79 Dopisi. V Mariboru 5. sušca. * — Kakor indi, je tudi tukaj srenjski odbor po preteklih treh letih, za ktere je bil izvoljen , odstopil prostovoljno in svest si ustavne dolžnosti. V zadnji svoji seji 25. svečana še je sklenil, koliko je mesto mariborsko pripravno pomagati za usta-novljenje više realke, pa tudi odločil denarno pomoč privatni trgovski šoli in pa telovadskemu društvu. O dotični prošnji telovadskega društva, ki se je v srenjskem odboru javno prečitala, samo malo besedic. Podpirajo namreč svojo revnost tudi s tem vzrokom, da jih narodnjaki ne podpirajo ter jim nasprotvajo „die Turnerei als deutsche Erfindung ansehend." Sicer nočem pretehtavati, kako bi stalo, ako bi „narodnjaki" vsi izstopili, ampak zavračam samo oni vzrok, ki se Slovencem zopet podtikuje, kakor da bi Nemce ali nemške iznajdbe ali zavode sovražili! Ako se Vaš zavod, kakor pravite, od slovenske strani premalo podpira, prašajte lastno vest, morda najdete , da je prečudno , od onih podpiranja pričakovati, kterim ste pretili in jim morda še pretite; natolcujete jih pa vsakako, ako pravite, da Slovenci sovražijo gimnastiko, ker je „deutsche Erfindung !" Slovenci dobro vejo, da gimnastika je grška stvar in da si te „Erfindunge" niti Nemci niti Sloveni pripisovati ne morejo. V Mariboru 3. sušca. — s — Vsled zadnjega iz-vanrednega glavnega zbora je tukajšnja Čitavnica izrekla, da matici slovenski pristopi kot nesmrten ud. Pristopnina se plati jednok iz prostovoljnih prineskov, na ktere so naši domači in zunanji udje povabljeni ; kolikor pa bi utegnilo zmanjkati, se doda iz istine či-p-tavničine. \ Ptuj 1. marca. O — Ljube „Novice"! povejte slovenskim Čitavnicam, kako se njih sestrici pri nas godi, ker nič ne bero od besed, nič od veselic, kakor po druzih mestih in trgih. Vem, da sem marsikterega dobrega domoljuba že razžalila, kteri so mi pošiljali časnike, povabila itd., pa še jim odgovorila nisem. Al jez nisem tega kriva. Že mesca julija 1. 1. so me ne-kteri domorodci tukaj osnovali, ko se je blizo sto udov oglasilo; dozdevalo se jim je, da bodem krepko in lepo v vsem dobrem napredovala; dali so mi vodila, v vseh poglavitnih točkah ednake tistim mojih sestric v Ljubljani , Celji in Mariboru ; potem so poslali prošnjo do visoke deželne vlade, da se mi postavno dovoli, kar se je dovolilo jednorodnim drugim sestram; omislili so mi tudi prav čedno stanovanje. Vsaki dan sem se tedaj na-djala, da postavno stopim na beli dan. Po dolgem, dolgem čakanji prišel je od c. k. vlade odlok, da se po priloženih pravilih čitavnica v Ptuji dovoliti ne more; prenarediti je treba marsikaj. Odbor, kolikor je bilo mogoče, popravljene pravila v drugič predloži visocemu deželnemu uredu. Al po večmesečnem čakanji še zdaj odgovora dobil ni. Pisal je celo do g. državnega ministra, da bi si saj odgovora izprosil, pa do zdaj še ni bil toliko srečen, da bi ga bil dobil. Celih sedem mescev že vse to trpi, sem od porodnega dne, da ne znam, ali imam živeti ali umreti. Res neka posebna osoda vlada nad ptujsko čitavnico! — Kakošna spod-tika mora neki biti ptujskim Slovencem, uganjam sem ter tje ter si belim glavo. Nekteri pravijo, da jim je mesto neprijazno, in da je mestni odbor v teh zadevah vprašan odgovoril, da on potrebe čitavnice v Ptuji ne pozna. Drugi menijo, da zdaj deželno štajarsko vlado druge misli navdajajo, kakor unikrat, ko ste se celjska in mariborska čitavnica ustanovljale. Se drugi trdijo, da v Ptuji je ognjišče domorodnega duha na Stajarskem, ker tukaj prebiva častiti gospod Herman, kteremu se je lani obilno zahvalnic z več ko 20tisoč podpisi poslalo, — da tukaj tedaj čitavnico dovoliti bi bilo tedaj nevarno! -— Pa vse to se mi prazno vidi. Zakaj bi mi nekteri nemški mestjani bili sovražni, ne vem; saj se tudi jaz ne spodtikujem, ako bi njih „tur-nerji" ko bistri sokoli do visoke line našega orjaškega stolpa ne plezali, in ako še tako glasno svoje nemške pesmi pevajo; — s slovensko pesmo pa se gotovo tudi naše obnebje okužilo ne bode. Da bi pa vlada se bala nevarnih prekucij v ptujski čitavnici, taka govorica se mi celo preotročja zdi. Tedaj prijaznega odloka od naše vsem avstrijskim narodom pravične vlade pričakujem. Naj bi ne odlašala dalje, kar je drugim dovolila, ne več, ne manj! — V Trstu 1. marca.