Leto LXV
Poetnfne plačana v gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 12. januarja 1937
štev. 8 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVEHEC
Telefoni oredništra in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
Ček. račun : Ljub-i|una št. |0.<i5li in 10.141' za inserate; Sarajevo šiv 7505, Zagreb štv. 59.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar* leva ulica štev. 6.
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Atentat na slovenska društva na Koroškem
Iz slovenske Koroške prihajajo temne novice. Nastopajoče novo leto 1937 se je obdalo s črnini obzorjem. Okrajna glavarstva na Koroškem in drugod po Avstriji so še pred božičnimi prazniki razposlala vsem društvom, ki se havijn z vzgojo mladine, posebno okrožnico, v kateri jih opozarjajo na novi mladinski zakon, po katerem pripada pravica vzgajati mladino Avstrije izključno domovinski fronti in njenim odsekom in pododsekoni, in na osnovi katerega se morajo vsa navedena društva raziti in izročiti svoj delokrog domovinski fronti. Novi mladinski zakon bi moral stopiti v veljavo takoj, toda nekim posrednikom se je posrečilo stvar zavleči toliko, da ho dobil zakon veljavno moč šele s 1. aprilom tekočega' leta,, ko bodo morala biti vsa društva, ki se posredno ali neposredno bavijo s vzgoja mladine, razpiiščena in bo domovinska fronta že dejansko prevzela vzgojo mladine v svoje roke.
Nam bi bilo seveda popolnoma vseeno, kako si Avstrija ureja svoje notranje življenje, dokler njena notranja ureditev ni takšna, da ogroža našo državo, ki je soseda Avstrije. Avstrija je neodvisna samostojna država, ki ji pripada pravica do svobodne odločitve o notranjepolitičnem režimu. Vendar pa nas gornje okrožnice, ki se tičejo uveljavljanja mladinskega zakona tudi na Koroškem, vznemirjajo in tudi smejo ter naravnost morajo vznemirjati v toliko, ker zadevajo življenje slovenske narodne manjšine, ki ni izključno avstrijska last in avstrijska notranjepolitična zadeva, ker je bila predmet mednarodnih dogovorov in se mora o njej tudi na mednarodnem polju razpravljati. Mednarodni dogovori pa so nam. ki predstavljamo večinski narod, ki tvori s slovensko manjšino na Koroškem isto kulturno in narodno vdinico, dali moralno pravico in dolžnost, da v imenu mednarodnega prava — da govorimo samo o njem — opravljamo nadzorno službo nad usodo te manjšine ter s svoje strani storimo vse korake, da se bodo pravice slovenske manjšine, zajamčene od mednarodnega prava, brezpogojno spoštovale.
V kakšni zvezi pa je zgoraj navedena okrožnica, ki se tiče novega mladinskega zakona v Avstriji v zvezi s pravicami slovenske narodne manjšine, ki prebiva v mejah avstrijske države in ki mora hiti in ostati predmet naše skrbi. V St. Germainu I. 1920 podpisana mirovna pogodba izrecno poudarja dolžnost, ki jo je prevzela avstrijska država, da ho spoštovala lastno kulturno življenje narodnih manjšin v svojih mejah. H kulturnemu življenju pa spada poleg neomejene svobode, da se sme govoriti in gojiti materinski jezik narodne manjšine, tudi neomejena svoboda, da se zbira narodna manjšina v svojih lastnih kulturnih društvih, izobraževalnih, pevskih, telovadnih, in tla v njih goji Ijuhezen do splošnih kulturnih dobrin, kakor tudi do kulturnih vrednot svoje lastne narodne hiti. Koroški Slovenci, ki spadajo med najstarejše slovenske kulturne pro-evetitelje — saj se slovenska Koroška sploh imenuje zibelka slovenske kulture — so kot obmejni Slovenci imeli od davnih desetletij svoje strumno organizirano društveno življenje, ki jim je bilo v njihovi jnrhi za narodni obstanek proti prodira-jočemu nemštvu pravo pravcato obrambno obzidje, ki ga še tako silen nemški naval ni mogel podreti in ga je le tu in tam nekoliko okrušil. Za svoje društveno življenje so si izbrali c<lino možni tip izobraževalnih društev, ki so namenjena veeriu ljudstvu, starim in mladim, moškim in ženskam, kjer delujejo vsi poklici in vsi stanovi brez izjeme, za razširjenje splošne izobrazbe in za utrditev narodne zavesti. V njih se je odlikovala predvsem mladina, ki je vedno nosila težo vsega dela in je tako poleg izobrazbe, ki si jo je v društvih sama pridobila, tudi drugim posredovala dostop do kulturnih zakladov. Koroški Slovenci so imeli svojo krščansko socialno zvezo, ki je imela svoje podružnice po vseh slovenskih farah, v vsaki podružnici pa svoje posebne odseke, ki so si delili delokrog, če je bilo treba, po spolih in po stanovih. Posebnih mladinskih društev koroški Slovenci niso ustanavljali, ker jim je oblika izobraževalnih društev zadostovala za gojo kulturnega življenja v duhu svoje lastne saniobitne narodnosti.
Novi avstrijski mladinski zakon, ki zahteva razpust vseh mladinskih društev in jihov prevzem po domovinski fronti, s tem predpisuje tudi razpust vseh slovenskih izobraževalnih društev, ki so, kot rečeno, mešanega značaja tako po svojem članstvu kakor po društvenem delovanju. Ni torej z ozirom na društva slovenske narodne manjšine nič drugega kot prebrisan pravni trik, da se brez navideznega nasilstva z enim samim zamahom uniči vse žuboreče kulturno delovanje društev v slovenskem delu Koroške. Kajti domovinska fronta. ki dobiva pravico monopola do vzgoje avstrijske mladine, se mora ravnati po osnovni smernici avstrijskega državnega življenja, ki je po ustavi in po neštevilnih izjavah avstrijskih državnikov narodnostno in kulturno nemško. Vzgojo slovensko mladine prevzame torej ustanova, ki ji je bistveno naloga, da ntrjuje nemški značaj Avstrije in ujene kulture! Tako je položaj pravno. Dejansko pa je itak že vse v naprej pripravljeno, da preide tudi vodstvo podružnic domovinske fronte, ki bi se naselila po dosedanjih slovenskih društvih, т izključno nemške roke in bi bil le tu in tam kakšen Slovenec pripuščen v voditeljski sosvet bolj v dekorativne kakor v druge namene. Tudi za to, da hi se sedaj obstoječa slovenska društva v času do 1. aprila še hitro proosnovala, spremenila svoja pravila in ee tako preuredila, da bi tudi v naprej lahko opravljala svojo kulturno nalogo, četudi hi takoimenovano državljansko vzgojo vodila domovinska fronta, je žo poskrbljeno, kajti nobenega dvoma ni, da hi niti enemu slovenskemu društvu ne odohrili nakazane spremembe.
Atentat, ki se v Avstriji pripravlja na slovenske kulturne ustanove, pa je ono, česor ne smemo gledati z brezskrbnimi očmi. Koroški Slovenci imajo pravico do gojitve svojo kulturne samoblti. zajamčeno od božjega in naravnega prava. Nc vemo. s kakšno vestjo bi si upali mimo trga dejstva iti avstrijski državniki, ki se pred njihovim kr šiansklm življenjem spoštljivo klanjamo in ki so pred svetom ponosni na sloves, da s« Avstriji dali ustavo, ki sloni na temeljih krščanske morale. Koroški Slovcnci imajo io uruvic-o zajamčeno tudi т mednarodnih pogodbah in si le težko predstavljamo. da bi tudi te vrste pogodb hoteli pnman-
Sveti oče slabši
Zaskrbljenost ie zavladata v Vatikanu
VATIKANSKO MESTO, 11. jan. Zdravstveno stanje sv. očeta se je čez noč zelo poslabšalo. Papež ponoči sploh ni spal in je imel težke napade svoje bolezni. Večkrat mu je pešalo srce, tako, da so mislili, da se bliža zadnja ura. Proti jutru se je stanje nekoliko zboljšalo. Profesor Milani jc ostal dolgo časa pri sv. očetu in mu je moral dati več zaporednih injekcij za poživljenje obtoka krvi in za okrepitev srca. Osebnosti iz najbližje papeževo okolice ne prikrivajo več svoje zaskrbljenosti in pričakujejo krize.
VATIKAN, 11. januarja. AA. (Havas) Nemir, ki je danes dopoldne zavladal v Vatikanu, se je nekoliko polegel. Vzlic nemirni noči je papež nekajkrat čutil zboljšanje, toda ko se je začelo daniti, je čutil hude bolečine, tako da so se v njegovi okolici odločili poklicati telefonsko zdravnika. Ko je dobil pomirjevalno injekcijo, je sv. oče dopoldne mogel sprejeti kardinala državnega tajnika msgr. Pacellija, nato pa msgr. Picarda. podtajnika za zunanje zadeve. V Vatikanu mislijo, da se zdravstveno stanje visokega bolnika ne bo iz-premenilo in da je v celoti ostalo neizpreinenjeno.
*
Maroko razburja
Nemci dolze Bluma - Francozi Hltler'a Italija in Anglija: Nemcev v Maroku ni
Pariz, 11. januarja. AA Havas: Iz Berlina poročajo, da je nemška uradna agencija DNB objavila tri vesti iz Pariza.
Prva vest trdi, da se v južni Franciji ustanavlja oddeljena sovjetska republika s Permignanom kot glavnim mestom.
V	drugi vesti se pravi da je dopisnik DNB dobil iz francoskih desničarskih krogov točne podatke. da je francoski generalni štab izdelal načrt za zavzetje španskega Maroka.
V	tretji vesti pa se pravi, da se Blum pripravlja na »panterski skoke na Ceuto. V tej vesti se jemlje panterski skok. ker se hoče tako omeniti afera iz leta 1911, ko je nemška križarka »Panter» povzročila maroško krizo in se sedaj Blumu pripisujejo iste namere, kot jih je Nemčija tedaj imela v tisti aferi.
Nemški radio |e te vesti objavil po vseh nemških radijskih postaiah. Omenja se tudi, da so nemški radiji objavili to vest pred polnočjo tistega dne ko sta se iz Berchtesgadena vrnila llitler in minister za propagando dr. Goebbels. Zelo je bilo opaziti, da je bil ton teh vesti tako oster, kakor je oster ton za ve?ti. ki jih Nemčija širi proti sovjetski Rusiji. Okoliščine dovoljujejo sum. da je bilo besedilo izdelano na navodilih vodja rajha in ministra za propagando.
Pariz, 11. januarja. AA. Pertinax piše v »Echo de Parisu« obširno o izkrcavanju nemških čet v španskem Maroku in pravi, da mora sedaj francoska vlada imeti edini cilj. da prepreči dohod nemških čet v španski Maroko. Sedaj je tam še malo Nemcev, dasi ie število listih Nemcev, ki so prešli v javno službo, že visoko. Poleg tega se mnogo Nemcev skriva jx>d ma°ko španske tuiske legije. Če bo prišlo do večjega izkrcavanja nemških čet. tedaj bo francoska vlada morala poseči po dejanjih. Pertinax že piše, da so voiaške oblasti v Alžirju in Maroku že dobile povelje, da morajo pripraviti vse potrebno za tak slučaj.
V	»Oevreu« piše gospa Taboui, da je španski visoki komirarijat v španskem Maroku od francoskih oblasti že prejel opozorilo. Drugo opozorilo pa bo še sledilo in bo še bolj odločno. V članku se piše, da bodo Nemci skušali zakrili prejxived poSilianja nemških čet v špan=ki Maroko in Španijo na ta način, da bodo svoje čete oblačili v španske obleke.
drati državniki, ki so si stavili nalogo, da ustanovijo v Avstriji krščanski družabni red Koroški Slovenci imajo zase tudi slovesne izjave pokojnega državnega kanclerja dr. Dnllfussa in sedanjega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga. Ne vemo. kako hi bilo mogoče pred vsem svetom na laž postaviti može teh iinen. onega, ki je v grobu postal simbol avstrijskega krščanskega poštenja, in onega. ki živ predstavlja ideal državnika, ki ga je skovalo krščanstvo. Koroški Slovenci imajo za sebe tudi dejstvo, da so vedno in brez izjeme bili lojalni svoji državi. Takrat, ko jo avstrijski marksizem skočil avstrijski državi v hrbet, in takrat, ko jo je iz zasede napadel narodni socializem — obakrat so se majali stebri avstrijskega obstoja — so koroški Slovenci lojalno ostali pri svoji domovini. Ali naj ho sedaj njihova nagrada tn, da jih avstrijska država pusti poteptati pod nogami onih koroških nacionalistov, ki so pri obeh pučih svoji domovini streljali v hrbet in so se sedaj previdno skrili pod okrilje domovinske fronte, da lahko nemoteno nadaljujejo svoj gnjusni posel po Koroškem, kjer ima Srliuschniggnv režim silno malo prijateljev in se med prijatelji nahajajo ravno koroški Slovenci?
Gornja dejstva postavljamo pred vest avstrijskih državnikov. Morda o razmerah na Koroškem niso poučeni, ali so slaho poučeni po ljudeh, ki so dunajsko vlado pri rdečem in rjavem paru izdali, a so ostali na poveljujočih mestih. Naj bo to kakor hoče. Nade. da bodo o njih resno premišljevali, še nismo izgubili, ker govorimo z njimi, kot kristjan s kristjanom. Toda neprestani poskusi, da se vprašanje kulturne samobiti koroških Slovencev reši na nemoralen način, so nas prepričali, da ne ho več mogoče ostati pri prošnjah in ugotovitvah. ampak, da bomo morali kot država izkoristiti vsa ona sredstva, ki jih nam mednarodno pravo daje. da poskrbimo za zaščito narodne manj šine. ki postnja dejansko brez zaščite v naši soseščini. Sporov t Avstrijo nismo iskali in jih nočemo. Toda prav gotovo ie. da koroški Slovenci svojih društev ne bodo izgubili kar tako na obnovi okrožnic koroških okrajnih glavarjev.
Francoski vrhovni komisar v Maroku general Nogues in vojne oblasti so že storili jxitrebne ukrepe za slučaj kakšnih iznenadetij Pariške izdaje »Newyork Heralda« jx>ročajo iz Londona, da je francoski poslanik Corbin predlagal angleški vladi skupno francosko-angleško |K>morsko demonstracijo. Izve se pa. da Anglija tako demonstracijo zaenkrat smatra še ko» preuranjeno, sklenila pa je kljub temu, da pripravi svoje sredozem-ko brodov-ie. V Gibraltarju je že velika linieka ladja »Qeen Elisabeth«, za njo pa je priplula tudi križarka »Sussex«. V Casablanco so pripluli štirie Irancoski torj>edni lovci kot predstraže velikega francoskega sredozemskega brodovja
London. 11. januarja. A A. (Reuter) Britanska vlada ima zdaj nova j>oročila, in sicer iz agleškega vra, zastran položaja v Maroku Po teh poročilih se fiotrjuje, da je tamkaj vladalo zadnje oni živahno nemško delovanje, prav nič se pa ne potrjujejo glasovi o kakšnem izkrcavanju novih nemških čet. Po drugi strani se jxitrjuje. da so v teku utr-jevalna dela. vendar samo v pokrajini Ceuti, in sicer s pomočjo nemških tehniških strokovnjakov in posvetovalcev toda po angleških poročilih, ta dela ne presegajo okvira mesta Ceute in njegove okolice v španskem Maroku. Tu |e treba prijiom-niti, da spada malo mesto Centa k Španiji in da ima mestni statut, k. se razlikuje od statitov. veljavnih za španski Maroko, ki je še zmerom jxi imenu pod oblastjo maroškega sultana V britanskih krogih tudi poudarjajo, da Velika Britanija ne smatra položaja v španskem Maroku za preveč resnega.
Rim. 11. januarja. A A. (Havas) V tukajšnjih krogih še ničesar ne vedo o navzočnosti nemških čet v španskem Maroku pa tudi ne o kakšnih pripravah za njihov prihod Pač pa listi, kakor n. pr. »Popolo di Roma« naglašajo reakcijo Berlina proti maroški špekulaciji, u|>rizorjeni francoskih listih; ali |>a n. pr. »Meseaggcro«, ki govori o »maroški diverziji, prirejeni s skupnim sodelovanjem Francozov in boljševikov.
»Popolo di Roma« polemizira z vestmi francoskih lisiov o Nemcih v španskem Maroku in pravi, da so le vesti same [politični manever List se vprašuje, če Francija sama ne želi da bi se položaj tako zaobrnil, da bi sama fioslala svoje čete v špan'ki Maroko.
London. 11. januarja c. Francoski veleposlanik Corbin je bil danes pri Fdenu in predlagal, da naj Francija in Anglija pošl|eta |x> eno križarko j>red španrki Maroko. Eden je takoi zaprosil k sebi mornariškega ministra sira Samuela Hoarea in vrhovnega admirala angleške vojne mornarice. Angleška vlada pa tudi po tem sestanku še ni objavila, če hoče sodelovali s Francijo pri tej jxmiorski demonstraciji.
Uspeh
Francove ofenz've
Jeklen obroč okrog Madrida

uodarramo
ЧТ7"" ^Xaioibo
£l Escoriol \
к
člMo'ar
СоЈ-гешзг
V Ч	)
\ ftffPorfe •
Zoriotejs
VoiQC-поггШ
fcŠ*
Villonutvo « >a Сопае^ Brunetf
^cjadoliqnclo _ • V ^.čpvoco
Peiufio
Avila, 11. jan. AA. Ilavasov posebni dopisnik poroča, da se lahko reče, da se jo nacionalistična ofenziva na zapadli od Madrida končala s popolnim uspehom. Vladne čete so izgubile uad 111(10 borcev. Nacionalisti so pred Madridom prodrli za 20 do 25 km.
Nacionalisti vedno huje napadajo seklor na severo7.a|>adu Madrida, na katerem sodelujejo Nemci in Italijani. Madrid je obkoljen s težki in oboroženim oklepom, ki je do snofi dosegel kot 120 stopinj, ki se do danes do 11.30 ni niti razširil, niti zožil. Po večkratnih neuspelih napadih na republikanske prometne zveze, ki vežejo Ivsco-rial z Madridom, so bili izvršili snoči hud naskok na vsem sektorju pri Las Rosas. Napadle so izključno nemške iu maroške udarne enoto. Republikanci so pri tej priliki izgubili 300 borcev. Pri napadu motoriziranih oddelkov nacionalnih sil so bili uničeni veliki republikanski tanki in en manjši republikanski tank. medtem ko so nacionalisti izgubili večje število tankov in blindi-ranih avtomobilov. Nekajkrat se je belim |>osrečilo priti že do samih prvih bojnih črt, kjer se jo razvila krvava bitka, ki je trajala do noči.
Gibraltar, 11 jan. AA. Reuter: Pričakuje se nacionalistična ofenziva proti M a I a g i. Nacionalistično čete se naglo zbirajo okoli mesta. Nacionalistične čete štejejo okoli 3000 mož
Laž o \aponsklh „prostovoljcih"
Tokio, 11. jan. AA. Havas: Tukajšnji uradni krogi zanikajo odločno vesti, da gredo močni japonski oddelki na pomoč v Španijo. Izjavlja se, da se Japonska že od vsega začetka točno drži načel o nevtralnosti. Vlada opozarja, da je že zadnjič prepovedala nabiranje darov za ta ali oni tabor v Španiji. Opozarja se tudi, da Japonska ni priznala vlade nacionalne junte v Burgosu.
Jugoslovanski di;'ak ustreljen v Španiji
Zagreb, 10. jan. b. Po vesteh iz Sarajeva in Banja Luke je bil v Španiji ustreljen Mirko Sekso, sin sodnega nadsvetnika v Kanja Luki. On je l.ui-sko leto meseca maja z nekoliko svojimi tovariši pobegnil iz internata v Zagrebu, kjer je obiskoval osmi razred gimnazije. Njegovi starši dalje časa niso imeli o sinu nobenih podatkov in sploh niso vedeli, kje da je. Dno 9. t. m. so prejeli iz Toleda »est od širne Caplaka. da jo Mirko Sekso. nbit. Obenem so starši zvedeli, da je Mirko preko Dalmacije — skrit v italijanski ladji — odpotoval v naili. da stopi v vojsko madridske vlade. Izkrcali so ga v Ceuti. Moral je sto|>iti v vojsko generala Franca. Pozneje je hotel pobegniti, а je hil pri hegu ustreljen. Z njim v družbi jc bil tudi neki franjo Alamah iz Titla.
Dunajska vremenska nafioved. Pretežno jasno, mirno, nekoliko mrzleje
Zagrebška vremenska napoved, še vedno jasno in lepo.
Ii1
Resolucije
banovinskega odbora JRZ v Celju
i.
Ban. orlhor JRZ je na seji dne 10. januarja 1937 v Celju obravnaval uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov in o likvidnosti slovenskega kreditnega zadružništva.
Prejšnji režimi so м svojo gospodarsko in kreditno politiko uničili kmetu kredit, povzročili zamrznjenje vlog in razvrednotenje zemljiško renie ter s tem kmetu onemogočili plačevanje dolgov.
V stanju, v kakršnem je kmet in v kakršnem je organiziran kmotski kredit, so bili nujno potrebni izredni ukrepi, du se sedanja vrednost zemljiške rento vsaj doloma prilagodi višini obremenitve kmotske posesti!
Ker je kmotski stan sam prešibek, je bilo treba za njegovo ozdravljenje pritegniti tudi druge panoge gospodarstva.
Ta uredba je rešila vprašanje razdolžitve kmetov po zgledu nekaterih drugih držav, kjer se jo pojavila tako huda knietska zadolžitev kakor pri nas.
Upoštevajoč tako ugodnosti kakor tudi trdoto uredbo, jo ban. odbor sklenil priporočiti somišljenikom in javnosti naj uredbo izvršuje ter s tem pomaga doseči njen namen: rešiti zadolženo kmetsko posest in vrniti kmotskomu gospodarstvu trdno podlago.
Na morodajne činitolje apeliramo, da uredbo izvajajo z vso potrebno uvidevnostjo, da so doseže ta njen pravi in edini namen.
II.
Banovinski odbor ugotavlja, da je bilo pri nas kreditno zadružništvo temelj kmetskega gospodarstva in njegovega napredka bolj kakor kjerkoli drugod.
S tem. da je bilo zadružništvo po sili razmorin nouvidevnnsti prejšnjih režimov pahnjeno v lielikvidno stanje, jo bilo nnše kmetsko gospodarstvo radi toga tudi huje prizadeto kakor kjerkoli Irugod \ državi.
