisom v les. Prebarvamo model s črnim lakom, le šte¬ vilke so bele. P. B. 33 To enostavno, zabavno tek- penko. Obrobna polja (tekmo- movalno igro si lahko sami iz- valno progo) in živali pobarvaj- delate. Sliko narišite primerno te po svojem okusu z akvarel- povečano s tušem na močan ri- nimi barvami. Ako sami ne bi salni papir in jo nato nalepite znali živali lepo narisati, jih lah¬ na kos vezane plošče ali na le- ko izrežete iz starih razglednic lovci 34 ali kakih drugih slik in nalepi¬ te. Mesto divjačine iz naših go¬ zdov lahko narišete afriške ali kake druge zverine. Razume se, da morate v tem primeru ustrez¬ no izpremeniti imena živali. Celotna slika naj bo kvadrat s stranico najmanj 20 cm. Ob¬ robni kvadrati bi merili v tem primeru po 4 cm 2 . Bolje bo, če narišete nekoliko večji kvadrat, npr. s stranico 25 cm. Iz risalnega papirja izrežite še kazalec in pobarvajte polo¬ vico kazalca z rdečo barvo. V središču kvadrata prilepite maj¬ hen košček plute, nato prebo¬ dite kazalec z buciko in zapičite buciko skozi kazalec v pluto tako, da se bo kazalec z lahkoto zavrtel, ako ga frcnete s prstom. Sedaj potrebujete še igralne kamenčke ali figurice. Izžagajte jih iz gladke okrogle paličice in jih označite s številkami ali pa jih pobarvajte vsakega drugače. Igro »Lovci« lahko igrajo naj¬ več štirje igralci — lovci. Vsak dobi svojo figurico in lov se lahko prične. Vsak lovec zavrti kazalec in pomakne svojo figu¬ rico za toliko polj naprej ali nazaj, kolikor mu pokaže rdeči konec kazalca, ki se je ustavil na neki številki. Ako se je kaza¬ lec ustavil točno na črti med' dvema številkama, je treba za- vrtijaj ponoviti. Kadar pride lo¬ vec s svojo figurico na polje z imenom živali (vseeno v kateri smeri), velja to kot zadetek. Igra je končana, ko pridejo vsi lovci na končno polje s številko 35. Zmagovalec v lovski tekmi je tisti, ki je dosegel v enem krogu največ zadetkov. Lahko se zgodi, da lovec na startu ne more takoj v igro, ker se mu je kazalec ustavil na neki šte¬ vilki z oznako »nazaj«. V ta¬ kem primeru zavrti vnovič, ko pride na vrsto, vse dotlej, do¬ kler ne vstopi v tekmo. Enako je ob koncu. Lovec doseže cilj šele, kadar pride točno na šte¬ vilko 35. Obilo zabave! nagradni izdelek naredimo si šahovske figure Morda kdo izmed vas mladih šahistov še nima lastnega šaha, da bi lahko šahiral tudi doma. Šahovnica sicer ni problem, pač pa figure, saj jd treba za figure v trgovini odšteti najmanj en stari tisočak. Povedali vam bo¬ mo, kako si lahko z malo truda in brez stroškov izdelate upo¬ rabne in trpežne šahovske fi¬ gure. Najprej si omislite zbirko vretenc od sukanca. (Takšna vretenca je tudi sicer koristno zbirati, saj jih lahko uporabite za najrazličnejše igrače in dru¬ ge izdelke.) Za šah potrebujete ne 32, ampak le 20 enakih majhnih vretenc, ker boste za kmete, lovce in konje rabili le polovice vretenc, za stolpe, da¬ me in kralje pa cela vretenca. Spodnja razpredelnica vam to razločno pokaže: Od 20 vretenc torej pustite 8 vretenc celih, 12 vretenc pa prežagajte na polovico. Gornji deli figur, ki so zataknjeni v vretenca, so izdelani iz vezane plošče. Figure narišite po nari¬ sanem vzorcu na 5 mm debelo vezano ploščo, nato jih izžagajte in dobro zgladite z raskavcem. Repki, s katerimi figure tiče v vretencih, morajo biti toliko ši¬ roki, da boste lahko vsako fi¬ guro tesno zasadili v luknjo vre¬ tenca. Delo vam bo šlo hitreje od rok, pa tudi figure bodo či¬ sto enake, ako jih boste narisali najprej na debelejši risalni pa¬ pir ali na tanko lepenko, nato pa izrezane figure polagali na ploščo in jih občrtali z ostrim trdim svinčnikom. Ko