*) V 6. listu letošnjih „Novic" očita gospod dopisnik prestavljavcu slavnih deželnih zakonov za Primorje, da „se oznanila večidel tako prestavljajo iz nemškega, da se Bogu usmili!" in več takega. Molčal bi in ne zavračal tega očitanja, ako ne bi sumljivosti budilo, in ako bi tako resnično bilo, kakor ni. Gospod dopisnik ima to napako, da tako rad mlati po germanizmih v takih spisih, v kterih jih je mnogo manj, nego v lastnem njegovem pisanji. Preverim ga lehko o tem, ako se hoče drage volje k meni potruditi. Pokažem mu — da molčim o drugih njegovih spisih — neko kritiko, ktero je pisal on sam v 1. list lanskega „Glasnika." V njej graja 8 napak in „grdih germanizmov", ki so po njegovem — pa večidel le njegovem — prepričanji v neki knjigi, ki ima 208 strani. Tedaj na 208 straneh 8 napak in germanizmov! Pisatelj te knjige pa jih pokaže do 200! Ali tudi v kritiki, ktero je spisal gosp. dopisnik in ki ima le 3 strani, našel sem do 50 takih napak! Nikdar ne bi te reči bil omenil, ako bi pisatelj ne bil planil na prestave deželnih zakonov, češ, da so moje! Naj tedaj gospodu dopisniku naj pred očitno rečem, da je pomota skozi in skozi, ako mene misli prestavljavca. Zastran prestav deželnih zakonov pa mu opomnim, da so po mojih mislih, če tudi nekoliko po hrvaškem zavite, še dosti dobre, tako dobre, da zelo dvomim, da je gospod dopisnik sposoben boljše prestavljati. Nikakor ni prav našega prestavljavca osumljevati gospodu deželnemu poglavarju, ki „Novice" umeje in bere. Jezikovo znanje je težko, teže, nego se marsikomu zdi, in žalostno je, da misli marsikdo, ki še jezikovih pravil točno ne zn&, da je uže učenjak. — Gospod dopisnik zahteva dalje, da se imajo zakoni vselej tako prestavljati, da jih lehko vsakdo umeje. To bi res dobro bilo, ali mogoče ni vselej. Kdor hoče vse zakone umeti, mora jako izobražen biti, ne le v jeziku, temuč tudi v mnozih druzih rečeh. Ali morda gospod dopisnik misli, da je naš narod uže tako omikan, da nobeden pod solncem ne tako? Prostim in še celo učenim ljudem vsakega naroda se morajo zakoni razlagati, kakor vedno tudi *) Ker gre v tem dopisu najbolj le za stvar jezika našega, nismo mogli odreči razjasnila po starem pravilu: ,,audiatur et altera pars." Vred. „Novice" delajo. Prestavljajmo tedaj kolikor mogoče umevno. Cegnar. Iz Tomi na 2. marca. Naš bivši deželni poslanec, iskreni domoljub, vrli slovenski pisatelj , sloveči srca pretresajoči pridigar gospod Filip Jakob Kaffol, duhovnik na Pečinah, je 29. februarja ponoči umrl. Naj blagi gospod počiva v miru! Iz Ljubljane. Presvitli eesar so Jožefu Pokornu, ki je bil celih 40 let priden strežaj bolnikov v norniš-nici ljubljanski, podelili sreberni križec za zasluge. — V popisu poslednjega zbora družbe za pomoč našim obrtnikom in rokodelcem se je pozabilo omeniti, da je gospod župan Ambrož podaril zboru knjižico o Metelkovi miloščini za sirote rokodelskih starišev. To danes dodamo po prijaznem opominu nekega gosp. odbornika. — V nedeljo zvečer je bila čitavnica naša zopet čez in čez polna. Kaj neki je bil magnet, ki je toliko množico privabil v dvorano? Dve veseli gledišni igri ste bile : ena „Filosof", ki jo je lepo poslovenil gosp. Miroslav Vilhar, druga , že enkrat s posebno pohvalo sprejeta, po gosp. Jak. Zabukovcu izvrstno poslovenjena: „Domač prepir". Vrh tega je pod vodstvom g. Fabjana naš kor