Ban. Odbor ugotavlja, da Je ozdravljenje našega kmotskega gospodarstva neizvedljivo, ako so istočasno ti rnzdolžitvijo kmeta ne reši tudi vprašanje likvidnosti slov. kreditnega zadružništva.
Zalo zahtevamo, da se i javnimi sredstvi vzpostavi likvidnost našega kredit, zadružništvu, kakor s« to storile druge državo za svoje kreditno zadružništvo.
Ukaz o amnestiji in pomilostitvi
Splošna amnestija za tiskovne prestopke
Belgrad, 11. januarja, m. Na predlog pravosodnega ministra so kr. namestniki v smislu čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije podpisali ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi v sledečih mejah:
A.	Podeljuje se splošna amnestija za kazniva dejanja iz §§ 5, 6, 7, 8, 9, 19, 20 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi kakor tudi za kazniva dejanja iz § 302 kaz„ in sicer za vsa dejanja, ki so bila izvršena zaključno do dneva, ko je izšel za ukaz, ne oziraje se na to, t. če je bilo sodno postopanje že uvedeno ali je šele v teku, 2. če pa sodno postopanje še ni bilo uvedeno, pa se sploh ne uvede, ali 3. če je bila izrečena sodba, bodisi da je pravomočna ali ne,
B.	Podeljuje se splošna amnestija za tiskovne prestopke, ki se kot taki kaznujejo po zakonu o tisku, ki so bili izvršeni do dneva tega ukaza, ne oziraje se na to, t. če je sodno postopanje že uvedeno ali ne ali pa je še v teku, 2. če pa sodno postopanje še ni uvedeno, se tudi ne bo uvedlo, ah 3. če ie že bila izrečena sodba, bodisi da je pravomočna ali ne
C.	Oprošča se osebam, ki so bile obsojene s pravomočno sodbo od civilnih sodišč do dneva tega ukaza, kazen odvzema svobode, ki traja več kot dvanajst mesecev, odnosno v neizvršenem ostanku, kakor tudi denarne kazni do 5000 din, odnosno v neizvršenem ostanku, z izjemo za žalitve in klevete, ki se kaznujejo samo po privatni tožbi, pod pogojem, da pomiloščene osebe v roku treh let od neva tega ukaza ne izvršijo nobenega delanja zločinstva sploh ali prestopek in prekršek iz koristoljubja. Osebe, ki so poleg kazni odvzema svobode do dvanajstih mesecev obsojene tudi na denarno kazen ter ie poleg kazni svobode izrečena tudi denarna kazen, se oproščajo samo kazni odvzema svobode pod zgoraj navedenimi pogoji.
D.	Dalje se oproščajo in znižujejo kazni odvzema svobode osebam, obsojenim s pravomočno obsodbo civilnih sodišč do dneva ukaza, če kazni ne znašajo nad dvanajst mesecev, in sicer:
1.	obsojencem, ki so obsojeni nad dvanajst mesecev «lo štirih let, eno leto odnosno šest mesecev, samo če preje niso bili obsojeni za delo zločina:
2.	obsojencem, ki so bili obsojeni od štiri do deset let, dve leti odnosno eno leto, snmo če preje niso bili obsojeni za dejanje zločina, ostalim pa eno leto odnosno šest mesecev;
3.	obsojencem, ki so bili obsojeni od deset do petnajst let. tri leta odnosno osemnajst mesecev, samo če preje niso obsojeni za dejanje zločina, ostalim pa za dve leti odnosno eno leto;
4.	obsojencem, ki so bili obsojeni od petnajst do dvajset let. štiri leta, samo če preje niso bili obsojeni za dejanje zločina, ostalim pa tri leta:
."i. obsojencem, ki so bili obsojeni na dosmrtno robijo. kakor tudi onim, ki so bili obsojeni na smrt, a jim je bila smrtna kazen s poznejšim ukazom spremenjena v dosmrtno robijo in ki jo na d.in tega ukaza izvršujejo v kazenskih zavodih, se zamenja ta kazen dosmrtne robije v časovno kazen dvajsetih let s tem, da se jim v ta čas kazni vračuna že doslej vzdržana kazen v kaznilnici.
E.	Od amnestije pod A so izvzete one osebe, ki so bile že obsojene po civilnih sodiščih za zgoraj navedena kazniva dejanja, poleg glavne kazni tudi še na stranske kazni, izgubo državnih sli drugih javnih služb. Od amnestije A in-B ter pomilostitve pod C in D so izvzete: t. one osebe, ki so obsojene za podkupnino kot državni, samoupravni in drugi javni organi. 2. osebe, ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v notranjosti države ali v inozemstvu ter se niti do dneva tega ukaza niso prijavile oblastem niti se niso povrnile v državo, da bi se jim sodilo ali proti njim uvedlo redno kazensko postopanje, 3. osebe, ki so obsojene radi vohunstva v korist kake tuje države, 4. osebe, ki so obsojene na kazen po sodbi prvostopnega sodišča za mesto Belgrad z dne 23. februarja 1022 št. 5457. s sodbo apelaci jskega sodišča v Belgradu z dne 20. maja 1922 št. 2672, ki j«, postala pravomočna z odlokom kasacijskega sodišča v Belgradu z dne 10. junija 1922 št. 4841; s sodbo prvostopnega sodišča v Belgradu z dne 27. junija 1929 št. 41.120. s sodbo apelacijskega sodišča v Belgradu z dne 15. oktobra 1929 štev. 1)676, ki je postala pravomoinn z rešitvijo kasacijskega sodišča v Belgradu z dne 25. decembra 1929 St. 16.391. Od pomilostitve pod C in D tega ukaza so izvzeta kazniva dejanja, ki se kaznujejo po čl. 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, kakor tudi kazniva dejanja j>o §§ 307. 308, 309 in 310 v zvezi s § 307 k. z.
Za pomilostitev pod D veljajo določbe glede izredne denarne kazni tudi pri pomilostitvi pod C. kjer je po točki 1, 2, 3 jx>d D navedeno večje odnosno manjše znižanje kazni. Prvo znižanje veba za obsojence, ki niso spadali pod ukaz z dne L decembra 1036 št. 120.800, drugo znižanje pa za one.
ki so spadali |x>d omenjeni zakon. Pri nadaljnji oprostitvi in znižanju kazni odvzema svobode osebe pod D tega ukaza, katerim je že s prejšnjimi ukazi bila kazen znižana, se bo računalo znižanje procentualno cd onega dela kazni ki ie še pre-o-tala od predhodnih pomilostitev, to je od ostanka kazni, ki jo nioraio še prestati. Za osebe, ki so bile pravomočno obsojene na kazen odvzema svobode, ali osebe, ki to kazen prestajajo po dveh ali več sodbah za več kaznivih dejanj, se bo vzelo, kot da so obsojene z eno sodbo na skupno kazen za vsa ta dejanja, od katerih ee jim bo računalo zgoraj navedeno procentualno znižanje kazni, to je ostanek kazni, ki jo morajo še prestati. Za osebe, ki so obsoiene na enostavni odvzem svobode radi več kaznivih dejanj ro § 62 k. z., katerim pa je sedaj za neka dejanja podeljena pomilostitev. za druge na ne, se bo izvedla omenjena pomilostitev po odbitku od ostanka gornjih kazni, po kateri morajo izvršiti kazen odvzema svobode, toliko, kolikor jim je s to pomilostitvijo kazni oproščeno. Ce so osebe pravomočno obsojene na kazen odvzema svobode in to kazen prestajajo za več kaznivih deianj ter spadajo nekatere izmed niih pod amneslijo. druge pa pod pomilostitev, se bo za ta kazniva dejanja izvedla amnestiia ter pomilostitev v smislu tega ukaza, ne oziraje se na to, da gre za več kaznivih dejanj v smislu § 62 k. z., radi katerih so obsojene na enostavne kazni odvzema svobode.
Pri amnestiji pod A in B ter r>omilostitvi pod C ostanejo v vseh slučajih nedotakniene pra-vice države ter privatnikov glede povračila škode, pri pomilostitvi pod C pa tudi na plačilo ostalih, že prisojenih stroškov kazenskega postopanja. Pravosodni minister bo reševal vsa ta sporna vprašanja. če nastane dvom, kako se ima izvršiti ta ukaz.
BoV še viška anarhija v rdeči Španiji
Poročilo angleških listov
»Times« priobčujejo necenzurirano poročilo svojega posebnega dopisnika iz Valencije, iz katerega je razvidno, kako hitro se s pomočjo sovje-tov one pokrajine, ki so pod oblastjo rdečih, spreminjajo v boljševiško anarhijo. Sovjetski vpliv se zlasti kaže pri rdečem vojaštvu. Oficijelna zastava je rdeča in njihova bojna himna je intemacionala.
Od poveljnikov pa do rekrutov nosijo vsi miličniki na svojih čepicah rdečo zvezdo.
O ustavi iz 1. 1931, pravi dopisnik, d« eo jo dejansko odpravili. Predvsem velja to v tem pogledu. ker je zasebna lastnina odpravljena. Razne »oblasti«*, ki jim nihče ne ve ne izvora, ne imena, ropajo bodisi privatno, bodisi državno premoženje. Brez, odškodnine se naseljujejo jk> zasebnih stanovanjih, pobirajo žetev na polju, praznijo trgovine in banke in lo največkrat, kakor pravijo, po ustineni nalogi svojih >obhistk. »Ujetnike ljudstva« vodijo pred »ljudstva sodišča« in »ljudstvo jih obsoja na smrt. Pravica in pravičnost je čislo izginila. V mnogih krajih poskušajo izvesti kolek-tivizacijo. Ozemlje prejšnjih posestnikov se enostavno razdeli. Mnogo prejšnjih posestnikov pa so pobili, nekaterim pa se je posrečilo zbežali. Tisoči Spancev, ki odklanjajo boljševizem, so po poročilu Times v pravem smislu besede ponižani nn stop-njo sužnjev. Katoličane zagotavljajo, da bo demokratična Šjianija« spoštovala religijo. V resnici pa ni niti ena cerkev vež odprta. Pač pa je v ječah na stotine duhovnikov in redovnikov.
Drugi angleški list »Daily Express' poroča doživljaje znamenitega francoskega lelalca Acosta, ki je. kakor znano, preletel Atlantski ooenn. Tudi Acosta je bil nekaj časa v službi boljševikov. Potem pa je kljub zelo visoki plači svoje mesto za-puslij. Acosta pripoveduje, da vlada na ozemlju, ki ga drže rdeči, popolna zmeda. Vsaka organizacija je od druge neodvisna. Toda vse so oborožene, vse zapirajo in vse obsojajo na smrt. Edina vidna organizacija so sovjetski Rusi. Sovjetski Rusi, pripoveduje Acosta, so iz vsega početka vedeli, kaj hočejo. Od Špancev niso ničesar prosili. Vse, kar rabijo, so do zadnjega vijaka pripeljali s seboj. So pa od ostalih popolnoma ločeni. Njihove ladje stoje v pristaniščih za se. Inmjo svoja skladišča za tanke in težke avtomobile, evoja letališča za bojna letala. V vsem so popolnoma ločeni od ostalih in imajo tudi popolnoma svoje poveljstvo.
Pri prodiranju so beli uničili oddelek mednarodne brigade, ki je štel 300 mož. Pri nekem ubitem komunistu in sicer pri Švicarju Oto Fuchsu so našli dnevnik, iz katerega je mogoče razbrati nekatere zanimivosti. Fuchs pripoveduje, da je čez Francijo prišel v Barcelono in dalje do Alba-cete, kjer je zbirališče mednarodne brigade. Tu so jih samo 14 dni vadili т orožju, takoj nato pa poslali na fronto. Za božične praznike je bilo v Al-baceti okrog 6000 mož tujcev, ki so se prišli bojevat za komunizem v Španiji. Dnevno je prihajalo okrog 200 mož čez francosko mejo in sicer vsake starosti. Zanimive so opombe Fuchsa, ki pravi, da so vmes po njegovem mnenju tudi >ne-zanesljivi elementi«. Cinično popisuje tudi. kako so rdeči morili menihe v nekem samostanu v Barceloni.
Anglija svari Nemčijo
pred hujskanjem proti Češkoslovaški
London, 11. jan. TG. Največje presenečenje v
zadržanju angleškega tiska, je način, kako eo začeli vsi listi opozarjati na nevarnost, ki grozi Češkoslovaški od strani Nemčije. Vsi listi zaporedoma opozarjajo na nepričakovano obnovo propagande pToti Češkoslovaški v nemškem čaeo-pisju, ki se po navodilih propagandnega ministrstva razpisuje na dolgo in široko o vplivu, ki so ga sovjeti dobili na Češkoslovaško in o nujni potrebi, da ee ne samo Nemčija, marveč tudi druge države organizirajo proti sovjetski nevarnosti, ki da grozi srednji in zapadni Evropi iz Češkoslovaške. Londonsko časopisje je sedaj zavzelo stališče k tej protičeškoelovaški gonji v Nemčiji.
Veliko presenečenje je vzbudil daljši članek v konservativni »Morningpost«, ki jo smatrajo kot usta vplivnih konservativnih politikov sedanje vlade vključno predsednika Baldwina samega. »Morningpost« piše, »da se nevarnost, o kateri je dne 14. decembra lanskega leta govoril zunanji minister Eden v svojem govoru v Bradlordu, vedno bolj približuje. Eden je takrat vso Evropo jasno opozoril na angleško zunanio politiko, ko je dejal, da Veliki Britaniji ni vseeno, če vlada mir v drugih predelih Evrope ali ne. Upamo, tako pristavlja člankar, da je Nemčija te svarilne besede odgovornega člana angleške vlade vzela na znanje, da jih smatra za resno mišljene in da se bo v nadalje varovala pred tem, da postane zatočišče sploh vseh zarot proti Češkoslovaški«.
V nadaljevanju svojega članka poudarja »Morningpost«, da dobiva od svojega poročevalca v Berlinu neprestano poročila o naraščajočem ne-razpoloženju Nemčije in Nemcev proti Češkoslovaški in da zavzema borbenost proti češkoslovaški sosedi vedno večji obseg. Nemški tisk se z naslado razpisuje o vplivu sovjetske Rusije na
Dvoje po§asnit zadrugam
Kako se izterçuje tO°/0 davek na zadružne deleže
Belgrad. 11. jan. AA. Na vprašanje neke zadruge, kako se ima izter.javali 10% ni davek na dividende, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal lolfi pojasnilo:
Obresti na deleže, ki jih zadrugo izplačujejo ali štejejo v dobro svojim zadružnikom na vplačane deleže, so dejansko razdelitev dobička. To jKitrjuje tudi določba Г. čl. 82 zakona, ki smatra obresti na lastno glavnico za del dobička. Zato lii zakonskega razloga, da bi bilo jiri zadrugah drugače. V kolikor pravi čl. 25 finančnega zakona za proračunsko lelo 1930-87, da kreditne zadruge, ki svojim Članom delo omejene obresti na deleže, ne izgube zaradi lega pravice do oprostitve po T. čl. 76. to še ne pomeni, da so s lo določbo le obresti spremenile svoj pravni značaj. Ce bi bil zakonodajalec lo bolel doseči, bi bil v tej določbi omenil, da se obresti ne smatrajo za dobiček, ne bi bil pa poudaril, da te zadruge zaradi plačila obresti ue izgube pravice do o|>roslilve. Iz tega sledi, da niso obresti na delež nič drugega kakor vnaprej omenjena divldenda. ne glede na to, ali se plača iz čistega prebitka ali pa drugače. In to zalo. ker pomeni način plačevanja vprašanje knjigovodske tehnike, ki ne more vplivati na bistvo stvari.
Ker so po čl. 15 zakona o izprenieiuhah in dopolnitvah zakonov o neposrednih davkih 10',, nemil dnvku nn dividende |odvrženi prebitki, ki jih zadruge plačajo nn deleže, je nedvomno, da ao ludi obresti deležev, ki so del lega prebitka, podvržene temu davku, ne glede nn lo, ali je zadruga sam» obdavčena z družbenim davkom ali jia je oproščena po T. 7 čl. 76 zakona o neposrednih dnvkih.
Odmera zbornične doklade
Belgrad, 11. januarja. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal tole pojasnilo o odmeri zbornične doklade zadrugam:
Po določbi zadnjega odstavka čl. 76 zakona o neposrednih davkih so zadruge, ki so oproščene davka po točkah 6 in 10 tega člena, obenem proste tudi vseh doklad. Zalo nastane vprašanje odmere
zbornične doklade samo pri tistih zadrugah, ki niso proste davka po navedenih določbah. Po določbi v drugem odstavku čl 1 zakona o odmeri in izterjevanju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic so plačilu zbornične doklade podvržene samo tiste zadruge, ki imajo glasovalno pravico pri zborničnih volitvah. Po določbi točke 5 čl. 394 obrtnega zakona, dalje po določbi čl. 5 uredbe o trgovsk:h, industrijskih in obrtnih zbornicah in po dalofbi čl. 7 uredbe o volitvah svetovalcev trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic so člani zbornic in imajo volilno pravico samo tiste fizične in pravne osebe, ki vrše najmanj leto dni kakšno obrt v smislu obrtnega zakona, ali se pa ukvarjajo z eno izmed drugih gospodarskih panog in strok navedenih v čl. 394, odst. 1 obrtnega zakona. Toda tretji odstavek čl. 1 obrtnega zakona določa, da se njegove določbe ne bodo izvajale pri gospodarskih z drugah. če omeje svoje delo samo na svoje zadružnike, ne dele dobi, ka. ne podeliuieio tantijem .lanom upravnega in nadzornega odbora, in če se niihove rezerve v nobenem pr meru ne morejo razd.lili med zadružnike in deleže, ne plača'o sploh nič ali pa samo ome-lene obresti, ki ne presegajo 6 odstotkov Zatorej se sme zadrugam odmeriti zbornična doklada samo tedaj, če jim ie odmerjen družbeni davek in če vrhu tega ne delujeo v inejnh, navedenih v 3 odst čl I obrtnega zakona.
Češkoslovaškem, vplivu, ki je laž, v katero nemška vlada eama n« veruje, a ki ji «luži kot pretveza, da lahko razpihuje sovražno razpoloženje proti svoji mali sosedi. Naj ee Nemčija zaveda, da Veliki Britaniji, ki je z vso svojo oboroženo silo pripravljena jamčiti francosko in belgijsko mejo, nikakor ni vseeno, kaj se bo zgodilo v srednji Evropi ln da bo v danem primeru že v s e storila, da zaščiti interese miru.
GorJng v ItaVfi
Berlin. 11. jan. AA. (DNB.) Predsednik pruske vlade Goring se odpelje te dni s svojo ženo nn kratek odmor v Italijo.
Japonska v borbi
proti komunizmu
Tokio. 11. jan. AA. (DNB.) Notranje ministrstvo je izdalo poročilo, da so v zvezi r. odkritjem komunističnega načrta za upor prijeli 350 komunistov, ki so že delj časa pripravljali prevrat ne le na Japonskem, temveč tudi na Fonnozi, v Ko reji in v Šangliaju.
Škofovska konferenca
Zagreb, 11. jan. h. Danes se je nadaljevala škofovska konferenca v nadškofijskem dvorcu. Včeraj je sejam prisostvoval prvič tudi apostolski nuncij Hermenegildo Pellegrinetti, ki je pris|>el v Zagreb. Papeški nuncij je sodeloval tudi na da-dašnji seji. Včeraj so prispeli na sejo vsi katoliški škofje, razen treh. ki so bili radi bolezni zadržani. Vse kaže. da konferenca danes še ne bo zaključila svojega dela.
Važno za obrtnike
Belgrad, 11. jan. AA. Po pojasnilu ministrstva za trgovino in industrijo smejo osebe, ki so poklicane, da izpolnijo svojo vojaško obveznost, med službovanjem v stalnem kadru izvrševati svojo obrt tudi brez izprašanega poslovodje. Če je med tem časom ustavil obrat, stile po vrnitvi nadaljevati istega na podlagi starega pooblastila, oziroma dovoljenja.
Iz poštne s?u£be
Belgrad. 11. jan. m. V tukajšnjem Poštnem domu je bila danes konferenca predstavnikov Društvii poštnih uradnikov in Društva zvaničnikov poštne stroke. Konferenca je bila na poziv poštnega ministra, ker hoče minister v najkrajšem Času, to je do 15. t. m., izdelati načrt uredbe odn. zakona o bolniškem fondu poštnega uslužhenstva. Konferenco vodila predsednik glavnega Društva poštnih uradnikov Nikolič, in Kuzmanovič. N'a konferenci je danes govoril tudi predsednik Društva zvaničnikov — poštnih uslužbencev dravske banovine Josip B e n k o. V svojem govoru je pozdravil poStuegn ministra z. željo glede ustanovitve poštnega fonda. Opozoril pa je navzoče, dn nižje poštno uslužben-stvo pri sedanjih prejemkih ne bo moglo prispevati v bolniški fond, če se prejemki ne bodo zbolj-šali in zvišali vsaj do one mere, 'inkršni so bili pred zadnjim znižanjem.
Osebne vesti
Belgrad. 11 jan. ni. Napredovali so zn zvanič-nika I. skup.: Bernard Podrehefšček iih pošli Ljub liana 1., Ivan Finžgar na pošti Ljubljana IL. Ivan Džurun na pošti Ljubljana II.. Peter Vojc na |Osli Ljubljana II.. Blaž Cepinšek na pošti Celje. Ivan Cergola v Celju. Josip Bolite v Črnomlju. Fellk Kiuivald ua |Hišti Maribor L, Roman Vrbanšek na pošti Maribor II.. Josip Smodej v Mariboru. X. sekcij«. Jakob Terčigaj v I iubljani. 111. sekcija.
Belgrnd, U. januarja. AA. Pravosodno ministrstvo nns naproša 7ii objavo, d» ni v resorn 1ец» ministrstva praznega mesta za uova imenovanj«, ne na sodiščih, ne pri upravah kaznilnic.
Domači odmevi
Sega izvenskupščfns!'e opozicue
Belgrad, 11. januarja, m. Poslanec z liste dr. Mačka Jovan Zdravkovič, član bivše zeinljorad-niške stranke^ je včeraj zbral na sestanek vse srbi-jauske poslance izvenskiipsčinske opozicije, izvoljene na listi dr. Mačka. Seje so se poleg Zdravko-viča udeležili še. Zjvoje Arandjelovic, Radmilo Stojilkpvič, Djoka Pelkovič. dr. Dragoljub Jova-novič. Rista Slevovič. Stoian Špadjera. Na sestanku so razpravljali, da bi bilo radi neuspehov, ki jih doživlja srbijanska združena opozicija na celi črti, najbolje, da gredo vsi ti pioslanci v parlament ter si dajo verificirati svoje mandate. Definitivni sklep o teni v\eraj še ni bil sprejet ter bo v kratkem spet sestanek leh poslancev.