so figure narejene in vstavljene v vreten¬ ca, pobarvajte polovico' figur s črnim tušem, le glave lovcev pustite nepobarvane. Bele figure pustite v naravni barvi lesa ra¬ zen glav lovcev, ki jih pobarva¬ te črno. Lepo bo, ako boste vse figure nazadnje še prekrili z brezbarvnim lakom. Kot vidite na sliki, je stolp brez posebne figure. Tudi ni po¬ trebna. Zadostuje, ako v gornji rob vretenca urežete nekaj tri¬ kotnih zarez, da bo stolp bolj podoben trdnjavici. Ako je kdo med vami vešč rezbarjenja, lahko figurice iz- rezlja iz lipovine in jih pravta- ko vsadi v vretenca. To je seve¬ da precej težje, zato pa so tudi figurice mnogo lepše. 35 nagradni izdelek i KMET STOLP LOVEC DAMA šahovske figure 36 38 Kar priznajmo, da včasih res ne vemo, kam bi spravili svoj bicikel, da ne bi bil nikomur napoti, pa vendar varno sprav¬ ljen. Oglejte si sliko, ki smo jo posneli po neki ameriški reviji, pa boste videli, kako se da ta problem enostavno in dobro re¬ šiti. Slika prikazuje obešanje bi- cikla v garaži, na enak način pa ga lahko obesimo tudi v drvar¬ nici, v vrtni lopi, morda celo v veži, na verandi ali na kakem hodniku. Vsekakor ga je mogo¬ če obesiti povsod tam, kjer je v stropu lesen tram, sicer kljuke za škripce ne bi držale. Jako obešen bicikel ne bo zavzemal nikakega prostora na tleh in ne bo napoti. V vrečko, ki služi kot proti¬ utež, nasujte toliko peska, da bo enako težka kot vaš bicikel ali za malenkost. težja. Tako boste bicikel z lahkoto dvigali in spu¬ ščali. Kljuko v steni, ki bo drža¬ la protiutež v višini, kadar boste sneli bicikel, ..morate trdno vzi¬ dati v steno. Vrv, ki teče čez škripce, naj bo tanka pa močna. Najboljša bi bila pletena bakre¬ na žica, kakršnp uporabljajo za zunanjo radijsko anteno. Vse ostalo je razvidno iz slike in ne potrebujete nobene razlage. plavajoča maketa jahte (Načrt v prilogi) Model jahte »Swordsman« (Borilec) je izdelan v merilu 1 : 32. Prva jahta je izdelek an¬ gleške ladjedelnice Fairey Ma¬ rine in je dolga 11 m. To je zelo hitra jahta za 4—6 oseb. Model je nekoliko poenostav¬ ljen, vendar ni ničesar izgubil na estetskih in plovnih lastnostih. Izdelan je iz domačega mate¬ riala, ki je dosegljiv vsakomur in ga prodaja tudi »Mladi teh¬ nik«. Model je posebno prime¬ ren za modelarje ,ki so že iz¬ delali model iz kompleta ali pa delajo v krožkih pod nadzorst¬ vom inštruktorja. V model je možno namestiti tudi napravo za radijsko vode¬ nje modelov, vendar le. enoka- nalno in lahko, saj teža modela ne sme preseči 1 kg. Načrt v prilogi je risan v me¬ rilu 1:1 ter modelar samo pre¬ riše dele modela na material. Vsi deli so označeni s Številkami. V kosovnem seznamu na koncu besedila pa te številke označu¬ jejo vrsto in velikost materiala. Za izdelavo potrebujemo: vezani les 3 mm vezan lipov furnir 1,5 in 3 mm luščen lipov furnir 1,2—15 mm smrekove letvice 3X3 mm in 3X8 mm varilno žico 0 1,5 mm celuloid 0,5 mm Seveda potrebujemo tudi elek¬ tromotor z vijakom in osjo. Vgradimo lahko motor EMT, izdelek tovarne »Mehanotehni- ka« ali pa kakega drugega. Za lepljenje rabimo belo le¬ pilo (Mekol, Jubinol itd.) ali pa acetonsko lepilo (Celon, Ago). Lakirali bomo z nitro laki. Potrebujemo sledeče orodje: risalni pribor rezljačo s priborom kladivo klešče sponke za perilo bucike grobo in fino pilo rašpo grob in fin raskavec spajkalo s priborom škarje za pločevino navadne škarje čopič posodico za lak vrtalni stroj s svedri 0 3 mm Izdelava: Najprej prerišemo prednji del kobilice 1 in vezani les in ga izžagamo. Nato izdelamo iz smrekovih letvic dva dela za ko¬ bilico 2 in njeno ojačanje 3. Kobilico 2 prežagamo po črtka- stih