mojstersko pel krasno Jenkovo „Moiitev", in orhester naš je z občno pohvalo godel prvikrat budivno popotnico, ki jo je zložil g. Miroslav Vilhar ter jo posvetil „Južnemu Sokolu". Kaj pa hočemo o igrah reči? Srce človeku veselja igra, ko vidi, kako napreduje umetnost, kako napreduje govor slovenski pri nas. Brez vsega strahu rečemo, da lahko stopijo ne-ktere gospodiČine in gospodje na očitni oder in se jim ni bati nikavne kritike. Kakor pa je nekteri predmet za igranje bolj in manj „hvaležen" (ali da je kakor Nemec pravi „dankbare Rolle"), tako se ve da more se ta ali una, ta ali uni izkazati bolje. V prvi igri „Filosof" sta imela „gospa Muha" in „Filosof" hvalež-niše predmete ; izvrstno sta rešila gospodičina Matilda Hrovatinova in dr. Dr. Bleiweis svojo nalogo. Al ravno tako sta bila tudi gospodičina Klot. Zagarjeva (Mimka) in g. Wolf (gosp. Komar) popolnoma na svojem mestu; tudi gosp. Steinmec (strežaj) se je v svoji mali stvarici vedel v duhu svoje naloge (role). Večkrat posamno klicani so bili ob koncu igre še vsi s glasnimi pravo-klici pozvani na oder, da sprejmejo še enkrat pohvalo, ktere delež pa za prestavo igre gre tudi gosp. Miro si. Vilhar ju, ki z besedo in pesmijo vrlo podpira naše veselice. — O drugi igri „Domači prepir" pa še veliko besedi govoriti, bilo bi res le vode nositi v Savo. Gosp. Zabukovec je to igro ravno tako izvrstno poslovenil kakor izvrstno igra „soseda" — vražjega tihotapca, na videz sladkega kot med, pa pravo kugo zakoncem. Ker ste nalogi „mož" in „žena" v rokah g. France Ravnikarja in gospodičine Hermine Toman-ove bile, je ž njima bila trojica gotova, da se je ne moremo bolje želeti. Ni tedaj čuda, da je vsem bilo toliko ploska in glasne pohvale. Tudi vse drugo, kar spada v mašinarijo gledišno, je bilo danes v dobrem redu, da nikjer ni spodtike bilo ; za to se imamo zahvaliti gospodu, ki je skriven vodnik vsega, kar se za kolisami godi. Zadovoljnost z lepo „besedo" brala se je na vseh obrazih. Radovali smo se danes mnogih častitljivih gostov. — V nedeljo je v čitavnici naši zopet velika „beseda", h kteri povabiti si. deželni zbor je sklenil čitavnični poslednji odborv Igrala se bo ta večer vesela igra v 2 djanjih ,,Zupanova Micika" — že o zgodovinskem oziru imenitna igra, ker je, kolikor vemo, prva igra, ki je bila v Ljubljani na očitnem gledišču 1. 1790 igrana. Jezik in okoljščine so se od takrat do danes mnogo premenile; da se tedaj igra sklada z današnjimi razmerami, predelal jo je dr. J. Blei-weis in vpletil nekoliko primernih pesmic, da „Micika" prenarejena po Antonu Linhartu po nemški ,,Feldmuhle" in z veliko veliko pohvalo igrana zopet leta 1848, stopi zdaj v novi obleki in obliki pred nas. Mikavno utegne biti izvediti, kdo je igral v tej igri leta 1790, tedaj pred 74 leti. „Jaka župana" je delal dr. Morak (poslednjič c. k. dvorni svetovavec na Dunaji), „Micika" je bila gosp. Linhartova gospa, „Anžeta" je delal dr. Piller, „Glažka" dr. Repič, „Podgorsko" (Stern-feldovko) gospa žl. Garcarolova, „Siissheima" (Tul-penheima) g. Deselbruner, vlastnik suknarske fa-brike v Selu poleg Ljubljane, „Windberga" (Monkofa) pa g. Mak a vi c, zdravnik in Linhartov svak, šepetavec (souffleur) je bil g. Anton Linhart sam, tadanji tajnik c. k. deželnega poglavarstva v Ljubljani in slavnoznani zgodovinar naš. Se ve da črna zemlja pokriva že vse, ki so se toliki rodoljubi skazali, da so stopili v domači igri na oder očitni, ki je zdaj ves poptujčen. Pred igro bode naš vrli orhester pod vodstvom g. pevovodja Fabjana igral overturo iz Balfetove opere „Ciganka", med igro pa polko, ki jo je g. Fabjan zložil pod naslovom „Spominek na predpust 1864." Začetek je ob 7. uri. — CJfUZUi Sokol.) 15. dan t. m. ob pol osmi uri zvečer je zarad obleke občni zbor v telovadnici (Frelihovi hiši na dunajski cesti). Odbor. 80