Iz ava Radiča ml.
Za pravoslavni hožič je dal Vladimir Radič, sin ranjkega St. Radiča, belgrajskemu »Vremenu« kiajšo izjuvo, v kaleri je povedal svoje naziranje o |x>litičnem stanju. .Prepričan sem,« je dejal, -da je položaj usoden in to prav zaradi gospodarske revščine, v kateri živi narod ne kmetih. Zaradi lega hrvatski narod z največjo nestrpnostjo pričakuje. da se že vendar enkrat reši hrvatsko vprašanje, ker je globoko prepričan, da se bodo po pravični rešitvi- naših narodnih zahtev pričela reševati tudi velika socialna vprašanja, ki tako stiskajo kmečko ljudstvo. Cesa pričakujem? Vse bo šlo svojo pol. To stvar dobro vodi dr. Maček. Snmo, za božjo vol.io, naj stvar hitro rešijo, k temu nas sili ne sam naš notranji, ampak tudi zunanji IKiložaj. To, kar zahteva dr. Maček, res zahteva hrvatski narod. Ako bi. kar je sicer nemogoče, dr. Maček izpremeni! svoj program oziroma popustil od svojih zahtev glede načel in po«lopi<a, bi tvegal vso svoj sedanjo moč in veljavo med ljudstvom.«
Trikrat prodana hčerka
To se je zgodilo v Prištini. Tahir Ramadanovič se je zagledal v lepo Abibo. Pogodil »e je z njenim očetom Fazlijo Jašarevičem, ki mu jo je bil pri-privljen dati za 8400 din. Kmalu nato pa je kupec in ženin Tahir izvedel, da je pred leti Abibin stric ubil njegovega brata in se je začel obotavljati, poroko je odložil in že od očeta Fazlija zahteval denar nazaj. Fazlija mu je to obljubil, kakor hitro se mu posreči oddati svojo hčer komu drugemu. In res jo je kmalu nato prodal nekemu drugemu za 4000 din in pozneje še nekemu tretjemu za 3000 dinarjev. Ko je prvi ženin in kupec Tahir spoznal, da bo ob denar in ženo, se je čutil ponižanega in goljufanega. Poklical je v pomoč svoja dva brata in še dva soseda in jih obrožil; skupno so napadli hišo Fazlija Jašarevića, katerega so pretepli, njegovega mlajšega sina ubili, njegovo trikrat prodano hčer Abibo pa nasilno odpeljali na Tahirov dom, kjer se je tragedija nadaljevala. Prišli so pred sodišče, ki je napadalce obsodilo vsakega na nekaj let robije. — Tako torej žive v naši državi družine. Dokler ne teče kri, je vse v redu, pa naj bodo še bolj čudne kupčije, šele ob mrličih se zgane paragraf... In vendar so vsi zakoni, ki urejajo družinska razmerja, umerjeni po enotnem kopitu, in vsa socialna zakonodaja, ki naj bi skrbela tudi za človeški položaj žensk, je umerjena po ^po^Msm kopitu in če bi ženske kdaj pri nas dobile volilno pravico, bo tudi ta za vse enaka po vsej Jrçftvi, ker smo pač en narod ... Bogve, po čim bodo zsm-ski glasovi? Morda bo pa le prodrlo prepričanje, da se vsa država v prav nobenem oziru ne da meriti po enotnem kopitu?
Za katoliški tisk
Kadarkoli začne rasti katoliški t:sk vselei je na nasprotni strani ogenj v strehi. Ob napredovanju kateregakoli katoliškega pojava mislijo grenke misli. ker pa je tisk najmočnejše orožje za katerikoli nazor, iih napredek katoliškega tiska najh.i'j skrbi, Ne vedo sicer, kako bi njegovo pot zavrli, zato vsako njihovo zopervanje pokaže večjo za drego. Tako je »Jutro« ves trud za neširjenje katoliškega tiska skušalo koncem prejšnjega tedni paiiniti na stopnjo navadne konkurenci- Če se »Jutro« tako pozno zave, da smo mi njegova konkurenca, potem pa že razumemo njegovo umiraioce stanje, v katerem ga je zalotila opombi v niši b'iž'fni številki, kjer je bilo nen.'doma oovedano, da je izšla v 45.000 izvodih! Seveda »Jutru« kon-kunramo, pa še krepko, in ne bomo mirovali, dokler naših listov ne razširimo do sleherne hiše, pa nai »Jutro« še bolj toži o hudi konkurenci To smo mi dolžni svojemu svetovnemu nazoru in svoji narodnosti. kar oboje je »Jutru« trn v peti. Mi ne iz,-hajamo samo za šalo ali zato, da bomo Slovenci imeli več časopisov, ampak zato, ker moramo konkurirali nasprotnemu časopisju ki hoče naš svetovni il kulturni nazor odpraviti s tega sveta in ki mu ie narodnost zgolj reklamno sredstvo kadar jo potrebuje Preteklost daje dovolj dokazov. Zaradi 'ega pa naj »Jutro« še ne misli, da izhajamo samo zato, ker ono izhaja. Za našo idejo bo vedno dovolj dela, naj bo na oni strani kaj nasprotnikov in nii-hovih glasil ali nič, ker naš nazor nikdar ni v svetu tako izpeljan, da bi mogli roke mirno vtakniti v žep. Zato »Jutro« lahko preneha, če konkurence ne zmaguje več, pa bomo mi še vedno izhajali — za naš nazor in našo narodnost, kakor doslej.
»Jutro« nam očita, da smo se tudi ob njegovo božično pesem obregnil- zgolj iz konkurenčnih razlogov, ker je bila sicer čisto dostojna in čedna Do take trditve se more povzpeti samo zato, ker nič ne mara vedeti, kaj je verski čut îti kaj naše ljudstvo žali. C-lede te pesmi in predrznega »Ju-troveja« zagovora nam piše neka delavka iz Kranja (da vas zamolčimo): »Brala sem »Jutrov« zagovor »Zakaj se Slovenec tako zgraža- iu sem bila užaliena. d,-, nas ima »Jutrov« dopinsik ža tako neumne, da misli, da sami ne moremo presoditi, kdaj se žali verski čut. Pravi, da nobenemu izmed iitateljev ni prišlo na um, da bi našel v pesnvci kaj takega, kar bi žalilo verska čustva Slovencev Jaz pa mu pravim, da kdor je pesem bral in ni bil v dno duše užaljen radi njene nesramnosti — ta človek ie kristjan samo še na krstnem listu v župnišću.«
Гако torej ljudstvo misli — pa menda ne iz konkurenčnih razlogov do »Jutra-.
Bztgraisbv vesti
Belgrad, II. januarja, m. Danes so se vrnili ' eelgrad ministri, ki' so bili za pravoslavne bo-. «.ne praznike odpotovali, tako vojni iiiinistei. general Manč kakor mdi dr Krek, ki jc včeraj priso-Ivoval konferenci banovinske IRZ v Celju.
Bilgrad. II. januarja, m. Dne 15. t m. bc imel ejo upravni odboi Narodne banke, na kateri bo azpravljal o letni bilanci Narodne banke.
Belgrad 11 januarja, m. Iz 1'irola poročajo, na ^е je tamkaj pričela razprava proti 17 meoca-nom. kalere obtožuje državni tožilec, da so oško-lovali tamkajšnjo zadrugo za 20 milijonov Din.
Moskva, 11. jan. b. Po zadnjem popisu ima sovjetska Rusija sedaj 170 milijonov prebivalcev.
Moderni socialni reformator
Dr. Peter Zenkt pride v Ljubljano
Ljubljana, 11. januarja.
V nedeljski Številki smo poročali o prihodu znamenitega socialnega reformatorja češkoslovaške republike. Petra Zenkla v Ljubljano in v druga slovenska mesta ter jugoslovanska mesta. Zenkla je povabil na obisk v Ljubljano ljubljanski župan dr. Adlešič. Obisk dr. Zenkla je zato tembolj važen, ker v Ljubljani sedaj preusmerjamo socialno politiko ter bo dr. Zenkel s svojim nasvetom in s svojimi javnimi predavanji pripomogel, da bo ljubljanska mestna politika res socialna, namreč v tem smislu, da bo koristna vsem potrebnim slojem in stanovom.
Delo dr. Petra Zenkla je po svetu tako splošno znano in upoštevano, da izhajajo o njem francoske, nemške in druge brošure. Smiselnost, ki jo je pokazal Peter Zenkl pri svojem socialnem delu v Pragi, je dobilo priznanje med vsemi narodi Evrope in med pristaši vseh političnih taborov.
Dr. Peter Zenkl se je rodil 1884. v Taboru. Študiral je filozofsko filologijo ter je postal profesor na trgovski akademiji, nato pa je poučeval na gospodarski akademiji ter na trgovskem oddelku osebje tehnične šole. Ko se je češkoslovaška država osamosvojila, je bil poklican v socialno ministrstvo, od koder je bil leta 1926. poklican za ravnatelja centralne socialne zavarovalnice, ki je najviSji organ obveznega delavskega zavarovanja v Češkoslovaški. Javno se udejstvuje že od 1. 1911., ko je bil član mestnega sveta v r ^jli'"ižmed mestnih občin Prage, v Karlinu. Po-zriéjfe pa je postal tudi župan tega mesta. Ko pa iê je ustanovila velika Praga, je član mestnega sveta, predsednik kluba največje stranke ter obenem član mestne uprave. Dr. Zenkl je predsednik socialnega odbora glavnega mesta Prage ter je njegova zasluga, da se je prav v socialnem oziru dvignila Praga v najvažnejša mesta srednje
Evrope. Organiziral je skrb v raznih zavodih za otroke, za starce in starke, slepce itd. Po njegovem predlogu je bilo v Pragi ustanovljenih cela vrsta materinskih šol. otroških domov, zavetišč, prenočišč, higienskih domov, posvetovalnic, ogre-valnic, oskrl)ovalnic itd. Krona vsega njegovega dela po sa tako imenovani Masarykovi domovi v praškem predmestju Krči. o katerem smo v našem listu že poročali v začetku decembra, in obsegajo zavetišča za starce, starke, šole za slaboumne otroke, kopalnico, bolnice, igrališča, učilnice. oskrbovalnico za slepce itd., urejene na najbolj higienski način. Masarykovi domovi so največji spomenik socialnega razumevanja Prage.
Poleg tega je dr. Zenkl član polno novih organizacij. Bil je med drugim predsednik ljudske univerze. Piše veliko ter izdaja brošure s področja socialnega skrbstva, socialne politike, pa tudi jezikoslovja, kjer je aktivno posegal v izpopolnitev češkega jezika. Je član raznih higienskih društev, Rdečega križa, predsednik Centralnih higienskih zavodov vse republike ter je član raznih tudi jugoslovanskih institucij. O načelih, ki so ga vodili pri tako ogromni socialni delavnosti, je doslej predaval že v Belgradu. Zagrebu, Varšavi, Dunaju, Parizu, Bruslju, Kigi, Kovnu itd. ter zdaj prihaja tudi v Ljubljano.
Dr. Zenkl tudi mnogo deluje na področju slo-vanske vzajemnosti, predvsem pa je navdušen prijatelj Jugoslavije. Saj je on podpredsednik češko-jugoslovanske lige v Češkoslovaški, predsednik Jadranske straže Češkoslovaške, predsednik Aleksandrovega doma Za jugoslovanske dijake, zlasti akademike, v Pragi ter predsednik Zveze češkoslovaških in jugoslovanskih soclalno-higienskih ustanov. Ze več let je v najtesnejših stikih z jugoslovanskimi socialnimi delavci ter je eden glavnih čeških podpornikov jugoslovanskih zavodov. Ustanovil je tudi štipendije za jugoslovanske akademike v Pragi 1er po njegovem predlogu mesto Prago poučuje po nekaj učiteljev iz Jugoslavije o socialnem delu. Kakor so Masarykovi domi krona njegovega socialnega dela. tako je Aleksandrov kolegij v Pragi višek njegovega prijateljstva do Jugoslavije. Na njegov predlog in z njegovo podporo je bil zgrajen ta veličastni, najmodernejši akademski kolegij, kjer je prostora za 200 dijakov, obenem pa je ustanovil tudi fond, ki je že zdaj presegel 160.000 Kč.
Odličnega češkoslovaškega socialnega reformatorja toplo pozdravljamo ob prihodu v našo domovino, ter upamo, da bo njegov obisk obrodil dobre sadove in da bodo tudi pri nas na njegovo in na iniciativo župana dr. AdleSiča zrastle take socialne ustanove, kakor jih imajo v Pragi že sedaj.
Dr. Zenkl bo 18. t. m. predaval: Praga, mati svojih občanov. — O duhu in načelih socialnega skrbstva mesta Prage.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Oïl. rog S. br. 90474/35.
			
			RHH
Stavkajoči papirničarji zborujejo
D. M. v Polju. 11. januarja
V nedeljo dopoldne je sklicalo stavkajoče de lavstvo v Prosvetnem domu javno zborovanje. Ob tej priliki je povabilo delavstvo vso javnost, da jo informira o početku in poteku stavke. Zboro vanja so se udeležili vsi obrtniki, zastopstva raz nih društev, duhovščina, kmetje in tudi oba žu pana prizadetih občin. Oblast je zastopal dr. Uro lih Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička tako da je moral marsikdo odili, ker ni dobil niti na odru potrebnega prostora. Zborovanje je vodil g. Rome, pozdravil vse navzoče in podal besedo g Rešku Edvardu Ob splošni pozornosti je gosp Kešek opisal potek pogajanj po odpovedi kolekt pogodbe od strani podjetja, dalje ves napor delavstva, da pride do sporazuma še pred potekom kolektiv, pogodbe in končno še zadnje sredstvo brezpogodbeno stanje, ki se ga je delavstvo po služilo, da v tem času pride vendarle do potreb nega sporazuma Toda ves trud od strani delav stva je bil brezuspešen, ker je v brezpogodbenem stanju nastal tak položaj, da je bila stavka na ravnost izzvana.
Za Reškom je Rome podal besedo predsedniku JSZ Srečku Zumru. V daljšem govoru je Zumei pojasnil važnost vsiljene borbe za delavstvo pa pirnic. za okoliško javnost in zn vse delavstvo Za g. Zumrom je g. Pangeršič povedal število * stavki prizadetega delavstva tako v Vevčah kot v
Goričanah, kjer so bili izprti Navajal je tudi. da to delavstvo s svojimi družinami predstavlja petino prebivalstva obeh prizadetih občin in da to vprašanje živo zadeva -vse druge sloje. Vsako poslabšanje delavskih razmer papimičarjev bo čutilo tudi ostalo prebivalstvo Apeliral |e na navzoče, naj vprašanje papirniškega delavstva smatrajo tudi za svoje in naj priskočijo v slučaju potrebe na pomoč
S kratkimi bodrilnimi besedami se je oglasil tudi predsednik strokovnega odbora g. Tomšič, ki se je zahvalil za veliko zanimanje in udeležbo ostale javnosti. Za njim so govorili še g. Pavšič, Mojškrič. gdč. Maček, ki je predvsem spregovorila pai besed za žene. V imenu obrtnikov je pozdravil navzoče tudi trgovec g. Jančar.
Po splošnem odobravanju govornikom je predsednik zborovanja g. Rome zaključil lepo uspelo zborovanje in se vsem zahvalil za udeležbo.
Izjava Ker se pojavljajo neki neznanci in zbirajo prispevke za stavkajoče papirničarje. izjavlja podpisani stavkovni odbor papiruičarjev sledeče: Zbiranje prispevkov pri strankah je vsakomur brez vednosti stavkovnega vodstva prepo-edano. Kadar se bo začelo kako zbiranje, bodo lahiralci imeli pri sobi potrebna pooblastila in legitimacijo. — stavkovni odbor v Vevčah.
Po 21 letih iz Rusije
Maribor, 11. januarja.
Dane« o imeli na mariborski obmejni policiji zanimivega gosta. Iz sovjetske Rusije se je vračal s svojo družino nazaj v domovino vojni ujetnik Lilič Djulbo iz Rogatice v drinski banovini. Bil je leta 1915 ujet v Karpatih. Rusi so ga &pravili v Kijev, kjer je z drugimi vojnimi ujetniki gradil železnico. Po vojni so ee vojni ujetniki razšli po vaseh ter delali pri kmetih. Tako življenje je doletelo tudi Liliča. Leta 1919 se je oženil ter je prestopil iz muslimanske vere v pravosJavje. Od leta 1931. se je potegoval za povratek v domovino, pa se mu ie šele lansko jesen posrečilo dobiti dovoljenje. Mož, ki je zelo inteligenten, je na policiji pripovedoval zanimive stvari iz življenja kmečkega prebivalstva v eed inji Rusiji. Jeseni so imeli v pokrajini, kjer je on delal, dobro letino, pa vendar prebivalstvo že sedaj strada. Država je re-kvirirala vse žito ter le malenkosten odstotek pu-
stila domačinom. Po vsej Rusiji se širijo govorice, da bo v kratkem velika vojna in tudi država sedaj rekvirira s tem izgovorom Najbolje ie biti sedaj v Rusiji vojak. Ta ima vse: dobro obleko in dovolj leeti, vse drugo pa strada in živi v pomanjkaniu. Vojaku mora preprosti človek povsod, v vlaku in lokalih prepustiti najlepše mesto, v vsakem oziru ima prednost. Edino s tem se lahko še vzdržuje režim. Kmetje pa se sedaj samo vesele vojne, ker upajo, da bodo lahko v Rusiji nastali silni nemiri, če bi se država zapletla kje v vojno.
V kraju, kjer je prebival, živi Se bivši voini ujetnik Mihael Zalila iz okolice Pelrinje na Hrvatskem in tudi nekaj Slovencev je še v bližini. Tem pa ne dovolijo povratka, četudi so prosili zanj že pred mnogo leti. Niemu so pobrali pri odhodu iz Rusije ves denar in vse. kar ei ie v teku let prihranil, pustili so mu samo toliko da ie lahko kupil za sebe, ženo m sina 2 kg kruha.
Velik požar pri Ormožu
Štirim posestnikom uničeno imetje
Masarykovi domovi v Pragi. (Delo dr. Petra Zenkla.)
Maribor, 11. ianuaria Iz Ormoža nam porčajo o strahovitem požaru ki je divjal preteklo soboto v vasi Loperčice Okrog 1. popoldne je nastal ogenj pri posestnike Antonu Puklavcu. Zaradi silnega vetra se je po žar bliskovito razširil na sosednje objekte sosedov Antona Tropa, Tomaža Žibrata in Franca Horvata Kljub takojšnjemu nastopu domačih gasilcev in pomoči, ki so jo nudile gasilske čete iz sosednjih krajev, ni bilo mogoče zadušiti požara ter je na-
Na gtavo vsakega Ljubljančana 8000 Din dolga
Ljubljana, 11. januarja.
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča hrani še mnoge druge zanimivosti in podatke o gospodarskih razmerah Ljubljane in Širne okolice. Hipotečni trg se je lani nekoliko sprostil in je bilo na trgu še precej denarja. Mesto in neposredna okolica potrehujeta mnogo kreditov, na sprotno pa daljna okolica skuša varčevali in se čim manj zadolževati. Lani so bila dovoljena in vknjižena prav milijonska posojila. Tudi manjši zneski so bili intabulirani na posestva, ki so drugače malo obremenjena, a so lastniki nujno denar potrebovali za kaka popravila in izplačila, ki jih niso mogli dobiti drugače pod roko. Obrestna mera za posojila je Se vedna visoka. So bila dana posojila, kjer so zaračunane obresti do 10%. Obrestno oderuštvo pa |>onehava V zemljiški knjigi je bilo vpisanih lani 915 hijxitek za celotno vsoto 95,157.405 Din. Posojila napram ostalim letom znatno naraščaio. V letih krize so ta nocnijla padla in so znašala leta 1931 le 41,969.678 Din, prihodnje leto pa že 45,303.849 Din. Lani v decembru
vedenim posestnikom zgorelo vse imetje Po nečloveških naporih se je gasilcem jedva posrečilo, da so preprečili nadaljnje širjenje požara, da ni uničena cela vas. Prizadetim posestnikom so rotili samo živino iz hlevov, vse drugo: živež, etro-li. orodje in vozovi pa je uničeno. Skoda znaša več sto tisoč dinarjev, krita pa je le z malenkostno zavarovalnino Kako ie ogenj nastal, še ni ugotovljeno, verjetno pa je, da ga je povzročil nesrečen slučaj.
je bilo pri 95 [Kiseslvih zapisanih 7,577.105 Din posoiil Največje posojilo ie znašalo 1.200.000 Din. Najnižje pa 1.500 Din Mnoso posojil je bilo daniti v zneskih od 300.000 do 600.000 Din. Lanski november je drugače zaznamoval rekord posojil Pri 81 nepremičninah je bilo intabulirano 37,883 300 Din. Najvišji dolg 30,000.000 Din je bil vknjižen na breme nepremi^oine meetne občine I iuhl jnn^ke. Posojilo je dala Državna hipotekama banka. Ljubljansko okrajno sodišče Šteje v svoji zemljiški knjigi 77 katastrskih občin s 312 vasmi in naselji v okolici in 10 kat. občin za mesto Ljubljano. Lahko računamo, da pride na posameznega prebivalca v Liuhljani in okolici okoli 8000 Din lii-potečnega dolga. Stare zemljiške knjige hranijo drugače prav zanimive podatke Tako je bila pred približno 100 leti vknjižena na nekdanjo Mahrovo hišo Primičeva Julija za lepo, takrat prav čedno vsoto 6000 goldinarjev.
L'udsho gikan'e
Gihanje prebivalstva v Podzemlju leta 1936:
Župnija šteje 2700 duš, rojstev je hilo 79 (mrtvo rojena 2, nezakonska 2). umrlo jih je 31 (otrok 14), porok je bilo 17 (lani 8), oklicanih 22 parov, sv. obhajil je bilo 16.400.
Opis našega prvega zdravilišča
(Po raznih virih sestavil dr. A. M.)