črtah na lestu, kjer bomo vlepili cev za os. vijaka. Tako pripravljeno kobilico 2 zlepimo z ojačanjem 3. Ko je lepilo suho, zarežemo spredaj utor za pred¬ nji del kobilice l in jo zalepi¬ mo. Sedaj izdelamo rebra 5, 6 in 7 ter dve opori 4. Najprej prilepimo opori 4 na kobilico 1, k temu pa prilepimo rebro 5. Tudi preostali rebri prilepimo h kobilici na označenih mestih. V utore za letvice na opori 4 in na rebrih vlepimo letvici 10. Prilepimo dno 11, kateremu smo že izrezali pokrov. Izžagamo obe stranici kabine 14, ki ji izžaga¬ mo tudi okna. Stranici moramo po prekinjeni črtkastl črti na¬ rahlo upogniti, kot se vidi na načrtu pri rebru 6. Stranici pri¬ lepimo na dno 11 in k rebrom. Izdelamo zrcalo 8 ter njegovo oporo 9 in ju zlepimo, da do¬ bimo lepo ukrivljeno zrcalo. Tako izdelano zrcalo prilepimo k čolnu na dno 11, na kobilico 2 in na letvice 10. Čoln je s tem dobil svoje oblike. Palubo 12 izdelamo iz več delov in jo pri¬ lepimo. Ko je lepilo suho, oči¬ stimo rebro in palubo odvečne¬ ga materiala ter pričnemo s pre¬ krivanjem stranic in dna čolna. Izdelamo 4 trakove iz luščenega furnirja, ki je dovolj prožen, za prekritje čolna 13. Najprej pre¬ krijemo stranici. Ko je lepilo suho in ko smo očistili odve¬ čen furnir, prekrijemo še dno. Tako izdelan čoln znotraj prela- kiramo s prozornim nitro lakom. 39 KOSOVNI SEZNAM elektromotor baterije izolirana žica vijaki za pritrditev motorja Sedaj izdelamo prednji del kabine 15 in oporo 15 a ter ju vlepimo na označena mesta. Streho 16 izdelamo iz več tra¬ kov furnirja, ki jih lepimo dru¬ gega poleg drugega, da dobimo krivino strehe. Nato pazljivo iz¬ režemo z ostrim nožem pokrov 17 kar iz strehe. Dobro je, če oporo 15 a nekoliko zarežemo po črtkastih črtah, predno smo streho prilepili. Izdelamo obe držali 18 ter lino 19, ki jo zlepimo iz dveh kvadratov furnirja in jo prile¬ pimo na sredino strehe na ozna¬ čenem mestu. Izdelamo tudi in¬ strumentno desko 26, oba zrač¬ nika 23, ki ju polkrožno pro¬ filiramo ter prilepimo odbojne letve 28. Sedaj prelakiramo čoln s prozornim nitro lakom in ga očistimo s finim raskav- cem. To ponovimo še dvakrat. Izdelamo jambor 21 in ga tudi prilepimo k strehi kabine. Sledi barvanje modela. Korito pod vodno linijo obarvamo zeleno, korito nad vodno linijo pa belo, palubo in dno kabine mahago¬ nijevo rjava, stranice kabine in jambor — temno modro, streho turkizno zeleno. Lakiramo z nitro laki. Prebarvan model mora dobiti še ograjo 22, ki jo izdelamo iz varilne žice in spajkamo. Na model jo pritrdimo z vsaditvijo prostih koncev, ki smo jih ne¬ koliko priostrili, v palubo. To še malo oblepimo. Ograjo po¬ barvamo s srebrno bronzo ali pa jo ponikljamo (če je mogo¬ če). Iz celuloida izrežemo vetro¬ bran 20. Imitacijo lesenih de¬ lov narišemo kar z modro barvo. Nato prilepimo vetrobran na čoln. Krmilo 25 izdelamo iz mede¬ ninaste pločevine, ki jo prispaj- kamo k varilni žici. V model iz- 40 vrtamo na označenem mestu luknjo, v katero vlepimo cevko za ležaj krmila. Cevko na zgor¬ njem koncu prilepite k opori zrcala 9. Vlepimo tudi cev za os vijaka 24. Motor pritrdimo na podstavek, ki smo ga izde¬ lali po obliki motorja in ga’ prilepili na dno čolna. Baterije namestimo v zadnji del čolna in jih z žico preko stikala zvežemo z motorjem. Sedeže 27 izdelamo 4 iz sti¬ ropora in jih simetrično prile¬ pimo na obe strani čolna, na lesene podstavke. Obarvamo jih rdeče z vodenimi barvicami! Model lahko splovimo! elektrotehniki z baterijo in žarnico v svet elektrike Mislimo si za trenutek, da so se ustavili mogočni stroji v elektrarnah, ki delajo elektriko in jo po visokih daljnovodih