V	dolgih zimskih večerih je bralec bolj voljan, da prebere vrsto zaporednih člankov, ki bi jih sicer v begavih poletnih dnevih prezrl in prehitel. Toda kadar se govori o zdravju in zdravilišču, je vredno, da prisluškuje vsak, ki hoče sebi in stvari dobro. »Rogaška Slatina je že toliko velik in dragocen dar, da smemo in tudi moramo z vso resnobo in ljubeznijo razpravljati o njem,« je dejal znameniti učenjak don Bulič (+ 1934), ko je ob svojem zadnjem slatinskem gostovanju obljubil, da bo tudi nekaj prispeval k zgodovinskim zapiskom o Rogaški Slatini. Le škoda, da se to ni zgodilo. Ob slovesu 1933 nam je navedel samo še besede štajerskega domorodnega pesnika, ki je pred tri sto leti slatinskim vrelcem zapel veliko hvalo:
»Tam med gorami nekje, pri cerkvi Svetega Križa, vrelec zdravilen Sumljâ iznad samotnih dolin. Štajerski vrelci povsod, umolkniti morate vdano; tukaj pretaka se vir: Zdravje njegov je izvor.«
V	latinskem izvirniku stoji namesto »zdravje« ime »Nektar«.
Vsakoletni pregled zdraviliških gostov nas potrjuje v misli, da je slatinsko zdravilišče od Slovencev preveč fwzabljeno, da bi bilo odveč širši slovenski javnosti kaj več povedati o Rogaški Slatini.
L Zdravilni vrelci.
RogaSka Slatina, ki je ime kraja, zdravilišča in zdravilne rudninske vode, leži 228 m nad morjem v prijetni kotlini med Mariborom in Celjem. Kraj bi sam po sebi nikoli ne postal znamenit: saj ie bil z gostim ločjem zaraščen In zakrit, kar spricuje Se zdaj njegovo ime Ločni dol Tudi zdravilišče ne bi nikoli zaslovelo s tolikim slovesom, da nima glasovitih zdravilnih vrelcev. Danes ve ves svet za Rogaško Slatino.
Ime Rogaška Slatina Je pristno slovensko m
uradno priznano, vendar ga nekateri krogi še ne poznajo, oziroma nočejo priznati; vedno še rabijo staro nemški izraz »Rohitsch«, čeprav je deželna vlada štajerska že pred 40 leti to ime brisala in ukinila njegovo uporabo. Kraj je dobil svoje ime po izredno močni vodi, ki jo je ljudstvo že v davni dobi nazlvalo >slatina«, to je slana voda. Da bi se slatinska zdravilna rudninska voda razločevala od drugih podobnih voda, se po bližnjem trgu Rogatec imenuje Rogaška slatina.
Skoraj 1000 m visoko in gosto obrastlo gorovje varuje zdravilišče pred mrzlimi severnimi in vzhodnimi vetrovi; proti jugu in zapadu pa se vrste v bližnji okolici hribčki in sprehajališča, ki jih nasičuje zdrav in čist zrak. V neposredni bližini zdravilišča rastejo 300 do 400 let stari hrastje. Podnebje je milo. Srednja letna temperatura znaša 8.7° C, toplina sezonskih mesecev povprečno 14.36° C, zračni tlak 728 mm, povprečna vlaga 78%. Glede padavin podamo primero za leto 1935, ko so znašale padavine 1029.9.mm; snega je padlo 163 cm visoko. Sorazmerno z drugimi kraji je tukaj zima dosti blaga in poletje hladnejše, ker se nahaja v zavetju treh visokih vrhov, ki kakor trije gorski kralji spoštljivo strme v Rogaško Slatino. Boč ji poklanja les, Plešivec vodo, Donačka gora pa sonce.
Nobena zgodovina nam ne more točno povedati, v katerem Času zemeljskega obstoja so se godili tisti velikanski potresi in pretresi, ko so bruhali v naših pokrajinah vulkani, ki so prav za prav početek slatinskih rudninskih vrelcev. Iz vulkanske dobe so vse te razpokline v tukajšnjih skalah, po katerih se pretaka voda. Ogljikova kislina pa predstavlja še ostanek, kot najboljša priča, nekdanjega vulkanskega delovanja. Kakor se je tedaj narava strahovito znesla nad takratnim Življenjem, tako je potem zopet dala življenjsko možnost poznejšemu rodu. Kaj bi bila RogaSka Slatina brez one dobrotne sile in vode, ki jo skriva v sebi že toliko tisoč let?
Slatinski rudninski vrelci so morali biti znani že najmanj v prvem, ali vsaj v drugem stoletju po Kristusu. To izpričujejo srebrni keltski kovnnri, ki so se našli v slatinski rudninski vodi. V pra-
davni dobi že je bila navada, kakor nam jo še danes kaže Fontana Trevi v Rimu, da so namreč potniki metali v studence novce kot priporočilo za svojo srečno vrnitev. Staro krajevno izročilo pa pripoveduje, da so slatino odkrile divje golobice, ki so jo v trumah prihajale pit.
Listina eolnograškega nadškofa Konrada Iz leta 1141 omenja med drugim neki studenec, ki je bil »z marmornatim kamnom obdan« in je kot tak tvoril mejnik obsežnega posestva Cesto v slatinski pokrajini. Kateri drugi studenec v tukajšnji okolici hi mogel biti tako znamenit kakor slatinski? More se celo sklepati, da je bil že Rimljanom znan, ker ni verjetno, da bi v onih barbarskih časih šel kdo studenec z marmorjem obzidavat.
Odkritje slatinskih vrelcev je torej zakrito v neraziskani davnosti To pa je gotovo, da ni bil grof Zrinjski prvi, ki je, kakor pove poročilo, leta 1640 sjioznal zdravilnost slatinske rudninske vode. Izrečno nam o tej slatini poroča 1679 Pavel Sor-bait, telesni zdravnik cesarice Eleonore, žene Leopolda I. Ta zdravnik je že pet let prej 1672 uvedel slatinsko vodo kot zdravilno sredstvo.
Kmalu je v inozemskih zdravniških krogih zaslovela slatinska, prav za prav rogaška voda z latinskim imenom »Acidulae Roidschenses«. Razpošiljala se je daleč naokrog kot zdravilna in okrepčevalna voda. Odjemalci so se množili ne samo v avstrijskih, ampak tudi v nemških krajih, pa tudi na Poljskem, v Italiji in drugod.
S slovesom slatinske vode jo vstal in rastni med izkoriščevalci tudi prepir za slatinsko vodo. Razpošiljanje vode je oskrboval iz početka sveto-križki župnik. Steklenice za slatino je tedaj izdelovala tovarna za sleklo »glažuta«, ki je bila blizu podružnice svete Marjete. Ko so drugi videli, da se more z vodo napraviti dober dobiček, so si začeli lastiti posestno pravico do slatine. Prvi med njimi je bil Pelet llamnier. kateremu sta pa to pravico oporekala dunajski dvorni zdravnik dr. Sorbait In dunajski gostilničar Frank, Prvi zato, ker jo je uvedel nn Dunaj, drugi pa zato, ker jo je v prestoinem mestu prvi sprejel v zalogo. Dunajskim izkoriščevalcem je hotel sodnijsko zabra-
niti izkoriščanje slatinske vode strmolski baron Peter Curti, graščak v Rogatcu. Postavil je 1676 ob slatinskih vrelcih prvo zidano slatinsko gostišče. Raz|M>Siljal je vodo v zaboju 250 steklenic skupaj in vsaka steklenica je bila zavita v perga-ment. Tako je strmolski graščak ne toliko zavaroval, kolikor je podražil slatinsko vodo. Ena steklenica je stala 1 gold. do 1 gold. 15 kr. v srebru. Tega pa tli pomislil, da bodo zaradi visoke ceno istočasno z njim prišli drugi, ki bodo in so zares ponarejali in razpošiljali ponarejeno slatinsko vodo. Ni dosti pomagalo, da je dai cesar Leopold I. gostilničarju Ambroziju Franku za njegovo hrabro borbo proti Turkom 16H3 izključno dovoljenje razpečevati slatinsko vodo v monarhiji. Kmetje so kljub temu izrabljali priliko prostega zajemanja zdravilne vode tei so jo v isti visoki ceni, vendar ne v isti kakovosti razpošiljali na vse strani.
Namen in |>omen slatinske zdravilne vode je padal.
Preobrat na boljše se je izvršil, ko je cesar Jožef I. razpošiljanje slatinske vode z izključno pravico prepustil Konradu Hencklu; vendar vselej le za dobo treh let, ki se je pri njem ponovila petkrat. Po petnajstih letih so to pravico 1721 prejeli Enajsteri meščanski lekarnarji na Dunaju. Ta pravica Enajslerih je usahnila 1782 z razglasom cesarja Jožefa II Enajsteri lekarnarji so se namreč v prvih letih, zlasti prvo desetletje, ko so na Slatini postavili spominsko solio svetemu Janezu Nepomuku 1732. vestno ravnali po podpisani pogodbi Sčasoma so se polakomnili po denarju ter so vodo razpošiljali tudi v »kontraband«; zato je. kakor pove kratko cesarski razglas. prišla prepoved nadaljnjega razpošiljanja zdravilno vodo njim v kazen.«
O tem preobratu so 1913 izSli trije članki, dva v »G razor Tagblnttu«, ki sta jih istočasno napisala Herz B. in Gubo A., tretji je izšel v »Illustr. Zeitung«, Leipzig, ki ga je napisal luvel N. Spomnimo se Se na dve važni razpiavi: Schlossar A. »RogaSka Slatina in nadvojvoda Ivan« NVIenerzei-tung 1910 in Kr. Sartory s svojo dvojno knjigo »Taschenbuch«", kjer razpravlia tudi o Rogaški Slatini 1813.	(Nadaljevanje.)
Drobne novice
£
Kaj pravite? .
Zadnjič sem bral o vaicm listu članek, ki se je pečal s stanovanji »brez otrok . Pran potrebno se mi zdi, da bi dodal nekaj pripomb. Sam namreč imam tudi svojo hišo, o kateri stanujem s soojo družino ter imam še enega najemnika /. družino. tSrečnlt hišni gospodar sem nekako 9 let. V tem času sem imel stanovanje vedno oddano družinam z več otroki. Saj sem tudi v listih oglašal, da dajem v najem družinsko stanovanje. Torej mi nihče ne bo smel očitati, da sem sovražnik družin z otroki• Vendar a moram na podlagi skušnje ter resnici na Iju-o reči, da celo družine z najbolje vzgojenimi otroki stanovanju narede mnogo več škode, kakor pa družine brez otrok. To je tudi razumljivo, saj vsi vemo, kaj so otroci, katere imam tudi sam. Imel sem na stanovanju 9 člansko družino. Pa se mi je zgodilo, da sem pri voda-rini zaradi višje uporabe vode moral precej do-plačcvati. Prav nič se ni mestna občina dala pregovoriti, ko sem ji dopovedoval, da devet ljudi porabi več vode kakor pa samo trije ali štirje, da pa zaradi tega ne smem stanovanja računati prav nič več. Gospodje na magistratu se takrat niso pran nič zmenili za moje ugovore in sem moral plačati. To je sicer umevno, ker so predpisi pač taki.
Ilotel pa sem povedati ravno to, da ni vedno prav spotikati se nad hišnimi gospodarji. Jedro vprašanja je namreč v naši oblasti, katera bi morala ravno zaradi številnih družin bolj uvidevno postopati. Ker gospodar, ki ima na stanovanju mnogočlansko družino, gotovo trpi večjo škodo na hiši, naj bi zato oblast taka stanovanja, kjer so številne družine, manj obdavčila, tako da bi vsega rizika velikih družin ne nosil samo posestnik, ampak da bi pomagala tudi občina in država. Pa je slvar čisto enostavna! Hišnemu gospodarju, ki ima o stanovanju družino z enim otrokom, bi se državne in občinske dajatve znižale za 10%, z dvema otrokoma za 20%, s tremi za 40%, s štirimi za 60%, z več pa za S0%. /ako bi nekaj rizika nosila javnost, nekaj pa bi ga vseeno še ostalo gospodarju• Pa nič za toi Če je gospodar socialen človek ga bo rad nosil, samo to ni prav, da bi oso krivdo zaradi družin valili na gospodarje, ko pa je javnost, to se pravi občina in država, prav tako poklicana skrbeti za te reči, ali pa še bolj!
ARTIN
dracé ES
VELIKO MNOŽINO ODPADKOV
•dstranjujejo iz telesa z milim in sigurnim delovanjem
ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žej Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1 50.
Ogl. rfg. pod b. or. 22115'83.
Koledar
Torek. 12. januarja: Alfred, opat; Arkadij, mučenec. — Mlaj oh 17.47. Henschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
+ Tatjana PrelovSek. hčerka mestnega gradbenega direktorja v Ljubljani, je v nedeljo dopoldne doma nenadno'umrla. Zadela jo je kap, ko je doma pri mizi slikala, kar je najrajše delala. Za spoštovano družino Prelovškovo je to hud udarec, h kateremu ji izrekamo naše sožalje! Pokojniei naj sveti večna luč! Pogreb bo danes ob štirih po|K>ldne iz Zamikove ulice.
-f- Peter Kordež v Prevaljah je izdihnil na ilan sv. Treh kraljev. Po domače so mu rekli Dobrovnikov oče. V petek se je v dopoldanskih urah zbrala pri »L)ohrovnikiu domala vse fara, ki je prišla spremljat pokojnika na njegovi zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil domači kaplan g. Jože Mlakar ob asistenci Simona Kotnika, župnika iz Podgorja, kaplana Ivana Škafarja in Franceta Merkača. Sv. mašo je bral sin pokojnega Zdravko Kordež. Ob grobu je govoril domači kaplan gosp. Mlakar, ki je le<|)0 orisal vzorno življenje, posvečeno tihi skromnosti. Bogu in otrokom. Ganljivo je bilo. ko je sin Zdravko jemal slovo od očeta v imenu vseh 12 otrok. Dobrovnikov oče, počivajte v miru! Preostalim na naše globoko sožalje!
-f- Gdč. Albina Bolim, učiteljica v pokoju, je Izdihnila svojo dušo na svojem stanovanju na Poljanski resii 20 v Ljubljani, odkoder jo bodo danes, v torek, ob štirih popoldne pokopali. Nnj ji sveti večna luč! Svojcem naše sožalje!
•f Ga. Kranja lin lic rojena Dolinšek ie umrla v Ljubljani 1er bo pokopana v sredo ob štirih pop. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem na:e sožalje!
•f- V ljubljanski bolnišnici je li. t. in. zjutraj dokončala ga. Kani Preve roj. Bajželj. gostilnl-Čarka in posestnica v Kamni gorici. Pokopali jo bodo v sredo ob štirih popoldne na domačem pokopališču v Kamni gorici. Naj počiva v Bogu! Družini naše sožalje!
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zlu traj na prozen želodec kozarec naravne »Frans Jo sel grenčice«.
—	Poior pred sleparji! Cenjene naročnike in Inserente vljudno opozarjamo, naj poravnavajo račune za naročnino in oglas« i«iino onim inkn^intom, ki se izkažejo s pooblastilom naše uprave, ker nobeden drug ni upravičen sprejemati plnčll za naš račun.
—	lajava. Prejeli smo: V zvezi z odpovedjo kolektivn pogodbe od strani KID 30. II. 1936. katere pravna veljavnost poteče z 31. jan. 1937 In razgovori, kateri so se začeli 9. 1. 1937 na Jesenicah ter se nadaljujejo 12. 1. 1937 v Ljubljani, smatrajo za potrebno podpisane strokovne organizacije podati javnosti sledečo izjavo: Kot zastopniki zakonitih delavskih strokovnih organl-lacij imamo zakonito pravico In polno pooblastilo Od strani zaposlenega delavstva, da razgovore za sklenitev nove kolektivne pogodbe z zastopniki KID vršimo, Z ozirom na to pozdravljamo vsako pomoč in simpatije tako od strani oblasti, kakor raznih korooracii in ostale javnosti ob času raz-
govorov za sklenitev nove kolektivne pogodbe med delavstvom KID in njenim vodstvom Odkla njamo vsako vinešavitnjo ali izrabljanje tega vprašanja v katerikoli druge »antena. Vsa poročila, katera ne bodo v skladu s poročili podpisanih strokovnih organizacij, so netočna in zanje ne odgovarjamo. — Savez »letalskih radnika Jugoslavije, podružnica Jesenice, podružnica Javor-nik. — Strokovna skupina kovinarjev, podružnica Jesenice, podružnica Javomik. — Narodno-stro-kovtia zveza, podružnica Jesenice, podružnica Javomik.
—	Vremenska napoved. Evropo: Umerjeni hladni val s pretežno oblačnim vremenom je zajel vso Evropo. Nekoliko vedrine v Alpah in na zahodu Balkanskega polotoka ter v Panonski nižini. — Jugoslavija: Vedro na Primorju, v dravski in savski banovini. V dunavski banovini deloma oblačno. V poslednjih 24 urah je nekoliko snežilo na vzhodu. Temperatura se ni izpreme-nila. Najnižja je bila zabeležena v Ljubljani —12, najvišja pa v Omišlju +6 stopinj. — Napoved «a danes: Vedro na zahodnih in severnih krajih kraljevine. V ostalih delih oblačno. Temperatura se ne bo spremenila.
—	Gluhonemih imamo v naši državi po najnovejši statistiki menda nekako 30.000. Za vso to veliko množico teh siromakov pa imamo v vsej državi samo štiri gluhonemnice, med njimi eno v Ljubljani, katera pa nikakor ne ustreza več svojemu namenu. Gluhonemi so se organizirali ter je njihova organizacija bila v nedeljo ustanovljena v Belgradu Na to zborovanje je odšlo tudi nekaj slovenskih gluhonemih. Gluhonemi so seveda govorili med seboj s pomočjo navadnih svojih znakov.
—	Koledar Kmečke iveze je pošel, dali etno novo v tisk 500 komadov. Vsi pa, ki ga imajo v komisiji, naj obračunajo in neprodane izvode vrnejo. Prosimo zato, da vsi, ki so ga sedaj naročili, nekoliko počakajo »a drugo izdajo.
—	Hotedršica. Kakor navadno, se bo tudi letos 17. t, m. slovesno praznoval sv. Anton pušč. Ker pade letos ta dan na nedeljo, bosta dve službi božji: prva ob 7., druga ob 10. Vneti častilci in prosilci sv. Antona za zdravje pri prašičkih in živini se vabijo v obilnem številu. Omenjamo pa, rta letos na ta dan ne bo vsakoletnega plesa; zato naj oni, ki so le zaradi plesa prihajali semkaj, letos raje ostanejo kar doma.
—	Nesreča ne počiva. Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela tri ponesrečence, ki so vsi hudo poškodovani. Najhujše je poškodovan 23 letni posestnikov sin Andrej Kunčič iz Begunj na Gorenjskem. Kunčič je danes peljal sani, težko naložene s hlodi. Na ledenih tleh pa so se sani prekucnile, tako da je Kunčič padel pod sani, ki so šle čezenj. Sani so poškodovale Kunčiču prsa in mu prizadejale notranje poškodbe. Ko to poročamo, Kunčič skoro že umira. — V Zlatem polju pri Lukovici je nekdo napadel 30 letnega delavca Viktorja Pogačarja ter ga ranil s kolom po glavi tn po hrbtu. Pogačarjeve poškodbe k sreči niso nevarne. — V Podgori pri St. Vidu so se splašili konji 47 letnemu kovaču Jožetu Ribnikarju. Ribnikar je padel z voza ter si zlomil levo nogo.
—	Sanopcd odpravi slab duh. prekomerno potenje nog in diskretnih delov telesa. Sanoped, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7, razpošilja proti predplačilu 8 din.
—	PRI RAZPOKAN1 KOŽI, ozeblinah, lišajih in Izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIcNO MAZILO«.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča za prednustni čas sledeče igrokaze: Burke in šaljivi prizori, 18 enodejank (4 mešane, 10 moških in 4 žensko vloge), 20 din; Anzengru-ber, Slaba vest, veseloigra v 5 dejanjih (meš.), 20 din; Collalto-Kuret Beneški trojčki, komedija v 4 dejanjih (meš), 16 din; Cešnik, Pogodba, kmetska komedija s petjem v 3 dejanjih (meš.),
15	din; Dobovišek, Rodoljub iz Amerike, veseloigra s petjem v 3 dejanjih (meš.), 12 din, glasbene točke 24 din; Dobovišek, Radikalna kura, burka s petjem v 3 dejanjih (meš.), 20 din, pevsko točke 40 din: Finžgar. Vse naše. burka eno-dejanka (moške), 18 din; Gledališke igrice, štiri burke za samo moške vloge, 5 din: Golar, Dve nevesti, veselo igra v 8 dejanjih (meš.). 18 din; Golia, Kulturna prireditev v Črni mlaki, veseloigra v 3 dejanjih (meš.), 32 din; Gogolj. Revizor, komedija v 5 dejanjih (meš.), 20 din; Jalen, Lesena peč, norčava burka v 3 dejanjih. 16 din (meš.); Mlakar, Nevesta iz Amerike, predpuetna igra v 3 dejanjih, 5 din (ženske); Kranjc. Detektiv Megla, vesela igra v 3 dejanjih (meš.). 20 dinarjev: Langer, Kamela skozi šivankino uho, veseloigra v 3 dejanjih (meš.), 6 din: Linhart, Županova Micka — Veseli dan — Matiček se ženi. veseloigra (meš.), 14 din; Lipah. Glavni dobitek. komedija v treh dejanjih (meš.). 20 din; Molière, Skopuh, komedija v 5 dejanjih (meš.), 18 din; Molière, Jurij Tepček ali osramočeni zakonski mož, veseloigra v 3 dejanjih (meš.), 14 dinarjev; Molière Scaplnovo zvijače, komedija v 3 dejanjih (meš.), 18 din; Petrovič-Skrbinšek, Vozel, vaška šala v 3 dejanjih (meš.). 18 din; Petrovič, Ploha, veseloigra v 2 dejanjih (meš.), 10 din; Humor na odrti, zbirka komičnih prizorov (7), 10 diti ; Svoboda, Poslednji mož, veseloigra v 3 dejanjih (meš.), 14 din: Cc sta dva. šala v enem dejanju (meš.). 12 din: Sovražnik žensk, enodejanska šala (meš.). 12 din: Tlioma. Lokalna železnica, komedija v 3 dejanjih (meš.), 12 din: Veseloigra in šaljivi prizori za moške in ženske vloge (2 meš. Iti 3 samo ženski prizori).
16	din; Vomberger. Voda. komedija v treh dejali jih (meš.). 24 din; Vomberger. Zlato tele. satirična veseloigra v 5 dejanjih (meš.). 20 din. Poleg tega Imamo razne kuplete In spevoigre (operete). Seznam brezplačno na razpolago.