in množici žic, ki teče ob cestah in preko polj, pošiljajo v mesta in vasi! Tovarne bi se ustavile, saj stroje v njih poganja elektrika in stotisoči delovnih ljudi bi bili brez kruha. Električni vlaki bi obtičali na progah, radioaparati bi utihnili in električni kuhal¬ niki bi stali mrzli. Vse naše živ¬ ljenje bi se ustavilo, če bi zmanjkalo naše velike dobrot¬ nice elektrike. Vendar se nam tako pogosto zdi elektrika nerazumljiva in kadar slišimo, da je koga ubila, celo sovražna. To seveda ni prav — vsi do zadnjega bi morali elektriko poznati in razumeti, da jo bomo lahko uporabljali, da bo naša največja prijateljica in ne sovražnica. Ali to moremo? Elektriko de¬ lajo vendar v velikih elektrar¬ nah in ljudje, ki jih postavljajo, pa tudi oni, ki grade vrsto električnih naprav, so močno učeni! Res — elektrarne si do¬ ma ne bomo gradili, pa tudi elektromotorjev z veliko močjo, kuhalnikov, likalnikov, žarnic in še česa tudi ne. Majhna električna baterija in žarnica pa nam lahko povesta marsikaj o elektriki, le razumeti moramo njuno govorico. Baterija in žarnica pripovedujeta Vzemimo ploščato baterijo, kakršne so v ročnih svetilkah in malo žarnico. Iz baterije gledata dva pločevinasta pasova, pri¬ ključka. Enega od njiju pritis¬ nemo na pločevinasto grlo žar¬ nice, v katerega je vtisnjen navoj, drugega pa na sivo ka¬ pico na dnu žarnice. Žarnica takoj zasveti : elektrika je stekla iz baterije skoznjo in pri tem močno segrela tanko žico v žar¬ nici. Da se ta žica ne raztali, je narejena iz posebne kovine, vol¬ frama, iz steklene bučke žarnice, pa izčrpajo prav ves zrak, ker bi sicer žica zgorela ! Ni dovolj, da se žarnice do¬ taknemo samo z enim priključ¬ kom baterije. Elektrika mora imeti vselej zaključeno pot: od baterije do žarnice in nazaj. Tudi od elektrarne do naše hiše vodijo žice v obe smeri, po njih elektrika doteka in odteka. Prav gotovo smo že kdaj raz¬ drli staro baterijo, da bi videli, kaj je tisto, kar sveti. Razoča¬ rani smo bili: v njej smo našli tri pločevinaste posodice, v njih pa žakeljce s črnim prahom in črne paličice v njih. Vse skupaj pa je bilo prepojeno z nekakš¬ no smrdljivo mastjo. Kaj torej sveti? Če razderemo novo in staro, že odsluženo baterijo, sta znotraj precej enaki, le da so pri stari pločevinaste posodice vse razjedene: ko baterija daje elektriko, razjeda mast v njej posodice iz cinkove pločevine, pri tem pa nastaja elektrika. V elektrarnah delajo elektri¬ ko drugače: veliki stroji, ki so več deset miiijonkrat močnejši od človeka in ki jih vrti voda ali pa para, poganjajo genera¬ torje. Ti so v bistvu prav po¬ dobni dinami na kolesu, le mno¬ go, mnogo večji so. Elektrika pa, ki jo daje bate¬ rija in ona, ki jo delajo v elek¬ trarnah, je prav ista. Preden s poizkusi nadaljuje¬ mo, si zgradimo — Stojalo za žarnico Žarnice ne moremo ves čas držati v rokah in tiščati pri¬ ključkov baterije nanjo! Po¬ glejmo v načrt: osnovno ploščo z nožicami in pokončno oporo prerišemo na 5 mm debelo ve¬ zano ploščo tako, da položimo pod načrt kopirni papir in s svinčnikom potegnemo po vseh obrisih. Z rezljačo dokončamo delo, vse kose lepo zgladimo s steklastim papirjem, in nalepi¬ mo nožiče na vse štiri vogale 41 STOJALO ZA ŽARNICO osnovna plošča \ vezana plošča 5mm odprtina je tako velika.da vanjo trdno pri¬ vijemo žarnico širina zareze odprtini nozice mora biti enaka za^žico debelini plošče! L & © 1 MEDENINASTA PLOČEVINA Slika 1 42 43 ✓V' 1 /V /)) j J / / t J , ) J/ f / Slika 5 Prerez 1 roč Zenske 6afenje za žepno S veHIko Slika 8 Vzporedna vezava 1 . clo-n 1,5 / 2, elan 1,5 V //S-rt/S/////,■ 3 . dan 1,5V smola. lepenka ^fv _y 44 osnovne plošče. Pokončno oporo vtaknemo s spodnjim delom v zarezo osnovne plošče in jo tam prilepimo. Iz približno pol milimetra de¬ bele medeninaste pločevine iz¬ režemo nekaj milimetrov širok trak, ga ukrivimo in izvrtamo vanj dve luknji (prav uporabni so stari priključki bateriji). V odprtino na pokončnem nosilcu privijemo malo žarnico, med navoj in les pa vtaknemo tan¬ ko (0,3 do 0,5 mm) bakreno žico, ki smo jo očistili s stekla¬ stim papirjem, da se lepo sveti. Nato z dvema lesnima vijakoma privijemo na . pokončni nosilec pločevinasti trak, tako da se dotika kapice na žarnici. Žico, ki se dotika grla žarnice in dru¬ go, ki jo privijemo pod ploče¬ vino, speljemo skozi odprtini za žico in pritrdimo z dvema lesni¬ ma vijakoma na osnovno ploščo. Če od tod speljemo dve žici do baterije, žarnica zasveti ! Seveda se žici, ki vodita do žarnice, ne smeta nikjer dotikati, če sta goli. Dve učeni besedi: izolatorji in prevodniki Elektrika je sila izbirčna in si izbira svoje poti na prav po¬ seben način. Vzemimo baterijo in stojalo z žarnico, eno od žic, ki vodijo na stojalo pa preki¬ nimo. Če se z njima dotaknemo re¬ zila noža, žeblja, klešč, mede¬ ninaste posode, žarnica zasveti. Če pa vtaknemo med oba konca kozarec, kos papirja ali lesa, gumo, porcelan, steklo — se žarnica ne prižge I Elektrika teče le po kovinah in nekaterih tekočinah, po ste¬ klu, papirju, lesu, gumi, polivi¬ nilu pa ne! Prve snovi imenu¬ jemo prevodnike, druge pa izo¬ latorje. Vsi prevodniki niso enako dobri. Vtaknimo med oba konca žice dolg kos (nekaj metrov) tanke železne žice: žarnica za¬ sveti šibkeje. Isto poizkusimo z močno električno pečico, ki se¬ veda ne sme biti priključena — tudi tu žarnica le brli I V vlaž¬ no zemljo zadrimo prav blizu skupaj dva žeblja in privežimo nanju oba konca žice: žarnica sveti prav malo ali pa nič! Najboljši prevodnik je srebro, ker pa je predrago, uporablja¬ mo namesto njega baker; naj¬ več žic, ki vodijo elektriko, je bakrenih I Kam pa se je izgu¬ bila elektrika, ki smo jo vodili skozi železno žico? V toploto se je izpremenila! V električnih napravah, ki nam dajejo toplo¬ to, uporabljamo žice, ki elek¬ triko slabo prevajajo in se zato grejejo, če teče elektrika skozi nje. Take naprave so kuhalniki, pečice, likalniki, bojlerji — pa tudi žarnice, ki dajejo poleg svetlobe velik del toplote! Zvežimo baterijo in žarnico z dvema golima žicama. Ko žarni¬ ca zagori, položimo za kratek hip čez žice žebelj : žarnica ugasne, elektrika si je poiskala krajšo pot preko žeblja; pravi¬ mo, da je nastal kratek stik. Tega seveda nočemo in da se podobnim nevšečnostim izog¬ nemo, vodimo elektriko po ba¬ krenih žicah, ki jih prevlečemo z lakom, gumijem ali polivini¬ lom in opletemo z bombažem ali svijo, gole žice na drogovih pa pritrjujemo na porcelanske izolatorje I Žarnica v našem stojalu sve¬ ti toliko časa, dokler so žice do baterije neprekinjene. Nerodno je, če jih moramo vsakokrat snemati, rezati, spajati. Zato si zgradimo nekaj stikal, s kate¬ rimi vsak čas lahko prekinemo pot elektrike. Gradimo električna stikala I Najpreprostejše je trenutno stikalo ali tipkalo, ki ga najde¬ mo v načrtu zgoraj. Elektrika priteka po žici do lesnega vi¬ jaka, gre odtod na pločevinasto ročico stikala in preko nje, ko jo potisnemo navzdol, na vijak pod njo in po žici naprej I Osnovno ploščo in nožiče pre¬ rišemo s pomočjo kopirnega papirja na 5 mm debelo vezano ploščo ter jih izrežemo z žago- rezljačo. Kose zgladimo s stekle¬ nim papirjem in nalepimo no¬ žiče na vse štiri vogale osnovne plošče. Iz ppl milimetra debele medeninaste pločevine izdelamo ročico stikala in s tri milimetre debelim vijakom z matico prh vijemo nanjo okroglo lešeno ploščico. Vse ostalo, jasno kaže načrt. Če zvežemo stikalo, baterijo in stojalo z žarnico, žarnica za¬ sveti vsakokrat, ko pritisnemo na ročico stikala. Da je risanje manj zamudno, si po navadi po¬ magamo z znaki. Prejšnja slika izgleda potem tako: Pri trenutnem stikalu sveti žarnica le dotlej, dokler priti¬ skamo na gumb. Tega si seveda ne želimo vselej in zato si na¬ pravimo še vrtilno stikalo. Tega sestavljata osnovna plo¬ šča z dvema vijakoma in vrtlji¬ va ročica, obložena s pločevino. Kadar je ročica postavljena ta¬ ko, da pokriva vijaka, je stikalo vključeno, sicer pa ne. Osnovno ploščo in nožiče pre¬ rišemo na kos 5 mm vezane plošče, izžagamo in zgladimo. Nožiče prilepimo in privijemo oba lesna vijaka v osnovno ploščo. Iz 1 cm debelega lesa izdelamo ročico in izvrtamo va¬ njo luknjo, potem pa jo obda¬ mo z medeninasto pločevino, debelo 0,5 do 0,8 mm. Pločevi¬ no oblikujemo tako, da je spo¬ daj nekoliko dvignjena, pri straneh pa jo pritrdimo z dve¬ ma žebljičkoma. S 4 mm debe¬ lim in okoli 20 mm dolgim vi¬ jakom z matico pritrdimo ro¬ čico na osnovno ploščo, tako da se ročica lahko vrti. Žarnico, stikalo in baterijo vežemo prav tako, kot prej. Sedaj pa nas zanima še — nadaljevanje na strani 53 45 modelarji model gumenjaka „cup d’hiver“ Danes vam predstavljamo le¬ talski model na pogon z gumo. Te vrste modeli so najstarejši in segajo v začetke letalskega modelarstva. Že leta 1871 je zgradil Alphonse Penaud letalski model, ki ga je poganjala guma. Proti tem modelom je seveda naš model še »mladenič«. Kate¬ gorijo gumenjakov »Cup d'Hi- ver« ali »Zimski pokal« je na¬ stala pred nekaj leti v Franciji. V nekem klubu so pozimi, ko ni bilo prave modelarske sezone, izdelali nekaj majhnih modelov. Hitro so razposlali po vsej Fran¬ ciji razpise za tekmovanje. Po¬ datki za gradnjo tega modela so bili: minimalna teža 80 g maksimalna teža gume 10 g minimalni presek trupa 20 cm 2 dovoljeni trije starti s tal maksimalni čas poleta 120 s. Mesec dni pozneje, ko je bilo napovedano tekmovanje, se je zbralo 80 modelarjev, ki so ve¬ selo navijali gume in startali modele. Zaradi majhne velikosti in porabe materiala se je kate¬ gorija »Cup d'Hiver« razširila po vsej Evropi in Ameriki. Iz¬ vedli so mnoga tekmovanja in to ne samo v zimskem času. Naš model ima sledeče po¬ datke : razpetina krila 900 mm globina krila 105 mm razpetina v repu 350 mm globina v repu 80 mm dolžina trupa 800 mm elisa, premer X korak = 400 X X 400 mm Za gradnjo teh modelov je najprimernejša balza, a tudi iz domačega materiala se da izde¬ lati model, ki bo zadovoljil pio¬ nirja ali mladinca, čeprav bo imel tak model nekoliko manjše letalske sposobnosti. Model je primeren za mode¬ larje, ki so že izdelali nekaj mo¬ delov iz kompletov, ali pa ki delajo pod vodstvom v krožkih. Načrt je risan v merilu 1 : 1 in 5: 10. Načrt iz TIM-a si naj¬ prej sestavite tako, da dva lista, na katerih je narisan, položite drugega poleg drugega. Tako do¬ bite načrt za trup in ostale dele. Krilo in rep, ki sta narisana v merilu 1 : 5, morate povečana narisati na papir, kar ne bo pre¬ težko, saj so vse črte ravne. Orodje: risalni pribor šablonska deska rezljača s priborom kladivo klešče oster nož britvica rašpa groba in fina pila grob in fin raskavec sponke za perilo bucike škarje vrtalni strojček s svedri spajkalo s priborom fiksirka čopič posodica za lak Material: smrekove letvice: 2 X 2, 3 X 3, 2 X 5, 3 X 7 mm lipov furnir debeline 0,8 in 1,2 mm lipov furnir debeline 5 mm vezan les debeline 2 mm jeklena žica 0 1,2 mm