Ljubljana
Luhovica
Prebivalstvo občine Lnkovica se v zadnjem îaeu močno ziinlmn z« elektrifikacijo domače občine. V nedeljo se je vrnilo v Prosvetnem domu na Brdu na pobudo g. narodnega posl. Kersnika In p. župana Pozniča zborovanje občanov, ki so izvolili pripravljalni odbor za elektrifikacijo občine. Udeležilo «e ga je prebivalstvo i* vseh vasi v velikem številu, kar nam daje upanje, da bo pripravljalni odbor imel lahko delo in da «e ho kljub gospodarski krizi večina gospodarjev odločila za napeljavo električnega toka. Sedaj, ko Kranjsko deželne elektrarne »apeljavajo daljnovod proti Litiji mimo na*. не nam nudi prilika, katere »e smemo zamuditi. Dasi bo treba premagati mnogo teikoč, vendar ne smemo izpustiti, marveč moramo z v«cmi silami podpirati deio pripravljal noua odliorn v rHzcvlt naše občino.
I 0 nesreči pr) smučanju v Kamniških planinah smo pred 14 dnevi prinesli krotko poročtl-ce, v katerem je bilo rečeno, da so delavca Ivana Koritniku reševali 3 dni ter ga šole tretji dan prepeljali v bolnišnico. Da »e bo nesporazuma, ometi jamo. da se je Koritnik |>o»esrnčil 27. decembra ter je 2 dni ležal v koči na Mali planiui, kjer je bil dobro oskrlxiva». V sredo 29. dec. so ga v 3 urah prenesli v dolino ter prepeljali v bolnišnico.
1 Kako vsadim sadno drevesce? Tako se vpraša skoraj vsak lastnik domačega vrta, na ka-teroin bi rad imel vsajeno ali hruško ali breskvo itd., naj prostora je za sadno drevo na vsakem domačem vrtu. pa naj je še tako skromnega obsega. Motil bi se. kdor bi mislil, da je opravil v rodu in rlovoljuo, če je kupil drevesce od kakega potujočega prodajalca in potem zagrebel v zemljo. Znali se mora, kako globoko se sme drevesce vsaditi, kako se skrajšajo korenine, kako obreže vršič, kako pognoji itd. O tem, kar Je treba znati
0	sajenju sadnega drevja, nas bo poučil sadjarski relerent pri banski u|>ravi g. Flego na predavanju, ki bo v sredo 13. januarja ob 19. Predavanje so začne točno, zato pridite pred 19. uro, ker zamudniki ne bodo mogli k predavanju. Vstop dovoljen vsakomur.
1 Kino Kodeljevo igra danes In jutri »Skriv-nost vsake ženec (Hans Sôlinker). Cene znižane.
1 Skapinova trmoglavost, O razburljivi aretaciji znanega vlomilca Ivana Skapina je poročal nedeljski »Slovenec«. Rana. ki jo je dobil Skapin v desno nogo, ni prav nič nevarna ln zato je bil Skapin prepeljan v redne policijske zapore, kjer ga sedaj zaslišujejo. Policija je že jioprej vedela, da Skapin ne bo izdal nikogar svojih pomočnikov in ne bo priznal ničesar, če se mu ne more dokazati. Skapin je ostal tudi sedaj trmoglav, kar mu pa ne bo pomagalo, da bi se rešil sodišča in njegove kazni. Niti najmanj pa noče Skapin izdati načrtov svoje tolpe, kam je nameraval vlomiti.
1 Znameniti muki pianist Aleksander Borovski, 1)0 konocrtirol v Ljubljani v petek, dno 22. t. m. Občnimi javljamo, da bo v ponedeljek, dne 'JS t. m. II. spominski koncert Emila Edamloa, oh kateri priliki M1
1	«odo t7.vajn.la Izključno njegova dola *a orkester. Oba kouviu'1.11 hostn v veliki KilliaimouKiii dvorani.
1 Ženski odsek Salezijnnskc prosvete na Kode. Ijavem bo imel drovi ob 8. prMu-teUekl sestanek, nn ka toreiu bo rur/,govor o proosuovi Boslmikcv.
1 Slavko Popov, ki koucertlra v potok, da« 15. t. m. v mali filbartnonični dvorani, je koncertni če-list, ki Ima najlepše ocene. Vsi hvalijo njegov čndo. viti veliki ton, ki je temino topel. V marsikaterem <>7/iru (ca primerjajo » znamenitim najslavnejšim "listom C'asal«om. Vsi kritika ko edini, da je umetnik najvišjo stopnje, izredno rnnzti,kalen in čudovite tehnike. Ta telintik» mu omogoča rnij.siijaijn<xJšo iwvo'tbo «Mike skladbe, če ima še tako velike tehnične težave ali p» če je blesteča v svoji prelepi melodiji. Na koncert.« v petek, itne 15. t. m. v mali ftjliariiionlčnl dvorani nam ho zaigral dela Beethovna, Salnt-Snonsa, Hrnehn Sc.humanna, Moskovskega, Rnhmaninova, Fiuireja in Popperjn. Pred prodaja po običajnih koncert,nili conah v Matični knjigarni.
1 Druivo slovenskih likovnih umetnikov ho imelo dne ЈЛ. t. m. Ш7 ob pol 18. pri Slonu v Ljubljani svoj IV. redni občni zbor.
t Na X. prosvetnem veferu Prosvetnega druttra Trnovo v sredo 13. januarja ob 8. zvečer v društvenem domu, K ar n nov s ulica lt. ho imel rn.nl m vn <rf; ioiptWno predavanje k. prof. dr. Ivan Knifkv -Zanimivostj in naravne lepote severne Amerike«.
1 Nočno sluibo hnnjn lekarne: mr. Leustek, Ros. ljova cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni tre 12 i« mr. Komotar, Vič.
1 Espcrantski letaj za začetniike bo pričel Kluh espernmtlstov v Ljubljani v srodo 13. Januarja t. t. oh ЗП. url. Tečaj se bo vršil dvakrat todeivsko v klubo-v« lokalu, PankaTjevo nabrežje 7-t.
t Drnrji okrožni fatovtki sestanek bo d.uno* ob 8. zvečer v dvorani kat. pmsv društva v SiSkl Pre. d«va.l ho Iifllv. prof. p dr. Fnbiati « Ostalih »volov-tu h nazorih v luči katolicizma'
I Ljudska univerza v Ljubljani. V «rode 13. t. m. ho predaval un4v. prof. dr. Milko Koe o zgodovinski podohi celjskih grofov. Predavanje -se bo vršilo v muli dvorani Filharmorilčnoj-a druStva (Kin<> Mattea) ob 31. url. V«lnp pi-ost.
1 Gospodinjska iola Mladika r Ljubljani priredi večernJ tečaj za fiiflo ki domačo kuho Vpisovanje v torek n t. m. ta srodo 13. t. m. nd lfi. do 18. ure na Gospod. Soli Mladika, Lutrtčeva t». Natančnejša navo-difln pri vpi.su.
1 Dlskusljskl sestanek druttvn tPravnlklf o Predhodnem načrtu drlnvLjan-MiOK» zakonika l>odo v ineseen januarju v dnob H., 'il. In 'J8., vsakokrat ob 1(1. popoldne. v prodorih Advoknlnke komore v Ljubljani, T»vo-rmkova nllea. Predmet diskuMlJe: .Turistične o«ehe. pravna razmerja med starši in otroki.
I SlSfrn. V ponedeljek, dne 11. t. m. ob 8. «večer nas proso not,I katoliško prosvetno društvo z zanimivim predavanjem. Vstopnina prostovoljni prfepovolt. Pridite [>osluSiitl
I Društvo ruskih Intelektualnih delavcev v LJubljani priredi pravoslavni »llvost.rov večer dne 13. t. m. v restavracijskih prodorih kavarne Km ona. Eventuel n I čl« ti dobiček Je namenjen -лл iKxtporni fond društva 7,o brezposelne in onemogle člane. Znčeloik ob 21. Y «top z vabilom. Vstopnino nI Odbor
1 0 Kanarskh otokih bo drovi predaval g. dr. .T. T>. Wftlfol, vodja afriškega oddelka na Dunajskem etnološkem muzeju. V sliki, glaobl ta živahnem pripovedovanju nam ho predstjiviil te otoke ln njihovo staro prebivalstvo. Prirodoslovno društvo vabi nn čim večji poset. Predavanje »e vrši v dvorani Delavske zbornice in se prične oh 31. uri. Vstopnina III, 6 in 3 d in ar i c.
1 DekliSki krožek Posvetnepa dni&tva Liilhljana-mesto ima drevi ob 8 v Vzajomni zavarovalnici redni sestanek. Na progra/mn bo zanimivo predavanje. Teva-ri&ioo hodilo ločne.
I ZdruienSe jupnslovansklh Inženjerjev In arhitektov — lekcija linhlhna, vn.hl na predavanje, ki bo v petek, dne 15. januarju ob 2(1, v novi dvormii kon-viikta v Frančiškanski nlioi (vhod i» рана#.о). Predaval g Ing. Stanko Dimnik o: Dinamiki potresa in gradbenih okrepil) za zavarovanje po-dopl.t pred po-rušenjem. Vstop Imajo člani in vsi, ki se zanimajo.
flubUnnskr (tf&utolliû
ОКЛМЛ - Začetek ob 2«
Torek. 12 januarja. Zaprto.
Breda, 13. Januarja: Atentat Rod B
(Vlrleik. 14. lanuarjai Vo ledeni ploitl Red -'Olrteik.
01'K.RA .. Začetek ..b 20
Tivrok, 12. Januarja: Scvlljskl brivec. Tted Л. Sreda, 13 januarja: Cavallcrta rusheana. Olumafii. Red Srela.
Cot.rtok, U. januarja; Pri treh mladenkah Izven.
Znižane ceno od 3(1 Din navzdol Potek, 15. tatmnrjn : Zaprte
Poravnajte naročnino!
Maribor
m Nov botel se bo gradil? Po Mariboru se širijo govorice, da bo družba Union iz Ljubljane,
ki ie lastnica bivše Gotzove pivovarne, sedaj ko je odprodala tovarnariu Hutterju svoje gradbene parcele, ki leže med Ciril Mutodovo, Razlagovo, Prešernovo in Maistrovo ulico ter dobila zanje en milijon 700.000 Din, gradila v Mariboru večjo stavbo, in sicer hotel, — Zgradba bi se postavila na prostoru, kjer se nahaja sedaj upravno in restavracijsko fosiopje, ki se bo podrlo. Postavil bi ee nov botel z 80 sobami, povsem moderno opremljen. V hotelu bi bila tudi kavarna.
m Tudi tretji kino se pripravlja? Neki interesenti «e potegujejo, da bi dobili v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu prostore za nov kino, ki bi po njihovem mnenju na tem kraju dobro uspeval. In sicer na; bi se po njihovem načrtu preuredili v evrhe kina prostori v pritličju vzhodnega trakta — tam, kjer je sedaj pošta in po za njo ležeči lokali.
m Kamničani se ie oglašajo. V nedeljo smo poročali, da je mariborska mestna občina pokre-nila upravno priklopitev Mariborskega otoka in ozemlja, po katerem vodijo dohodi na otok, v ponedeljek pa smo že prejeli od naših prijateljev v Kamnici dopis, v katerem protestirajo proti temu, da bi se edina ravnina, k) jo ima kamniška občina na svojem teritoriju, odtrgala in priklopila mestu. Že v nedeljskem poročilu smo omenjali, da bodo vzbudila prizadevanja mestne občine med Kamničani hudo kri in se nismo zmotili. V omenjenem pismu nam navajajo tehtne razloge, zaradi katerih se upirajo odtrganju lepega kosa svoje občine. Pri pogajanjih bodo ti razlogi gotovo igrali važno vlogo.
m Ljudska univerza. Drevi bo predaval univ. prof. dr. B, Zarnik iz Zagreba o temi: »Vzroki spreminjanja živih bitij«. Predavanje tolmačijo ekioptične slike.
m Smrt kosi. V Prešernovi ulici 5 na Pobrež-ju je umrl v starosti 60 let upokojeni železničar Mali;a Kegl, v bolnišnici pa 69 letni stavbni delovodja Pavel Lederer. Naj počivata v miru!
m Dobrota — sirota, V nedeljo zvečer so se stepli fantje v neki gostilni v Brezju. Tesarski pomočnik Stefan Cofnik jih je hotel pomiriti, pa mu je eden od pretepačev dvakrat zasadil nož v glavo. — Hude poškodbe je dobil tudi 37 letni vini-čar Janez Vindiš iz Hoč, Ko je zvečer stopil iz gostilne, ga je nepadel nekdo z nožem ter mu zadal pet nevarnih ran. Oba ranjenca s« zdravita v bolnišnici.
m Razkuževanje stanovanj za 50 odstotkov cenejel Mestna podjetja so osnovala lastno postajo za razkuževanje in čiščenje stanovanj. K temu koraku jih je pripravila nujna potreba: Občina kot največji hišni posestnik mora pogosto razkuževati stanovanja v svojih hišah, razkuževanje pa ie bilo do,sedaj zelo drago. Računi so pokazali, da bi se dalo brez vsega poceniti za 50 do 60 odstotkov, in. zaradi tega so mestna podjetja ustanovila lastno razkuževalno podjetje, ki pa bo razkuževalo stanovanja tudi zasebnikom. Razkuževanje stanovanj je ena najvažnejših osnov moderne stanovanjske higijene in mestnim podjetjem gre zaradi tega velika zasluga, da so ga s svojim ukrepom pocenila ter ga omogočila tudi revnejšim slojem.
m Se en avtokar. Mestna občina je naročila v Nemčiji šasijo znamke MAN z Dieeelovim motorjem za nov avtokar, za katerega bo napravilo karoserijo mariborsko Perglerjevo podjetje^ Ša-sija je že na poti v Maribor ter bo prispfelŽ'T'te dni. Novi avtokar bo izredno velik in najudobneje opremljen. Imel bo 30 sedežev za potnike, poleg tega pa še poseben prostor za prtljago in garderobo. Mestna podjetja so nabavila nov avtokar na podlagi pogodbe s Tujsko-prometno zvezo, ki bo za protiuslugo, da ji občina prepusti lokale za njen urad v gradu, uporabljala za svoje izlete samo mestne avtobuse.
m Zanimiva tiskovna tožba. Znani srbski gospodarski strokovnjak Slepčevič je napisal v no-voeadskem dnevniku »Dan« velik članek, v katerem dokazuje, da eo mestni in samoupravni denarni zavodi nerentabilni, da samo uničujejo ljudsko premoženje in da so zaradi tega nepotrebni. O tem članku so izšli že komentarji v našem tisku rtr so razni gospodarski strokovnjaki Slepčevičeva izvajanja pobijali. Zanimivo pa je, da je zapeljala Slepčeviča v njegovo trditev tiskovna napaka, ki jo je imela belgrajeka »Politika« v svojem poročilu iz Maribora o sanaciji mariborske mestne hranilnice. Poročevalec je namreč poročal, da dobi mestna hranilnica posojilo 18 milijonov zato, da postane likvidna, »Politika« pa je priobčila potem, da je dobila hranilnica posojilo zaradi likvidacije. 'Da-nu« so poslale naše mestne hranilnice zaradi Slep-čevičevega članka popravek, mariborska tu menda tudi ljubljanska pa sta vložili poleg tega še tiskovno tožbo. G. Slepčevič pa si bo gotovo v bodoče premislil, predno bo pisal članke na osnovi tiskovnih napak.
m Vprašanje nedeljskega počitka v mesnicah jc bilo za Maribor rešeno z uredbo banske uprave, ki je na pobudo predsednika Združenja mesarskih in klobasičarskih mojstrov g. Tavčarja ta počitek odredila. Sedaj pa so se začeli nekateri mojstri nenadoma puntati, zlaeti oni na periferiji ter zahtevajo zopet uvedbo nedel'skega dela. Stvarnih razlogov za to nimajo, trdijo sicer, da prodajo sedaj manj mesa, kakor poprej, kar pa vsekakor ne more držati. Stavili pa bodo na občnem zboru, ki «e vrši v nedeljo, predlog za uki-njenje nedeljskega počitka ter «e bo o tem glasovalo. Upati je, da bo zmagovala preudarnost in uvidevnost iti bo večina odbila ta predlog, ki gotovo ni socialen, saj jemlje mojstrom, pomočnikom in vajencem oddih, katerega si s svojim težkim delom rez zaslužijo.
m Nušfčev »Dr« na mariborskem odru. V mariborskem gledališču pripravljajo kot naslednjo dramsko premiero Nušičevo štiridejansko komedijo >Dr«. i
Mattoorskfi nietliill$fe
J Torek, 12. Januarja oh '.41: Visoko*1 pleše. Red B. I Sri4tn 13. јаппагјн: Ziprto.
i (''ol.rt.ok, 14. JemuarjB ob ЈЛ.: Kadar se utrga obl.uk*. Red Л.
Tolovaji ogrožajo kmetije
Luïine. 8. januarja.
Zivlnji čas se ponavljajo v Lucinah in njeni okolici vlomi, tatvino in ropi. Pred božičnimi prazniki Je bilo vlomljeno pri kovaškem in ključavničarskem mojstru v Lucinah in ukradeno iz pisalne mize 2165 Din. dve žepni uri i» verižica, reden poeneje v Brobovtiini v »Režiščahc, kjer biva na samem neka samica, ki je bila prisiljena izročili ves svoj prihranek 3300 Din. ker ji je en vlomilec pretil s smrtjo /. žepno svetiljko pred očmi in s samokresom v roki, drugi |>n straži I pri vexiiih vratih V IK-dulju o. 1. ni. je bilo VlotU-lieno v sosedni poljanski !нг1 nn Bukovem vrhu
pri -Hotovniku* in ukradenih med jutranjo službo božjo 900 Din. — V petek 8. t. m. ob 1. zjutraj v drugi sosednji fari ftent JoSt nad Vrhniko v mežniji na Planini, k.ier je en vlomilec obstrelil domačo hčerko, ker je začela klicali nu |joiiioč, drugi pa držnl v kotu njeno mater. Vlomilca sla prebrskala hišno skrinjo, v kateri pa nista našla nič denarja. Čuje se tudi o večjih tatvinah Iz sosednjih fnr Crnl vrh in Žiti. M.inJSe tatvine so pa takorekoČ na dnevnem redu. Vse tatvine so ostale kljub poizvedovanju orožnlštva do sedaj ne-poja-.iijolie. Ljudstvo je prestrašeno in /.heguim in prosi oblast, da pomnoži zn te kraje orožništvo.
Naši gozdovi
Z naslednjim pregledom zaključujemo vrsto pregledov delovanja gospodarskih ministrstev v letu 1936:
Delovanje tega ministrstva je bilo to leto zelo plodno Ministrstvo se je predvsem trudilo, da izdela načrt za daljšo vrsto let za gospodarstvo v naših državnih in privatnih gozdovih. To je ministrstvo doseglo z uredbo o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike. Ta uredba pomeni v gozdarskem in rudarskem gospodarstvu novo razdobje. Z uredbo se je izvršila temeljita reorganizacija državne gozdne administracije od gospodarstva ter se je ločila vrhovna državna oblasttfod uprave z državnimi gozdovi. Ta uredba ima tudi to dobro stran, da se bo olajšal vrhovni gozdarsko-policijski nadzor. Radi lažjega poslovanja in boljšega gospodarstva se je ustanovilo tudi novo ravn. gozaov v Tuzli, ki je pričelo poslovati 1. januarja 1937 leta. Gozdno ravnateljstvo v Apatinu se je preselilo v Novi Sad, gozdno ravnateljstvo iz Aleksinca pa v Niï.
Kakor zakon o gozdovih tako tudi uredba o reorganizaciji ministrstva za gozdove in rudnike stojita na načelu trajnejšega gospodarjenja z državnimi gozdovi, posebno uredba predvideva načrtno organizacijo državnega gozdnega gospodarstva. Radi tega je sklenjeno, da se morajo v roku 10 let vsi neurejeni gozdovi premeriti in urediti ter izdelati načrti za dela in investicije, ki so potrebne za to svrho. Radi tega eo posamezna ravnateljstva gozdov dostavila ministrstvu desetletne načrte, po katerih se bo vršilo novo gozdno gospodarstvo. Na podlagi teh poročil se bo izdelal splošni načrt izkoriščanja državnih gozdov za nadaljnjih 20 let. Nadalje določa uredba 10 letni načrt za pogozdovanje goličav in za zgraditev potrebnih prometnih sredstev po gozdovih. Uredba v marsičem pomeni tudi emancipacijo od zakona o drž. računovodstvu, posebno v odredbah, ki so ovirale komercijalno stran državnega gospodarstva. Po novi uredbi je omogo, čeno načelo prehoda in favoriziranja državnih gozdov v lastni režiji. Na ta način se bo likvidiralo izkoriščanje gozdov z dolgoletnimi pogodbami.
Da bi se popravilo stanje državnih gozdov in rudarskih podjetij, določa uredba tudi več finančnih ukrepov, tako med drugimi ustanovitev osnovne in obrtne glavnice, sredstev za investicijo in obnovo, ustanovitev rezervnih fondov v iznosu 50 milijonov dinarjev za pokritje nastalih izgub itd. Za čimprejšnjo izvedbo programa, ki ga določa nova uredba, je ministrstvo postavilo 20 novih okrajnih gospodarskih referentov. Število osebja v tem resoru se bo sploh iz leta v leto povečevalo.
Tekom tega leta je stopil v celi državi v veljavo tudi zakon o lovu. Sploh je bilo ministrstvo т.а gozdove in rudnike na zakonodainem polju zelo aktivno in je izdalo celo vrsto uredb gospodarskega značaja.
V smislu zahtev, ki jih stavlja nova uredba o reorganizaciji ministrstva, se je moral tudi proračun za to ministrstvo za prihodnje leto znatno povečati, in to samo pri postavki za oddelek za upravo z državnimi gozdovi in za vrhovni nadzor za 21,616.457 Din. Znatno je povečan tudi kredit za ureditev hudournikov v državi.