medenina debeline 0,5 mm acetonsko lepilo japonski ali svileni papir (1 pola) Pirelli guma 6 X 1 mm prozorni nitro lak nitro razredčilo Šablonska deska velikosti 20 X 150 X 1000 mm nanj bo po¬ polnoma ravna in vsaj na eni strani fino zglajena. Na njej bomo izdelali vse dele modela. Japonski papir in Pirelli gume dobite v trgovini »Mladi tehnik« v Ljubljani. Vsi deli v načrtu so oštevilčeni in boste s pomočjo teh številk lahko našli v kosov¬ nem seznamu podatke za ma¬ terial in dimenzije. Izdelava Pričeli bomo z izdelavo krila. Najprej prerišite načrt obeh po¬ lovic krila, nato obdelajte posa¬ mezne dele. Najprej izdelamo dva dela sprednje letvice 1, na¬ to pa po načrtu spoj srednjega nosilca 2 in trikotno zadnjo let¬ vico 4, v katero zarežemo utore za rebra 3. Rebra izdelamo po sledečem postopku: Rebro pre¬ rišemo na vezano ploščo in ga izžagamo brez utorov. Nato ga prebodemo na označenih mestih z bucikami in izdelamo še eno rebro. Sedaj izdelamo vsako rebro iz furnirja posebej na ta način, da ga pritrdimo skozi luknjice šablone na furnir in 46 rebro izrežemo z ostrim nožem. Tako izdelamo 23 reber. Rebra spnemo skozi luknjice med obe šabloni in jih obdelamo s pilo in raskavcem točno po obliki šablone. Šablonam nato zažaga- mo utore in po istem postopku izdelamo utore tudi na rebrih. Na načrt na šablonski deski pritrdimo sprednji in zadnji no¬ silec, vstavimo rebra in nato še glavni nosilec. Srednjega rebra ne zalepimo. Izdelamo še krivi¬ no 5 in jo prilepimo na konec krila. Iz vezanega lesa izdelamo ojačanje 24. Polovico krila vza¬ memo iz šablone in zlepimo no¬ silca skupaj z ojačanjem 24. Konec krila podpremo. Sedaj vlepimo srednje rebro, ki ima večji utor, za srednji no¬ silec, tako da je dvignjeno za 180 mm nad šablonsko desko. Ko je lepilo suho, vzamemo krilo iz šablone in ga očistimo z ras¬ kavcem, ki smo ga napeli na deščico. Pri tem moramo paziti, da ne poškodujemo reber. Na enak način kakor krilo iz¬ delamo tudi vodoravni rep, nav¬ pični rep pa izdelamo iz letvic 2X2 mm. Trup je rešetkaste gradnje in je sestavljen iz letvic 2X2 mm. Najprej izdelamo stranski stra¬ nici. Z bucikami pritrdimo vzdolžni letvici 11, vmes pa vstavljamo prečke 12. Na nosu in tam, kjer bo pritrjena guma, moramo prilepiti več letvic sku¬ paj, da bo to mesto ojačeno. Glej načrt! Ko smo izdelali eno stranico, položimo nanjo prosojni papir in izdelamo še drugo. Papir pre¬ prečuje, da bi se stranici zlepili, hkrati pa omogoča točnost iz¬ delave. Ko sta obe stranici iz¬ delani, ju ločimo in očistimo z raskavcem. Sedaj izdelamo po¬ možni rebri 19 in 20. Prednje rebro 19 bomo prilepili na nos trupa, pomožno rebro 20 pa samo pripeli k trupu. Na tloris trupa pritrdimo pokončno obe stranici, prilepimo sprednje re¬ bro 19 in pritrdimo rebro 20. Nato vstavljamo med obe rebri zgoraj in spodaj prečke. Ko je lepilo suho, prevesimo trup, da se nasloni na desko z zadnjim delom in konca obeh stranic zlepimo. Tudi tu vstavimo preč- 47 48 49 50 51 52 ke. Prilepimo še prečke 25 za pritrditev krila in s tem smo rep in trup izgotovili. Oba kraka elise 16 izdelamo iz lipovega furnirja 1,2 mm in ju proti koncu stanjšamo na 0,8 mm. Napravimo še načrt za kalup, nato izrežemo vsa tri rebra kalupa in jih prilepimo na načrt. Sledi zvijanje krakov elise. Kraka zmočimo in ju nad kuhalnikom segrejemo ter zvije¬ mo po obliki kalupa. Ko je krak suh, obdrži zaželeno obliko. Seveda moramo to večkrat po¬ noviti, predno nam popolnoma uspe. Oba kraka zlepimo s sre¬ dino 17. Izdelamo še os 15 iz jeklene žice. Oblikujemo jo po načrtu! Vsi deli in sestava so vidni po načrtu. Ploščice so iz medeninaste pločevine. Izdelarpo še nos 3 iz dveh skupaj zleplje¬ nih kosov furnirja in nosilca 14. Skozi nos izvrtamo luknjo 2 mm j in pritrdimo ploščici spredaj in zadaj na nos. Ploščici služita za ležaj 27. Nato nos nataknemo na os in žico dokončno zakrivi¬ mo. Na zakrivljen del natakne¬ mo ventilček za kolo, da ščiti gumo pred žico. Prekrivanje Za prekrivanje uporabimo ja¬ ponski papir, če ga pa nimate, pa svilen papir. Krilo prekriva¬ mo v 4 delih, najprej spodaj nato pa še zgoraj. Papir lepimo z nitro lakom. Enako prekrije¬ mo še oba repa.' Trup prekrije¬ mo s štirimi trakovi papirja. Nato papir navlažimo s fiksir- ko, ko se posuši, ga lakiramo z nitro lakom. Lakiramo tri do petkrat. Krilo lakiramo po de¬ dih. Najprej lakiramo polovico, nato počakamo, da se lak sko¬ raj posuši, nato ga pritrdimo v šablono. Po nekaj urah lakira¬ mo drugo polovico. Na isti na¬ čin lakiramo rep. Trup ne da¬ jemo v šablono. Lakiramo tudi nos in eliso. Sedaj prilepimo navpični rep 18 na trup. Priprava gume Za pogon nam služi Pirelli guma. Kot vsak »motor« zahte¬ va tudi guma skrbno nego. Novo gumo operemo v vodni raztopini brivskega mila, ki naj bo tako topla, da še lahko potopimo roko v njo. Nato gumo posuši¬ mo. Nato odtehtamo 9 g gume. (1 g bo tehtalo ricinusovo olje, ki bo služilo kot mazilo.) Nato izmerimo dolžino gume in jo delimo s 6. To dolžino odmeri¬ mo na deski in zabijemo v tej razdalji dve buciki. Gumo navi¬ jemo okoli bucik in pazimo, da ni zavita. Oba konca zavežemo s sukancem. (Glej skico!) Naj¬ prej oba konca gume prekrije¬ mo drugega z drugim v dolžini 3 cm ; konca držimo napeta, pri¬ jatelj pa naj ovije konca s su¬ kancem in ju trdno zaveže. To moramo napraviti večkrat. Splet gume namažemo z ricinusovim oljem. En konec spleta nataknemo na os elise, drugi konec pa pri¬ trdimo za klinček, ki ga potis¬ nemo skozi trup. Eliso nekaj¬ krat zavrtimo v smeri urnega kazalca, da se guma navije, na¬ to eliso spustimo, da se odvije. Sedaj določimo težišče, ki mora biti na 2 /3 °d prednjega roba krila. Če težišče ni točno, moramo dodati svinec. Reguliranje modela Model vržemo narahlo proti okoli 12 m oddaljeni navidezni točki. Če se let nadaljuje strmo proti zemlji, moramo podložiti zadnjo letvico repa. Ako pa se model vzpne in nato omahne, podložimo prednjo letvico repa. Podlagamo najprej tanjše pod- ložke in jih po potrebi večamo. Ko nam model lepo leti, navi¬ jemo gumo na 100 obratov. Mo¬ del Izpustimo. Če se model vzpe¬ nja v lepih krogih, je vse v redu. Če se postavi na eliso, moramo podložiti nos zgoraj, če pa leti strmo proti zemlji pa spodaj. Ako model strmo kroži, podloži¬ mo nos na oni strani, v katero kroži. Ko smo model zregulirali, pa navijemo gumo do 290 navojev. Želim vam veliko zabave! nadaljevanje s strani 45 z baterijo in žarnico v svet elektrike Kaj zmore baterija in kako vežemo več baterij Priključimo na baterijo dve žarnici vzporedno takole: Obe žarnici zagorita, vendar šibkeje, kot prej! Baterija to¬ rej tolikšnega bremena ne zmo¬ re več. Poglejmo si žarnico bolj na¬ tanko: na njej bomo našli napi¬ sano npr. 4 V, 0,2 A. Ta zadnja oznaka pove, da teče skozi žar¬ nico, ko jo priključimo na ba¬ terijo, električni tok dveh dese¬ tink ampera. Amper je v elek¬ triki prav podobna mera, kot pri vodi litri na sekundo: čim močnejši je vodni tok, tem več litrov steče v eni sekundi skozi cev in čim močnejši je električ¬ ni tok, tem več amperov teče po žicah. Skozi našo žarnico tečeta le dve desetinki ampera, 53 TRENUTNO STIKALO ROCICA STIKALA 3mm vijak z matic *' nožiče osnovna plošča odprtina za vijak-o VRTILNO STIKALO osnovna plošča nožiče O |