Ministrstvo za gozdove in rudnike se je Jo leto na vso moč trudilo, da bi za časa sankcij, ki jih je naša država morala izvajati napram Italiji, našla za naš les nova tržišča ter je sodelovalo pri vseh mednarodnih trgovinskih pogajanjih, ki jih je vodila naša država. Po novem sporazumu, ki ga je naša država sklenila s Francijo, Italijo in Anglijo ter končno z Madžarsko, se bo zopet odprla možnost za izvoz našega lesa. Ministrstvo za gozdove je pa tudi pokrenilo akcijo za večjo potrošnjo lesa v sami državi ter je pred kratkim sklicalo tudi posebno konferenco, ki je imela za cilj, da propagira in forsira .uporabo šumskega plina za pogon raznih motorjev. To vprašanje je važno za vse države, ki ne razpolagajo z dovoljnimi količinami nafte. _
Ministrstvo bo v kratkem izdalo tudi knjigo »Statistika izvoza in uvoza lesnih pridelkov«. To bo pregled naše lesne trgovine za razdobje zadnjih 10 let.	, ,
To leto je bil tudi VI. mednarodni kongres v Budimpešti, na katerem so imeli naši gozdarji 13 referatov. Vršila se je tudi lesna razstava v Ljubljani, pri kateri je ministrstvo tudi sodelovalo. Meseca maja 1937 bo velika mednarodna razstava v Parizu, na kateri bo tudi lesna razstava, Na tej razstavi bo zastopana tudi niša lesna razstava. Septembra in oktobra meseca prihodnjega leta bo pa velika mednarodna lovska razstava v Berlinu; tudi na tej razstavi bo sodelovala naša država.
Po novi uredbi o reorganizaciji ministrstva za gozdove in rudnike se je s 1. oktobrom t. 1. razdelil
tudi dosedanji odsek za rudarstvo na oddelek za vrhovni rudarski nadzor in na oddelek za upravo državnih rudarskih podjetij. Na ta način se je rudarska oblast ločila od uprave državnih rudarskih podjetij. V pristojnost oddelka za vrhovni rudarski nadzor spada v glavnem izvrševanje odredb rudarskih zakonov, rudarsko policijski nadzor nad vsemi rudarskih podjetij in izvajanje socialne zakonodaje na rudarskih podjetjih.
Uprava državnih rudarskih podjetij ima značaj gospodarskih podjetij ter spadajo v njeno kompe-lenco vsa tehnična, komercijalna in finančna vprašanja, ki se nanašajo na eksploatacijo državnih, rudarskih in lopilniških podjetij, izkoriščanje drž rudnikov itd.
V	rudarskem zavarovanju se je izmenjala uredba o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo raznih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev podjetij, ki spadajo v rudarske zakone.
Dosedanja zakonska določila o prodaji iz drž. rudarskih in topilniških podjetij so imele več praznin, ki so ovirale uspešno delo. Zato je bila izdana uredba o prodaji pridelkov rudarskih podjetij.
Delo je na drž, rudnikih in topilnicah v preteklem letu znatno oživelo. Poleg povečanja proizvodnje premoga se je opazilo tudi znatno pojačanje proizvodnje železne rude, surovega železa in železnih izdelkov. Izredno važno je tudi vprašanje razširitve železarne v Zenici. Ko bodo dela na razširitvi te železarne gotova, bo ta tovarna lahko krila vse domače potrebe, za katere smo dosedaj morali uvažati železni materijal iz inozemstva.
V	naši državi se je dosedaj proizvajal tudi samo surovi baker in to v borskem rudniku. Pogajanja naš« vlade s francosko družbo Borskih rudnikov so imela uspeh ter bo ta družba na Borskem rudniku zgradila novo tovarno za elektrolitično rafiniranje bakra. Nova tovarna bo dograjena tekom leta 1937 ter bo proizvajala najpreje 12.000 ton elektrolitič-nega bakra letno, po treh letih pa 20.000 ton letno.
Ministrstvo za gozdove in rudnike je sedaj tudi izdelalo načrt novega rudarskega zakona, s katerim se bo unificirala rudarska zakonodaja v naši državi. Novi rudarski zakon je zelo moderen ter ima določila, po katerih bodo rudarji v bodoče še bolj zaščiteni kakor doslej. V njem je kontrola nad delom rudnikov povečana. Tudi glede dela v rudnikih nadzorniki v rudnikih bodo mogli biti samo strokovno naobraženi ljudje. Službeni odnosi delavstva so urejeni po uslužbenskem redu, poleg lega se pa lahko urede po potrebi tudi z individualnimi in kolektivnimi pogodbami. Kjer bodo kolektivne pogodbe, osebne pogodbe ne bodo mogle biti slabše. Odpovedni rok za delavstvo bo 15 dni v naprej. Po novem rudarskem zakonu so določeni za rudarsko osebje tudi letni plačani dopusti ,ki se bodo dovoljevali v sorazmerju s službenimi leti. Novi rudarski zakon ima tudi določila, da se žene ter moški do 18. leta sploh ne smejo zaposlovati v rovih in ravno tako ne pri nočnih delih. Delavstvo obojega spola, ki še ni izpolnilo 18 let, se na rudnikih lahko uči obrti ter bo lahko zaposleno samo pri takih delih, ki v nobenem primeru ne morejo kvarno vplivati na njegov razvoj. To bo ugotovil zdravnik bratovskih skladnic.
Po novem rudarskem zakonu bodo podjetniki dolžni izplačevati rudarjem zaslužke redno in to v gotovini, bodisi polmesečno ali pa mesečno. Izpla čila plač ne bodo smela nikdar biti v gostilnah in ne ob nedeljah in praznikih. Prepovedano bo tudi izplačevanje zaslužkov v blagu ali alkoholnih pijačah. V sporih glede višine plače ali sklepanja kolektivnih pogodb bo rudarska oblast nastopala kot posrednik. Vse osebje bo moralo biti zavarovano pri bratovskih skladnicah. Način zavarovanja, ustroj ugodnosti, ki ne bodo v nobenem primeru manjše, kakor jih pa daje zakon o zavarovanju delavstva, bratovskih skladnic, bo s posebno uredbo predpisal ministrski svet. Po novem zakonu bodo rudarska glavarstva v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani Sarajevu in Skoplju.
Vpis podružnic Priv. agrarne banke v trgovinski register. Trgovsko sodišče objavlja v Službenih novinah, da jc dne 4. januarja izvršilo vpis treh podružnic Privilegirane agrarne banke, in eicer v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. — Pri ljubljanskem okrožnem trgovskem sodišču je bila pa vpisana podružnica banke že 16. decembra. Za podpisovanje podružnice so upravičeni: upravnik dr. Povli Vekoslav, tajnik Burja Ivan in knjigovodja Još Ivan. — Za pravnoveljavuo podpisovanje podružnico je določen kolektivni podpis dveh upravičenih, od katerih mora bili eden vedno upravnik podružnice.
Likvidacija kmečkih dolgov
Denarni zavodi morajo izročili hmete-do'žnihe PAB
Mnogi dolžniki nočejo nikakor postati namesto dolžnikov denarnim zavodom, dolžgiki Privilegirane agrarne banke. Toda uredha jasno določa. da morajo denarni zavodi izročiti vse kmečke dolžnike Priv. agrarni hanki. Tudi če dolžnik zahteva od svojega dosedanjega upnika — denarnega zavoda, da ga ne izroči Priv. agrarni hanki, ga mora denarni zavod kljub tnmu izročiti. Kajti zgodi se lahko, da ee dolžnik pozneje premisli in pride z odškodninskim zahtevkom, da ga kljub predpisom uredbe denarni zavod ni izročil Priv. agrarni banki in da zaradi tega ni bil deležen •50% znižanja.
Pač pa se dolžniki lahko izognejo oddaji Priv. agrarni banki na ta uačin, da dolg plačajo takoj bodisi s hranilno knjižico, bodisi v gotovini. Potem ga seveda ni več treba izročiti Privilegirani agrarni hanki, ker pač ni več dolžnik in tudi zavod nima zadolžnice, ki mu jo je moral zavod ob plačilu vrniti. Kdor torej noče pod Priv. agrarno banko, pa zahteva, da ga denarni zavodi ne izroče hanki, se te obveznosti ne more znebiti drugače kot s popolnim plačilom svojega dolga.
Da denarni zavodi izroče kmečke dolžnike Priv. agrarni banki, so intaresirani tudi poroki. Že zaradi porokov morajo denarni zavodi izročiti dolžnike, sicer bi mogli poroki staviti v priment, da hi denarni zavod od njih zahteval plačilo. ugovor, da ne plačajo, ker bi bil moral biti dolžnik izročen Priv. agrarni banki, dolg mu biti znižan in bi bil tam preostalo polovico dolga v 12 letih poravnal.
Uredba velja tudi za tu'\e državljane-dvolaslnike
Privilegirana agrarna banka je sporočila, da veljajo predpisi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov tudi za tuje državljane-dvolastnike, namreč za one tuje državljane, ki stanujejo na področju naše države in imajo en del posestva v sosedni državi. Predpisi uredbe se uanašajo le na tiste njihove dolgove, za katere so pogodbe sklenjene na podslavi našega domačega prava.
Združeni dolg je treba deliti
Pri nekem dolžniku je neka zadruga dovolila že po uveljavljenju prve uredbe o zaščiti kmeta novo posojilo, poleg tega pa je bil še na starem dolžan. Pri obračunu je treba združeni dolg deliti v dva dela, t. j. na staro {»osojilo z vsemi neplačanimi obrestmi in stroški, ter na novo posojilo, ki pa ne pride pod zaščito in ga zadrži denarni zavod. Podobnih primerov bo gotovo veliko.
Deliti pa je treba tudi vsa stara posojila iz več zadolžuic, ki so se n. pr. vodila na enem računu. Sploh je treba za vsako posojilo posebej paziti in ne oddajati skupno vseh posojil enega dolžnika.
•
Če dolžnik, o katerem je denarnemu zavodu znano, da je kmet kljub pozivu ne prinese potrdila občine, da je kmet, tedaj si mora denarni zavod preskrbeti sam tako potrdilo od občine, ker določa uredha v čl. 2., odst. 8.: >Da se izda potrdilo. sme zahtevati razen dolžnika tudi vsak interesent''. Za izročitev ni merodajno, ali je dolžnik prinesel potrdilo ali ne, temveč je za izročitev dolžnika Priv. agrarni banki merodaino le, ali je kmet ali ne. Če je denarnemu zavodu znano, da je dolžnik kmet mora denarni zavod sam zahtevati potrdilo od občine.
Nov poslovodja pri Indusu. V trgovinskem registru je bil vpisan kot nadaljni poslovodja Gor-zinič Anton, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani.
Kamnoseška dela pri vseučillški knjižnici. Banska uprava razpisuje za oddajo kamnoseških del pri vseučiliški knjižnici v Ljubljani III. javno pismeno ponudbeno licitacijo dne 25. januarja 1037. Proračun znaša 477.262.24 din.
»Ekonomiste, Zagreb. Ta mesečnik, ki ga izdajajo absolventi ekonomsko-komercielne visoke šole v Zagrebu, se je v dveh letih svojega obstoja kaj lepo uveljavil s svojimi članki in obsežnim literarnim pregledom. Za leto 1937. je glavni urednik lista dr.» Mirko Lamer.
Veliko povečanje obtoka bankovcev v Franciji. Zadnji izkaz Francoske banke zn leto 108l>. 7M 90. december I. 1. kaže v primeri s prejšnjim izkazom. da je zlati zaklad ostal neizpremenjen nn G0.3ÔN milij. frankov (pred letom dni je imela šo Francija |h> tedanji pariteti za 60.29(1 milij. frankov zlata). Na koncu leta 1935 je bil dosežen višek francoske deflacijske politike, ko je padel obtok bankovcev na 81.160 milij. fronkov, vse obveznosti banke pa na 91.841 milij. frankov. V teku leta 1086 pa se je obtok bankovcev povišal na 89.341 milij., obvpzuostl banke pa na 105.088 milijonov frankov. S stanjem na koncu leta 1986 je obtok bankovcev v Franciji dosegel najvišie stanje .saj je znašl na koncu lela 1331. l;o je dosegel obtok izredno visoko stopnjo, samo 85.724 milij. frankov.
Promet Gdinje narašča dalje. V lotu 1930 je narastel promet Odinje, največjega poljskega pri-stanišča od 7,474.000 na 7.726.000 ton. torej za 3.5%. Predvsem se opaža, da jo narastel poljski uvoz skozi Gdinjo. Največ uvaža Poljska skozi Gdiujo starega železa, rud. tekstilnih surovin, fosfatov, riža, sadja, tomaževe žlindro, olj. semen, kož in piritov, dočim izvaža kovinske izdelke, sladkor, slad itd.
Borza
Ljubljana, 11. januarja 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt v Zagrebu in Belgradu neizpremenjen na 237..20— 238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani nekoliko narastel na 8.18—8.28, dočim je v Zagrebu popustil na 8—8,10, v Belgradu na 8.09--8.19.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.0230— 31.7250, v Belgradu 31.20—31.90.
Špansko peseto so nudili v Zagrebu po 3.—.
Nemški čeki so v Ljubljani neizpremenjeni nn 12.72—12.92, v Zagrebu pa so popustili na 12.5050 —12.7050, za sredo ianuarin so beležili 12.40-12 66, za konec januarja in sredo februarja 12.40 — 12 60, za konec februaria 12.50—-12.70. v Relgradu so beležili 12.5547—12.7547.
L j u b I j a n a. — Tečaji Amsterdam 100 hol. gold. . .
Berlin 100 mark......
Bruselj KK) belg......
Curib 100 frankov . . . ,
London 1 funt......
Newyork 100 dolarjev , . . Pariz 100 frankov . . . , ,
Praga 100 kron.....
Trst 100 lir.......
i p r i m o ni.
2376.15—2390.75 1743.03-1756.91
731.44—	736.51
906.45—1003.52 212.73— 214.78
4306.00 -4342.3'J 202 56— 204.-151.93— 153.04 227.70- 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,565.378 Din. Promet na belgrujski borzi je znašal 7,005.000 Din.
Turih. Belgrad 10.—, Paris 20.335. London 21.38, Newyork 435.5, Bruselj 73.425, Milan 22.925, Amsterdam 238.425, Berlin 175. Dunaj 79,25 (81.25), Stockholm 110.25, Oslo 107.15, Kopenhagen 95.45 Praga 15.25, Varšava 82.20. Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Ilelsinglors 9.425, Buenos-Aires 132.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 1% investicijsko posojilo 84.50—86, agrarji 50—51, vojna škoda promptna 376—377 (377), begluške obveznice 69—69.50, 8% Blerovo posojilo 86—87, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojjlo Drž. hip. banke 90—91.50. Trboveljska 220 Den.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83—84, vojna škoda promptna 376—377.50. begluške obveznice 69.50 hI., 8% Blerovo posojilo 86.25—87, 7% Blerovo posojilo 76.25—76.50 (76.25, 76.50), 1% posojilo Drž. hip. banke 90 den., 7% stab. posojilo 84—86. — Delnice: Narodna banka 7000- 7150, Priv. agrarna banka 195 bl„ Trboveljska 200—225, Našice 410 den., Isis 15 den., Danica 40 bi. Osj. livarna 175 den., Osj. sladk. lov. 160— 161 (160), Dubrovačka 270 den., Jadr. plov. 360 den
Belgrad. Državni papirji 7% investicijsko posojilo, vojna škoda promptna 376—376.50 (376), 2. 375.25—376 (376), begluške obveznice 69.50—69.75, 1% Blerovo posojilo 76.25—76.75 (76.50). 7% posojilo Drž. hip. banke 92 den. (92). 7% stab. posojilo (84.75). — Delnice: Narodna banka 6920 den , Priv. agrarna banka 193.50—194.50 (195, 194).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tcnednca ne-izpremenjena. Promet srednji.
НМШВВВВПВ
Kulturni obzornik
Emil Adamič
(Po njegovem spominskem večeru.)
S smrtjo Emila Adamiča smo izgubili Slovenci človeka, ki je svoj glasbeni obraz tako močno vtisnil v našo glasbeno kulturo, da je ta dobila po njem svoje značilne poteze; in to še posebno, ker je bilo njegovo delo po izrazu in po načinu izraza take vrste, kot si zna najti pot na daleč v širino in kot si zna povsod zagotoviti hitro naklonjenost 1er po njej živo zanimanje zase. To Adamičevo delo je obstojalo v njegovih glasbenih tvorbah, ki so bile namenjene večinoma petju in pevskemu prednašanju in ki so se po svojem večinoma lažjem značaju, po svoji previdni odlehtanosti na možnosti in sposobnosti povprečnega pevskega glasu ter po svoji prilagodenosti ljudskemu značaju ukoreni-nile v najširših plasteh našega naroda, ki so jih večkrat celo vsrkale vase in si jih prilastile ter dale s tem nehoto tvorcu teh skladb skorajda naziv narodnega pevca.
In res je oh pogledu na ogromno zapuščino Adamičevih glasbenih umotnin v osredju prav ta podoba. Človek močnega in živega utripa, navzven občutljive a že v sebi silno napete nravi stoji sredi ljudstva in poje; a te pesmi niso odziv prodira-jočega razmišljanja in ne osamelega poglabljanja in iskanja zn zadnjo resnico v sebi samem, temveč odmev življenja ob človeku, ki je bodisi sprožilo že v njem dano napetost, bodisi preneslo vanj svoj lastni utrip in v njem zazvenelo. In to slednje je bilo še zlasti močno in pogostno. Razumljivo
Çostaja na ta način vso bolj to ustvarjanje, ki je ilo hlastno, kot da se boji, da ne bo izpelo vse obstoječe napetosti in predvsem ne vsega širokega, v omamljivom razkošju zapeljivega in vendar nikdar dognanega zunanjega življenja 1er je v lem trepetajočem nemiru stremelo vedno naprej, naprej za vso ogromnostjo še ne poznanega, za vso Tabljivostjo še neužitegn, prebirajoč pri tem popolnost in dokončnost doživetij samih in tudi Iz njih zraslih umetnin; pri tem pa se ni zaneslo, da e morda ona končna, hlastno zasledovana resnica v človeku samem in da jo Je mogovo razjasnili prav v dokončnosti doživetij samih pa tudi v po-
polnosti iz njih rastočih umetnin, ki s tako svojo najpristnojšo lepoto odstirajo največjo resnico in tešijo bolest presilnega, nemirnega hrepenenja. A vendar. V zadnjem času se je zaustavil ta hlastni tok dela, kakor da je ustvarjanje v iskanju zasukalo svojo pot v drugo smer; bogvedi, ali iz spoznanja, da v iskani smeri ni konca in ne rešitve, ali pa iz tajne nezaveetne slutnje, ki je razodevala usodno pot. Iz tega preokreta, ki je vodil iz zunanje širine nazaj v notranjo globino, so so rodile najbolj izčiščene, najbolj dovršene, a tudi nuj^amo-bitnejše tvorbe, ki so obetale poslati uvod v največjo ustvarjalno dobo umetnika, ki si jc skozi beganje brez meja preko vsega obstoječega življenja prislužil umirjeni pogled v največje skrivnosti glasbene umetnosti, pa mu Je žo ob prvem oddihu poslednjo delo pretrgala smrt, kot da mu je bilo zjibranjeno izdati to skrivnost.
In ko je sedaj usahnil ta živi vir, je ostalo med nami polno njegovih v tonske oblike ujetih doživetij, ki so ostale po čisti lepoti last naroda, a po vsebini odsev njega samega in njegovo nemirne razvojne poli. pa odsev ob njem stoječega življenja in njegove žive problomatikc, v kolikor je ta njegovemu bistvu pristojala 1er se zato nujno vselila vanj ter se v njem tonsko upodobila.
Iz vseh teh preostalih umetnin se prikaže tudi jasneje opredeljeni — stilni obraz umetnika, ki po svojih bistvenih potezah zgovorno priča, da Je bil Adamič po svojem notranjem jedru pristen romantik pa |>o svojem značaju in po zaverovanosti v to življenje prepojen z naturalizmom, ki je kazal močno, včasih celo premočno tudi njegovim umetninam izrazno smer in način. Dn jo bil lo njegov osrednji umetniški nnzor priča najbolj zgovorno ona vrsta skladb, ki so bile ustvarjene spontano in na hitro in ki prav zalo enako kot v družbi nevezana beseda ali v hoji prosta kretnja izdajajo umetnikov značaj in njegovo idejno usmerjenost. In vse te tvorbe nosijo v sebi tipične romantične usedline, čeprav so pri tem polne naturalizmov 1er silijo bodisi po tej jasni stiliz.lranosti. bodisi po večkrat naravnost izkristalizirani obliki (zlasti male Ivorhe) k sklepanju, dn je bil Adamič |io svojem rojstvu zaznnmovnn za zelo velikega umetnika, da ga Je le v svobodnem razvoju (kot marsikoga) zavrl nesrečni Čas s svojo razdvojenostjo, kot se jo pričela javljati že pred svelovno vojno in ki je s
ppçyf^l,} j.,, j jrjnjrtfn; na vçnl, n,tl|fh 7a vi n# I al« tudi
v "lasbeni umetnosti vse v zadnji čas. Tako so
najrazličnejše smeri in razni -izmi, ki so drug drugega pričeli izpodnašati, prevzeli tudi Adamiča, ki je kot izredno živ in predvsem kot navzven odprt in tudi za vplive — čeprav najboljše — dovzeten umetnik prevzemal po vrsti te razne stilne značilnosti in v njih pristnem okviru izživljal svojo glasbeno fantazijo, čeprav je pod lem še vedno živel v njem romantik. Iz vsega tega je mogoče v njegovem celotnem razvoju videti dve vzporedni črti. Prva (romantična) so je navzven razvila zlasti ob pričelku kompozitorne poti in segla že do presenetljive višine, pa se nato umaknila v ozadje ter živela v ozadju dalje. Druga pa jc izšla iz viška prve, se od nje odločila in hodila v ospredju vso razvojno pot sočasno z vsem ostalim evropskim glasbenim razvojem prav do zadnjih umetniško nazornih dognanj, pa se je prav sedaj obetala v nekaki novi stvarnosti ugodno spojiti s podtalno še vedno živečo romantiko in njeno medlem že bolj prečiščeno čuvstvenostjo v zelo «.rečno stilno enoto, kar je mogočo sklepati iz zadnjih njegovih del. In da tega ni mogel Adamič izvesti do konca, je zanj, pa tudi za nas neprijazna usodnost. V tej dvojni razvojnosti je vendar ta skladatelja bolj tipična druga, ker ?n je predstavljala navzven, čeprav je bila «amo privzeta, dočim je bila bolj njegova in bolj pristna prva, ki je Izžarevala Iz njega samega; zato je bila slednjo tudi bolj neposredna in bolj spontano doživljona. dočim je druga razvojna črta. ki je hodila skozi vse hitro se menjajoče «lilpe vrste zadnjega časa. manj priMna in nekako bolj posredno, pa kljub vsemu večkrat naravnost presenetljiva po sili doživetja in izraza, kar ie tudi dokaz za pravilnost v začetku orisane skladateljeve podobe: kajti ta izrazna prepričevul-nost druge smeri je mogla nastati zaradi skladateljevega navzven • stremečega pogledu in zaradi lastne občutljivosti za vtise od zunaj. Ta takšni razvoj ima končno kljub morebitnim slabostim vendar dvojno veliko vrednoto; v njem sc Je lz-čistil skladatelj sam. obenem pa Je r. njim vezal vso našo glasbeno kulturo z živim istočasnim razvojem ostale evropske glasbeno kulture.
In tako je končno iz orisanih dveh črt raz umoti vso Adamičevo umetnost. V prvi sineri, v kateri Je pel AdamiČ-ronianlik. a ne zamišljeni ali sunjavo solzavi, temveč fantovsko razposajeni In prešerno življenjski. v tej njemu najbližji in naj-pristnejïi emeri an in redu« vrsta krajših in pred vsem 7borikih «kladh, ki so imlne neugnanecs za-
nosa in kljub preprostosti zaradi pristne neposrednosti loliko prepričevalne, do nujno zajemajo človeka do širokih in najširših plasti 1er celo prehajajo v ljudsko last. Ta vrsta skladb (kot ie njen tipični predstavnik »Vasovalec-, tudi »Žavrški fantje« ali z res prečiščene vrsti1 -"IJspiivanka« zu glas s klavirjem) predstavlja Adamiča v njegovi pristnosti in je po ti jej tudi tako prešel v nnrod. da ga je ta sprejel vase in ga lio tudi v sebi ohranil. V drugi sineri. ki ga je vodila skozi vse živo presntivljnnje glasbene umetnosti poslednjih desetletij, pa je Adamič vzpostavil svoje vedno živo snovanje v stremljenju naprej; la svojstvenoet. ki I se je družila z njemu lastno in redko tako stopnje-. vano zmožnostjo vživeti se j rislno v značaj najrazličnejših stilnih vrst. ga je posto|>omn vodila od smeri do smeri, dokler se i pričela v zadnjem i času nagibati zopet nazaj v njegovo prvo prist-; nost. odkoder bi poenala poslednji, dovršeni plod. Skladbo v tej smeri so večinoma bolj umetne, '"»olj razseine in ne le vokalne, loniveč tudi instrumentalne ter v tem nimajo one prvo neposrednosti, I a vendar zaradi žo opisanega skladateljevega svojstva mnogo prepričevalne moči. Mod tako tipiziranimi najbolj značilnimi skladbami kažejo m'urkestanske ljubnvne pesmi' za orkester značaj novega ruskega naturalizma, zbor >Vijola< in or kestralno delo »Ljubljanski akvareli« poteze im presionizma. zbor -Kadar krikneino« in »Igra na nebu* ekspresionislični vpliv, v pevskem Štiri-glasju vOče naš« pa se jnvl|n stremljenje v slaro polifonijo. Stilno svojevrsten in samobiten je končno med poslednjimi deli zbor »Smrt carja Samuela«, ki kaže bili nekak krožni spoj označenih smeri 1er je v svoji harmonično polifoni slrukturi. v tematični enostavnosti (en sani motiv v poslopu sekunde navzdol in zopet nazaj je prav za prav osnova celi dovolj razsežnl skladbi) ter končno v močni čuvstvenoeti primer svojske smeri, \ kaleri bi mogel Adamič utreti «i novo izrazno pot in na njej še mnogo povedali.
Toda čas njegovega po usodi določenega življenja nn zemlji so je iz rojetva v smrt Iztekel. Ali so jo to življenje v predvidenih nalogah izpolnilo, la skrb in odgovornost je bila in je tudi ostala samo njegova. Mi pa mu ohranimo v srcih spomin ljubezni, ki jo je i vsem. kar nam je dal in zapustil. zase od nas odkupil.	V 11
S tanki na fronto!
Ko sem dokončal kadetnico, sem vstopil v tehnično četo. Kasneje so me dodelili k koloni tankov in kmalu po izbruhu španskih nemirov sem postal vodja težkega tanka. Tedaj sem bil v B i 1 b a u na dopustu. Vse je bilo zmedeno. Nekoč so že zarana vdrli rdeči miličniki v mojo hotelsko sobo in me prijeli.
Nekega dne pride k meni v ječo častnik rdeče milice in mi zaukaže, naj grem ž njim. Nisem mislil, da bom kdaj prišel iz ječe. Pred hišo je bil tovorni avto. Odpeljal nas je v pristanišče. Ondi je bila barka, ki nas je odpeljala na bližnji parnik z imenom »Cabo Cilato«. Na krovu so nam popolnoma obrili glavo, nato nas sunili skozi odprtino ladje. Ta doba, ki sem jo tu preživel, bi bila za knjigo samih spominov!
Nekoč zaslišimo divje streljanje in kričanje. Na ladji se je bilo moštvo uprlo poveljstvu. Izrabil sem ugodno priliko, splezal sem iz trebuha ladje, se pomešal med streljajoče in besneče vojake, kamor sem se radi svoje razcefrane uniforme imenitno prilegal. Posrečilo se mi je splezati po vrvi nizdol in odplavati na suho.
Ves premočen in raztrgan sem dospel v San-t a n d e r. Ondi je bil moj bratranec, ki sem ga šel ponoči obiskat. A ni ga bilo več ondi, ker je bil že zdavnaj odšel h generalu Francu. Mali bratranca mi je dala denarja obleke in ponarejen potni list. Z majhnim parnikom sem se pripeljal v La Coruna, odtod pa sem z velikim južnoameriškim parnikom odplul v Lizbono.
Čez nekaj dni sem se javil nadomestnemu kadru svojega polka. A bil sem tako oslabljen, da me capitan medico ni pustil na fronto. Tako so me dodelili oddelku za vežbanje za vožnjo s tanki.
Življenje vojaka v tanku
To življenje je najtežje in najhujše, kar je vojaškega vežbanja. Treba se je naučiti, da skočiš na nasproti prihajajoči tank, z eno roko se držiš strehe tanka, v drugi imaš ročno granato; dati se moramo dvigniti v višino in skušati skozi režo vreči granato v notranjost tanka.
Kadar je tank z normalno brzino divjal po pokrajini brez potov, jih je veliko dobilo morsko bolezen. Ozračje v tanku je vroče, da se skoraj zadušiš. Bencinski izpuhi in razni plini navdajajo ozki prostor z goščo smradu, sredi vsega pa tulijo motorji. Nepopisno veliko volje je treba, da človek delj časa vzdrži v tem strupenem ozračju in vročini. Naučili smo se izogibati se pastem in minam za tanke in jih pravočasno zažigali.
S tanki na fronto
Vsak dan so odhajali vojaki na fronto. Že so naši tanki dosegli dokaj zmag v boju z rdečimi tanki in letalci. Slednjič sem tudi jaz smel oditi na fronto z oddelkom osmih starih tankov tipa Vickers. Ponoči smo zaslišali prvo topovsko grmenje. Na rdeči fronti so bile disciplinirane rdeče čete in miličniki, a po mestih in v zaledju povsod razsaja krvoločna druhal, ki mori in ropa. Tedaj je bila fronta še severno od Talavere. Ob petih zjutraj se je glasilo povelje S tanki na fron-
(Poročilo častnika belih čet z madridske fronte.)
t o ! Kolona legijonarjev in Maročanov naj bi ju-rišala koj za tanki.
Odpeljali smo se skozi gozdič po ilovnati strmi rebri, kjer so se utaborile rdeče čete. Z levico sem se oprijemal ročke za krmilo. Ob sedmih in pet minut bi morali napasti. Gledal sem na urico in štel minute. Še dve minuti. Naprej!
Osem tankov zdrči po rebri
Strahotna vožnja! Metalo nas je, butalo ob stene. Vrgli smo se nad sovražnika, prebrodili smo točo bomb, min, plina, metalcev ognja in ročnih granat. Z ročnimi granatami so merili na trebuh našega tanka. Najbolj ranljivo mesto! Eden izmed tankov obleži ves razparan, se vname, ljudje ne morejo več ven. A mi nosimo s seboj isti pekel, kakršnega nam narejajo rdeče čete. Razsipamo snope ognja, vdiramo v ljudsko množico, ne občutimo širokih jarkov, niti živih teles in ne mrtvih trupel, plazimo se preko smrti in življenja. Nam nasproti regija strojna puška, usipa krogle na naš železni oklep, ki se odbijajo z njega. Skozi vrhnjo režo pogledam v nebo. Naši naihujši sovražniki so letalci. Preden nas je začelo rdeče topništvo obstreljevati, smo bili zdavnaj mimo.
Plini v tanku
Ne slišimo, kako je zahreščalo posiljeno železo, ko zmečkamo pod seboj postojanko strojnih
pušk. Plovemo v neki jarek in splezamo po drugi strani navkreber Dva orjaška Senegalca iz francoskega Maroka se vržeta z granatami v rokah na naš tank. Splezata nanj. Ne brigamo se zanju, ko dve mrtvi muhi padeta zadaj na tla. Vržemo se na rdečo pehoto, za nami napadajo legijonarji: zavzeli smo sovražno postojanko.
Odprem zaklopnico. Mehanika potegnemo omamljenega ven. S plinom je zastrupljen. Drugi mehanik si je sežgal levo roko. Vržemo se na zemljo. V glavi nas tišči; pol ure ležimo in srkamo sveži zrak vase.
Drugi mehanik si je opomogel in je začel čistiti pas, ki se ovija krog koles Strašno delo! Na pasu lepi kri; naš nestvor je požiral ljudi. — Mimo nas so prignali ujetnike. Zakaj se bojujejo zoper nas, jih vprašamo. — Ne vemo, — je odgovor.
Drugo jutro dospemo v Plasencio Potem dalje na sever, v Salamanco, v Medio del Campo. Tu prvikrat občutimo, kako je ta vojna velika, kako meri nje fronta tisoč kilometrov!
Odpeljemo se po severni strani v Madrid. Ne- I skončni vlaki z municijo! Gromki allallalla maver- | skih čet nam doni na uho Naši tanki so pokriti z zelenimi plahtami. Drugo jutro dospemo v Dire-valo. Več in več vagonov s tanki prihaja. Naštejemo osem in dvajset tankov ali »železnih krst«, kakor jim pravijo vojaki.
Hrana olimpijskih zmagovalcev
Nemški profesor Schenk je preiskal 4700 olimpijskih tekmovalcev glede na to, katera prehrana je takim ljudem najprimernejša. Profesor pravi, da so že od nekdaj vsi olimpijski tekmovalci veeh narodov jedli vsak vsaj po enkrat — meso — in sicer po 300 gramov, le težki atleti ga zaužijejo tudi po 1 kg na dan! Dva dni pred tekmo so tekmovalci uživali jako tečno hrano, zadnjo malico so zaužili tri ure pred startom. Kakršna je bila že teža in trajanje športne vaje, so tekmovalci zaužili goveji zrezek z jajcem; tekači na daljavo zlasti uživajo rumenjake. Krompirja ne jedo skoraj nič. pač pa zelenjavo, največ solato. Tekmovalci dva in štiridesetih narodov 60 lani na olimpijadi zaužili mnogo paradižnikov, veliko sadja, ali presnega ali kot marmelado ali komjiot. Tekmovalci Finske, Anglije in Holandije so pojedli veliko ovsene kaše, pšeničnega peciva, makaronov in riža. Za pijačo so vsi popili veliko mleka, nekateri tudi po 2 in pol litra na dan! Vsi — brez izjeme narodnostnih razlik — so pojedli prav veliko sladkorja v vsakršnih oblikah — na dan povprečno po 100 do 150 gramov.
Sicer je taka prehrana teoretično napačna, eaj pravijo, da šf>ortnik ne bi smel jesti mesa. vendar ne bi bili lani tekmovalci brez mesa ničesar dosegli. Tako so pa pœtavili 49 novih olimpijskih rekordov in so dosegli v sedmih točkah najboljše svetovne uspehe. Tu se je izkazala zmaga prakse nad teorijo, kakor je sicer nikoli bolje ne vidimo.
Potreba telesa je torej kar nehote privedla vse športnike do f>rehrane. ki ee je izkazala za pravilno — predvsem glede na veliko uporabo mesa. To je vse jako presenetilo, saj so pœktisi prejšnjih dob piokazali, da je moči tudi 6amo z vegetarijansko prehrano doseči najboljše uspehe. Ce pa je bila navzlic temu vegetarijanska prehrana lani popolnoma brez jiomena je pa zato. ker so bile športne zahteve na tej olimpijadi tako visoke, da jih telo brez mesa — torej beljakovin — ne bi zmoglo. To velja pa samo za velike tekme, kot je olimpijada. Sicer naj uživa šjx>rtnik. kakršno hrano hoče, tudi zgolj vegetarijansko, če mu to prija, a kadar mora proizvajati težke vaje in tekmovati, naj uživa meso, zelenjavo, mleko in sladkor.
Zastopnik Sv. Očeta pri španski vladi belih. Portugalski listi poročajo, da je papež imenoval za svoietfa zastopnika pri španski vladi Gome?.a v To-masa; kardinal je bil te dni že v Salamanci v razgovoru z generalom Francom.
Eden izmed obeh bratov Frey, ki so ju po napornem iskanju našli na steni Watzmanna pri Berch-tesgadenu.
Politično šolanje Poljakinj
Poljska zveza akademičark je v zvezi s soci-jalnimi uradnicami imela v Varšavi tečaje za ženske v mednarodnih vprašanjih, da bi poljsko ženstvo razumelo mednarodne zadeve ki so važnega pomena za bodočnost Poljske. Tečaji so trajali dva meseca in so obravnavali- Zvez i narodov, mednarodni urad dela, mednarodno razsodišče v Haagu, nove državniške oblike laš-zera, narodni socializem, boljševizem; dalje varstvo manjšin, izseljeništvo, razoroženje; verzaiski mir, položaj ženstva v raznih državah, nednarodno žensko organizacijo in žensko časopisjče. — Na prvtm tečaju je bilo 60 slušateljic. — Sklicateljice tečajev so sklenile, da uvedejo posebni poučtv tečaj o ženskem delovanju, ki ga bodo imele vsako leto. Na tem strokovnem tečaju bodo govorile o vprašanjih: o varstvu mater in otrok, o zdravstvenih razmerah, o šol. zadevah, o ljudski kulturi (kot o knjižnicah, kinu, gledališču, športu); dalje o denarstvu, o mestnih razmerah, o pobijanju brezposelnosti, o sodelovanju žensk za obči blagor. Več kot 100 udeleženk se je že priglasilo za takšen tečaj.
Ali so ljudje večji?
Biološki institut univerze Harvard v Ameriki je po večletnih preizkušnjah dognal, da je povprečna velikost človeka vedno večja. Po teh izsledkih so Američani v zadnjih 80 letih bili večji na leto za 8 deselink milimetra, skupaj torej v teh letih za 6.4 centimetra. Telesna teža se pa ni povečala. Povprečno se giblje dodatek telesne dolžine med 4,8 in 5,6 centimetra. Tudi v Nemčiji so dognali, da je ljudstvo zdaj višje rasti, kot je bilo prej. Leta 1924. je bil srednjevelik 14 letni fant 146 cm dolg; 1. 1933. že 152,7 cm. — Norvežani so od 1. 1878. za 3cm večji Na Švedskem so zdaj ljudje za 4,5 cm večji, v Švici za 9,54 cm, na Danskem, Holandskem in v Italiji za 6,67 cm. Zdravniki menijo, da je ta pojav v zvezi z napredkom higijene in športa, saj moremo isto opaziti tudi v naših krajih, ko so otroci skoraj v vseh družinah večji ko njih starši. Majhnih ljudi torej kar nič več ne bo?
Tisti, ki je prvi priSel.
I	*
Dober tek. A. Zakaj prosjačite? B. Ker bi rad I jedel. A. In zakaj ne delate? B. Potem imam pa j Se boljši tek.	1
ZA BOLNE NA PLJUČIH.
Beluši z grahom in jajrem.
Razrežeš beluše in jih na premem maslu O pokriti posodi duiii in osoliš. Doli ješ le toliko oode d» se beluši ne pripalijo■ Pran tako dušii (>ol k« graha (oluščenega) na maslu in beluše. in grah potreseš s sesekljanim peteršiljem Ko je ose mehko, streseš oboje o srednjo poneo. Posebej torkijaš 3 jajca o nekaj Hirali osoljenega mleka in ra7.be!iš še malo presnega masla in daš jajca z mlekom na maslo in streseš o lo beluše in grah. Počakaš, rw da bi kaj mešala, da лс jajca strdijo in daš s krom pir,jem o koščkih na mizo.
w
Čudno praznoverje
Neki angleški list je priobčil jxmis čudnih vrst praznoverja. Po nižavju ob reki Atnazonki, pre-niva človeško j>leme z imenom »pisani ljudje«. Ti
ljudje so zares čudno belo in črno marogasti; pravijo, da jim je to ostalo v koži radi tetoviranja prejšnjih rodov. »Pisani ljudje« molijo krokodile in jim mečejo svoje stare ljudi v žrelo. Oni verujejo, da drži neki aligator svet na hrbtu in ga dviga visoko nad nekim temnim jezerom. Aligatorjev rep je tečaj, ki se krog njega svet vrti. Vsi drugi krokodili so njegovi otroci in imajo nalogo požreti vse sovražnike svojega plemena. — Sredi Brazilije so Indijanci rumene polti, ki se dozdevajo najbolj navdušeni špiritisti sveta. Njih edino versko izražanje je pogovor z duhovi in mislijo, da vidijo v bodočnost in morejo priklicati preteklost. Angleški pridopisec, Mr. Merois, ki se je prerinil prav do njih najskrivnejših kotov, je imel jrri sebi člana tega plemena. Nekoč ga je iznenada prosil dopusta, češ, oče mu je umrl. Dobil je to dovoljenje in čez štirinajst dni nato, ko je šla karavana skozi tisto vas, so zvedeli, da je bil dotični oče zares prav tisto uro ubit, ko je sin to občutil daleč od njega.
Izmed vseh praznoverii je najbolj čudno praznoverje Indijancev Inki v Oklahawi v USA. Vsako spomlad nabirajo korenine, ki jih v velikanskih kotlih prektihavajo in pijejo izcedek iz njih. Prvi ga zaôio piti fioglavarji in svečeniki. Pijača je neznansko grenka. Vei zbolijo od nje, kar jih pa ne ovira, da ne bi pili dalje ves teden, vsak dan. Dolga vrsta ljudi tega plemena se postavi na glavni trg in čaka na pijačo. Ko jo požro, se v dolgih vrstah odpravijo v jame, kjer bolni obležijo. Pravijo, da jih pijača notranje in zunanje čisti, kar zahteva od njih njihovo božanstvo — sonce —, da smejo v jeseni gledati nove plodove zemlje.
Na Haitiju je še razširjeno češčenje svete zelene kače, ki ji žrtvujejo otroke. Starše, ki bi ne dali
otrok za žrtve, bi zadela strašna jeza čarodejev — duhovnikov, ki so znani za najspretnejše varilce strupa na svetu Povsod imajo evoje vohune in kdor ni čarodejem prijazen, kar mahoma izgine s sveta — čarodeji ga zastrupijo.
V Združenih državah biva tudi ločina »svetih trkljačev«. Kadar jih »prevzame duh«, se začno trkljati po tleh in ee valjajo do onemoglosti in besno kričijo. Seveda so prepričani, da so oni edini izvoljenci nebes na svetu.
»Težko je, če imaš odraslo hčer. Moja si je najprej nogo zvinila, potem si je roko zlomila in zdaj ji je nekdo glavo zmešal!«
S poroke holandske prestolonaslednice Julijane: poročni par se pelje v srednjeveški, zlati kočiji
k poroki.
Podoba je s španskega bojišča, ko prav kar pade letalska bomba in vse razruši.
Celie
e Kino Metropol. Danes oh 18.15, 20.90 :.Nje-jovu oficielna žena«__Kskapade in zvočni tednik.
v Celjska mestna knjižnica v letu 1936. Iz statistike javne mestne knjižnice v Celju za leto 1936 je razvidno, da je knjižnica izposodila v preteklem letu 29.391 knjig. Le|>oslovnib knjig je bilo izposojenih 27.77«, med temi 17.919 slovenskih ozir. srbohrvaških in 9857 nemških. Znanstvenih knjig je pa knjižnica '..posodila 1615, diferenciacija [to jeziku tukaj ni razvidna. Iz te statistike jo razvidno, da berejo Celjani večinoma leposlovne knjige. Poslovnih' dni je bilo v letu 244, vseh obiskov pa 14.713< Iz visokega števila obiskov in izposojenih knjig lahko sklepamo, da je bilo vsak poslovni dan v knjižnici povprečno 60 obiskov, in da je bilo vsak poslovni dan izposojenih povprečno 120 knjig. Tako število obiskov kakor tudi izposojenih knjig je izredno voliko, če pomislimo, da posluje knjižnica poslovne dni samo od 6 do 8 zvečer ozir. ob nedeljah od 10 do 12 dopoldne. Prostori, v katerih se nahaja knjižnica, so še vedno premajhni, zato bi bilo želeti, da bi se čimprej dobili za celjsko mestno javno knjižnico primerni in dovolj veliki prostori, ki bi bili primerni tudi za znanstveno knjižnico in čitalnico.
c Šahovska tekma za bauoviusko prvenstvo.
V nedeljo popoldne je bila v Celju revanžna sc-mifinaltm šahovska tekma za banovinsko šahovsko prvenstvo med Šahovskim klubom Celja in Maribora. Pri prvi tekmi, ki se je odigrala v Mariboru, so zmagali Celjani s 6:2, v nedeljo pa ponovno s 4И:3њ. Končni rezultat je	za Celje. Sedaj bo Celje odigralo še linalno tekmo z Ljubljano. V nedeljo so bili doseženi sledeči rezultati: prol. Slupan:ing. Sajovic 0:1; Mešiček: Modic 1:0; LesnikrCijan 1:0; Kukovec:Krulc 0:1; Onič:IIočevar 0:1; Ostanek: Skitek 0:1; dr. Lip-pai:Grašer 14:14', Bien:Šmigoves 1:0.
c Zboljšanje ozračja v okolici Cinkarne. Celjska Cinkarna je v zadnjem času zboljšala obral v izdelovanju žveplene kisline s tem, da bo pri praženju ujela ves žveplov dioksid, ki je prej v veliki meri uhajal v ozračje, kar se je poznalo posebno na rnstlinstvu in na dušečem zraku v okolici Cinliarne. Ce pomislimo, da porabi Cinkarna dnevno okrog 80 ton premoga, se bo zelo verjetno precej poznalo zboljšanja ozračja v Celju, posebno v bližini Cinkarne.
c Vsak dan več brezposelnih. Po zadnjem izkazu ekspoziture Borze dela je število brezposelnih od 31. decembra do 10. januarja zopet poskočilo od 790 na 849. Naraslo je število brezposelnih moških od 571 na 664, medtem ko je število ženskih delovnih moči padlo od 219 na 185.
c Vinske sode je kradel. V zadnjem času je bilo ukradenih v Celju po raznih gostilnah in trgovskih obratih več praznih vinskih sodov. Vsega skupaj je bilo ukradenih 7 sodov, ki so držali vsak 300 litrov, nekateri tudi več. V zvezi s temi latvinami je policija ugotovila, da se nahajata na dvorišču nekega bolela dva soda. Policija je pazila. kdo bo prišel po sode in ugotovila, da jih je prišel iskat 32-letni Ivan V. iz ptujskega okraja. Po sode je prišel z vozom. En sod je že prej prodal. Prizadeti lastniki imajo škode nad 2ПО0 Din. Za sedaj je policija našla tri sode. medtem ko za štiri še né ve, kje se nahajajo. V. svojo krivdo taji, pa je bil kljub temu oddan v zapore okrožr nega sodišča.
vW-	Ptui
> n m	y ,	' .	i _ ■ .
Proračnn okrajnega cestnega odbora т Ptujn тл leto 1937-38. Okrajni cestni odbor v Ptuju je na svoji seji dne 7. t m. ustanovil proračun dohodkov in stroškov cestnega okraja za leto 1937-38 ter sklonil pobirati za pokritje primanjkljaja 18% cestne doklade, in sicer na vse neposredno dokln-dam podvržene državne davke. Pritožbe zoper ta sklep se vlagajo pismeno ali ustmeno pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju v roku 14 dni od razglasitve tega sklepa.
Vandalizem. V Seetržah pri MajSpergu so neznani zlikovfci posekali 28 triletnih sadnih dreves. Lastnik posestnik Jožef Korošec ima pri tem okrog 2000 Din škode.
Konzum mesa v Ptuju v letu 1936. V mostni klavnici v Ptuju je bilo v letu 1936 zaklanih 3789 živali, in sicer 209 bikov, 183 volov, 305 krav, 487 telic. 1505 telet in 1100 svinj. Konzum se je v letu 1936 napram onemu v letu 1935 za 800 komadov živine zvišal, kar jc pripisati ugodnejšim cenam živini. Zaradi nizkih cen je kmetovalec, v prejšnjih letih raje klal živino doma in potem meso na drobno razprodal.
Naznanila. Društvo ^Gorica-- vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto 16. t. m. ob 19.30 v prostorih gostilne Kravina v Ptuju.
Ormož
Sadjarsko filmsko predavanje bo v soboto, dne lb, t. m., oh dveh popoldne v dvorani Kletar-ske gostilne priredi okrajni kmetijski odbor s sodelovanjem krajevne Kmetske zveze. Film je
Spoti
Zanimiv norveški glas o Planici
V največjem severnem športnem listu >Sport-niund«, ki izhaja v Oslo, zavzema novinar Helgc Gleditch, norveški strokovnjak za smučanje, stališče do razvoja velikih skakalnic in razvitja smuških poletov. V članku opozarja najprej na< navado, da se v Norveški rado skače preko kritične točke. Tako ima n. pr. njihova skakalnica v Roni kritično točko kot jo Fis dovoljuje, ska-če se pa do 96 m, kot je pokazala praksa. Z drugimi besedami: med teorijo, ki jo je sestavila Fisa in prakso zija precejšnja luknja! ln tista primerjava z lavino. ki se je enkrat sprožila in postaja vse večja, čim bolj drvi, velja predvsem za Planico!
Popolnoma razumljivo je, da se ne more tako skakalnico, kot je plnniška, pa četudi je za 100 m, pustiti mrtvo, odnosno jo zapustiti. Zato predlog Jugoslovanov prav nič ne preseneča. Članek navaja na to glavne točke predloga in članke, ki jih jo prinesel >Winter«, ter omenja mimogrede, da je za Norveško skoro sramota, da nima podobnega specialnega lista, kot ga. ima Srednja Evropa v sijajno urejevanem >Wintru«. Nato navaja statistiko skokov in padcev .kot smo jih mi že objavili.
Delitev skokov in poletov, pravi članek, je zelo pomemben in stvarni predlog, vendar pa ima
pomisleke glede nevarnosti poletov. Obrnil se je tudi na sedanjega tajnika Fise Jakoba Kiellanda z vprašanjem, kakšno j« njegovo mnenje glede tega predloga. kielland je odgovoril: Fis sama ga še ne inore sedaj sprejeti v svoj delokrog, vendar pa bo z velikim zanimanjem sledila razvoju poletov in vprašanju velikih skakalnic.
In tako bo tudi prišlo, pravi Gleditch:
Jugoslovani ustvarjajo lastno Zvezo smuških poletov (?) v Planici in za nas ne bo nezanimivo opazovati nadaljni potek tega razvoja. Osebno pa ne morem reči drugega, kot da bi bilo bistveno bolj zadovoljivo imeti Birgerja Ruuda kot posta-vitelja rekorda .namesto opazovalca, če skače kak Avstrijec 101 m!
Po pisanju »Tidens Tignac, velikega norveškega dnevnika, je to že drugi glas Norveške — zanimivo: oba za Planico! Izgleda, da se je srednjeevropskemu tisku pridružil tudi severni tisk in da javno mnenje ne more razumeti zaviralnih ukrepov Fise, ki so v popolnem nasprotju z neustavljivim razvojem, ki gre svojo pot. Nas le veseli, da se ime naše države in nnše Planice pri tem vse bolj in bolj uveljavlja — kar v tujini ni vedno lahko!
Jeseničan Žvan smuški prvak Kopaonika
Kopaonik, 10. januarja.
Medtem, ko je severna Srbija zaman čakala na sneg, eo bile snežne prilike na Kopaoniku že od začetka decembra več ali manj povoljne. Veliki planinski dom Srbskega planinskega društva iz Belgrada je bil ves čas nabito poln navdušenih smučarjev. Med njimi je bilo tudi lepo število bel-grajskih Slovencev, ki delujejo po raznih društvih kot dobrodošli strokovnjaki in organizatorji zimskega športa v Srbiji. Razpoloženje smučarjev v planinskem domu, ki sloji eredi idealnih smučišč na višini 1700 metrov, je bilo ves čas praznikov na višku.
Danes eo bile zaključene medklubske smuške tekme, katere je priredilo SPD v bližini planinskega doma na Kopaoniku. Tekmovalo je lepo število eeniorjev ln juniorjev obojega spola, kar dokazuje, da smučanje v Srbiji kljub ponovni slabi sezoni ne popušča. Med tekmovalci smo opazili tudi nekaj slovenskih športnikov, kakor Zvajia, Sporna, Breznikarja, Džamonjo in druge. Največji uspeh je dosegel odločno nadmočni Jeseničan Zvan, ki je dosegel v smuku, kakor tudi v slalomu prvo mesto. Kol prvak v alpski kombinaciji je prejel pokal Stanoje Nedeljkoviča, predsednika SPD. Publika, ki je prvič videla smučarja odlične
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek, 12. januarja: 11 Šolska nra: Ob 25 letmdoi odkritja južnega lec'ain ( g dr O. ttcya) — 12 Pisano pojo (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, oh v ost i a — 13.15 Odlomki i'/, opor (plo*čel - U Vreme, borza — IS Koncorl Radijskega orkestra: Operetna glasba — 18.-M) Filoy,of. prebivanje: Vzori in boji preroka (urednik g. Fr Toreeglav) — 19 Ca«, vreme, po. počila, spored, obvestila — 19.3(1 Nic. ura: Vloga va«i ln mesta 7Л varstvo vrlin ппДеки ljudstva (dr Boris Zamik iz Zagreba) — 19.5P Zabavni /.voč.ni tednik — •JO Lalo: Le roi d'Us, uvertura (plo*čel -J». IS VVernrr; Na ledeni ploéfri — komedija v 3 dejanjih Izvajajo člnmi Narodnega gledsliiča — 21.S» lleprodiie orkestralni koiie.ert — 22 Ca*, vreme, poročala, »poved — 22.15 Radijski j»va.
jeseniške šole. se ni mogla načuditi spretnosti m eleganci, s katero je Zvan obvladoval hitrost smuka in zavoje slaloma.
Rezultati: v smuku je nastopilo 20 tekmovalcev, na cilj jih je prispelo 16; zmagal je Davorin Zvan 2:24.2. drugi Franc Petrin, Skoplje 3:06.4, tretji Vladimir Dragič 3:07.4
Rezultati v slalomu: Zvan 49.5, Glišič 1:02.9, Petrin 1:03.5. Najboljši čas v slalomu je dosegel Marjan Breznikar 47 sek., ki pa je nastopil izven konkurence. Končni rezultati v apski kombinaciji so bili sledeči: Zvan 200 točk. Petrin 161. Dragič 155. Lanski prvak Smodlaka je dosegel šele peto mesto. V alpski kombinaciji je tekmovalo tudi sedem seniork. ki so se plasirale kot sledi: 1. Olga Popovič 197 točk. 2. Jelica Stanojevič 137 ločk, 3 Vera Veljkovič 123 točk.
Zc za časa tekmovanja v slalomu je zočelo snežiti. Tudi danes je ves dan močno snežilo, tako da so bile tekme v smužkem teku precej otežko-čene. Proga je bila sicer dobro markirana, toda slabo izvožena; tekmovalcev 20. dolžina proge približno 15 km. V tmuškem teku ie zmagal Aco Mi-lovanovič 1:47.27, drugi Franc Petrin, tretji Vojin Smodlaka. Prvak je prejel kot nagrado pokal Politike«.
Večina posetnikov Kopaonika se je nocoj vrnila v Belgrad in Skoplje.
Predavanje SPD
PN «V* '
Џ I*:-
Ш b
Orugi programit
Torek П. januarja: Belgrad in 7,agrrh: 21.011 K v ropskl koncert iv. Slookhnlnui - Dunaj: 20.00 Prs-gii — 21.00 Stockholm — 22.00 Plesna gln»lm Him-Bari: 21.(10 Verdijeva opere Ples v miiskah- — Praga: 20.00 Orke.stor in vojaška godba — 21. Stockholm 32.IK1 Hayiloov godalni kvartet — Varšava: 19.20 Poljski pie si — 31.00 Stockholm — 22 0П Božlčml zbor! - Stori; holm: 21.00 Švedski! koncorl Berlin: 20.10 Alpska glfijslwi — Kônigtberp.l;ip.4ko-FrankIurt-8tultgart: 20.1"
Qblotnloa «iinrskegii plebiscita — l'ratlflava.ifonakovo: 20.10 Operne in operetne melodije — Bero m flnxter: 30.i1) Simfonični koncert (dirigent Weingartmeri Stras", bourg: 21.30 Oannejevn opereta .Tninez ljrr» na flavte .
najnovejše in najmodernejše delo te stroke in bo predavanje s pomočjo filma zelo nazorno. Vstop 1 prost.
m
I * ЈГ
IV • — - S
Vr îi'tisesfp •'■ ■.:■ «>■«■•
■ишјдашваи». ... жтл
V četrtek, dne 14. t. m. bo predaval gospod Aschenbrenner Peler, član himalajske eksiiedicije iz leta 1934. o eni največjih katastrof, ki jih je doživelo k vrhuncem svet« stinmečr človeštvo. Dva naroda. Angleži ln Nemci, že dolgo vrsto let vodita žilavo in vztrajno tekmo v borbi za himalajske vrhove. Kljub številnim ekspedicijam, kljub
Skrivnosti lepote,
ki so
proslavile francoske žene po vsem svetu
Odlične Parižanke so verjetno največji strokovnjaki na svetu v pogledu olepšanja. Njihova najnovejša skrivnost je v uporabljanju novega »na zraku prevetrenega« pudra. Puder je deset krat finejši kakor »e ga i« dalo prej sploh mislili. Proizvaja se po novem načinu — velri se z močnimi zračnimi strujami orkanske brzine To ga napravi tako lahkega, da t»e gladko in enakomerno rnzprostre po koži kakor nevidno ogrinjalo lepote Ta puder daje ljubko poli naravnega videza. S tem se odlikuje od staromodnih težkih vrst pudra, ki so dajali samo videz olepšanja Ta novi način »velrenja r. /.rakom« se uvaja zdaj pri izdelavi pudra Tokalons Puder Tokalon pa še vsebuje smetanovo peno, zaradi česar se drži na licu ves dan Niti veter, dež in tudi potenie pri plesu ne morejo pokvariti ljubke »mat« polti, ki jo daje. Poizkusite to skrivnost lepote Francozinj — »na zraku prevetreni« puder Tokalon.
velikanskim človeškim in matorijalnlm žrtvam so še ni nobeni ekepediciji posrečilo, da bi zavzela vrh, ki meri nad 8000 m. Vsi poskusi so se doeedaj izjalovili, uspeh so preprečili nadčloveški napori, neobičajne težke klimatske razmere in silni vi barji, Ui vladajo v višinah nad 7000 m. Vsako leto čujemo nova imena: Angleži so si izbrali za cilj Mont Everest, najvišji vrh sveta, Nemci pa so vse svoje napore namerili na vrhova Kančenzenga in Na riga Parbat, ki oba presegata 8000 metrov. V preteklem poletju je brezuspešno naskakovala francoska odprava preko 8000 m visok vrh v Ka-rakorurau. O eni največjih borb v tej tekmi in enem najbolj usodnih in najtežjih porazov, ki so jih gore prizadele človeku, nam bo pripovedoval naš eost Aschenbrenner, ki se je osebno udeležil ekspedlcije nn Nanga Parbat leta 1934. Njegova pripovest bo kakor epopeja iz dobe klasičnih junakov; silni ljudje opravljajo tu ogromna dela, ki se zaradi svoje veličine sama uvrščajo v zgodovino. Predavatelj Aschenbrenner se je boril ramo ob rami z Ervinom Schneiderjem, našim rojakom iz Idrije, ki ga je rodila slovenska mati. Tako ima tudi naš narod svoj delež na osvajanju vrhuncev sveta. Zato bomo s tem večjim zanimanjem poslušali zgodbo te velike tragedije.
Hokej na ledu
Hokej na ledu. Ilirija I. ; Ilirija II. (trening tekma). V torek zvečer ob 19 priredi Ilirija Hokej lekmo med dvema moštvoma SK Ilirije, ki naj bi imela propagandni značaj. Ilirija ima sedaj že precej dobrih hokej-igralcev, kar je pokazala druga tekma « KAC-om Sedaj pa hoče Ilirija sestaviti ludi svoje drugo moštvo, ki naj bi zastopalo Ilirijo v tekmah po naši državi. Ker je tekma propagandnega značaja, vstopnine ni.

Barclay:
15
Rožni venec
Roman.
Myra je prišla ponjo na postajo in nekaj minut pozneje je že drdral koleselj z obema prijateljicama urno po cesti. V bleščečem popoldanskem soncu so bile njive in travniki z blagodejnim zelenjem prava paša za oči in učitek za srce in duha. 7Ave meje no bile polne divjih vrtnic. S travnikov so spravljali zadnje seno. Ptičje petje se ni zdelo Jani še nikoli tako ljubko ko danes, in nikoli še ni s tolikim ugod jem srkala vase sladkega vonja polj in rastlinja, ki ji je plal nasproti od vseh strani. Globoko je zadihala in vzkliknila skoraj nehote: »Ah. kako dobro dene človeku, bivati tukaj!«
»In kolikšno veselje, imeti pri sebi tebeU je dejala larty lngebly in veselo odzravljala delavcem pri spravljanju sena. »Vedno mi je pri srcu tako. da imam za silo in slisko pripravljeno trdno oporo, če si li tukaj. Tako strašno mi je. če me kaj hudega zadene. Večkrat se vprašujem: »Čemu hočemo imeti stvari tolikokrat drugače, kot so v resnici. Vse bi teklo gladko, če bi hoteli ljudje biti mirni, [n sem prepričana, če si ti kje blizu, se mi ne more primerili nič hudega.«
Myra je z bičem rahlo ošvrknila desnega ponija — in šlo je dalje med vejami, pri Čemer jih je posnela včasi na pot viseča vejica jasmina ali divje rože.
»Zdaj sem se spomnila. Jana.« je rekla Myra čez nekaj časa. »ia reč z Dalorn menda v resnici ni kar tako Kako bi bila vesela, če bi se dogovorila pod
mojo streho. Mlada Američanka jr ljubka, kar se da: in pri tem prekipevajoče živahna in zelo dobro vzgojena. In Dal ni nič več tako razposajen ko prej. tem-tef čisto miren in razumen — če bi bil kdo drugi, bi dejala skoraj, dolgočasen. Oba tičita skoraj vedno skupaj. Njeno teto pridržujem kolikor mogoče pri sebi, da se razgovori na svoj način z menoj in ne pride Dalu na' ušesa nič, kar bi pa utegnilo ostrašiti. Nič bi se ne začudila, če bi že danes zaprosil za roko Pavline Lister. Da ti priznam, pričakovala sein to že včeraj, in sem bila razočarana, da ni bilo nič iz tega. ko sta veslarila vendar zelo dolgo skupaj v mesečini po jezeru. Cesa naj hi si Dal 'želel še več ko jezero, mesečino in dražestno malo Američanko.«
>Ne vem,« je odgovorila Jana. »Vsekakor bi bila iz srca vesela, ako bi Dal odvedrl gospodično Lister kot ženo nn svoj dom. Po moji sodbi je zanj zelo primerna in gotovo bi se kaj hilro prilagodila novim razmeram. In lepa je tudi tako. da si Dal lepše žene želeti ne more.«
■ Prav res.<^ je odvrnila Myra. »Videli bi jo bila morala snoči v beli svileni obleki in 7. divjimi vrtnicami v laseh Nn razumem, da ni bil Dal ves očaran. Sicer pa utegne biti dobro znamenje, da jemlje stvar tako mirno. Bržkone hoče še vse nekoliko preudarili. preden se končno odloči.«
»Mislim, da se je odločil že \ Overdenu. je menila Jana. »Zakon mu je presvel, da bi ga jemal pre nalahko. In lega sem sama vesela. Koga si pa vse povabila?«
Lady Inglehy je naštela dolgo vrsto imen. ki so
bila Jani bolj ali manj znana.
•Lepo,- jo vzkliknila ,Ve*ebi чир| da «m ludi jaz med njimi! Prvič v življenju mi je bil London
domala neznosen. Zdel se mi je tako dolgočasen, in vročina je kar dušila.«
Koleselj je zavozil mimo slikovite z bršljanom porasle vaške cerkvice in zavil nato v park. Zadel bi bil skoro ob podboj vrtnih vrat. Myra se je prešerno zasmejala, ko jo je Jana nejevoljno pogledala, in rekla, ko sta se vozili dalje po jelšovem drevoredu: »Zadnjič mi je tudi mama brala levite zaradi mojega divjega vozarjenja. kakor je rekla. Sicer se pa zadnje čase čisto dobro razumeva. Ko bom imela svojih sedemdeset let in ona osemindevetdeeet, me bo začela imeti rada, mislim. Tako, privozile sva. Oglej si kuharja Lawsona malo natančneje. Zares imeniten človek. Poje prav dobro in igra na harmoniko, poučuje v nedeljski šoli in govori pri shodili Modrega križa. Skoda, da ni ludi dober kuhar, škoda zalo, ker bi res prav nerada odpustila, ko ima toliko drugih dobrih lastnosti. Mož me krega, češ da dajem ljudem potuho, da delajo, kar se jim zljubi, namesto da bi delali, za kar so najeti. Ne oporekam, da ima prav. toda rada bi videla vso mojo služinčad srečno.«
Slopili sta z vozička in Jana je z zanimanjem opazovala služabnika, ki je pritekel, da bi jima po magal. Po videzu ni kazal nič kuharskega, in si tudi ni mogla predstavljati, da bi znal igrnti na harmoniko ali vodili zborovanje Modrega križa.
>Saj ni bil Lawson,« je rekla Myra. ko je 5)n s prijateljico v hišo. -Cisto sem pozabila, da sem ga poslala v župnišče po cerkveno pesmarico. Na to stran, .lana! Dala sem ti sobo 7. magnolijami, ker vem. kako rada imaš razgled na jezero. Pridi brž dol na čaj, preoblečeŠ se lahko pozneje,-
Samo da si umijem roke in otresem naj. hujšega prahu, pn pridem takoj., je rekla Jnnn.
J J <

.«à!* _|:Ë | (Л
5 ° 0 E:
ч 1 « >
K N N ^
*	U • A
*	* * d (Л
(S -S
c S
»
B« »
O- £ r -x îiS t -S « ? C»» Kt
o
o o s
Q.X
sil
Нз
C o -f » -a 6 o
n o O o -S
S. •• S: H -S
-J N) ~
I N O *
UNION
Pola Ncgrl
T velefllmn krvave rusko revolucije
Moskva - Shanghai
Onstav oiehl, Subi Lanner, w. Keppler
TEL. 21-24
Mala ltabljenka sveta, popularna SHIRLEY TEMPLE
Upornikova hči
MATICA
Danes nepreklicno poslednllil BÂN8 ALBERS In LOTTE LANG
Pod vrožim solncem
Jutri premiera msko-sovjetskega filma
Ciganska postava

Zahvala
Ob bridki, nenadomestljivi Izgubi našega nepozabnega, dobrega oêeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Aleša Strniša
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. -Posebno zahvalo pa smo dolžni častitim sestram Zavetišča sv. Jožefa, katere so mu tako požrtvovalno lajšale bol v njegovem trpljenju in ga spremile na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi preč. duhovščini, pevskemu društvu Ljubljanski Zvon za v srce segajoče žalostinke, ter vsem sosedom, pri jateljem in znancem, ki ste ga v tako obilnem številu počastili na njegovi zadnji poti - naša iskrena zahvala.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat: srčna hvala!
Žalujoče rodbine: STRNIŠA, OZVALD, DEVET
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—j ienltovanjskl oglesl Din 2 —. Najmanjši znesek ze mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snaćaja se računa enokolonska S mm petttna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZitl znamko.
Službodobe
Kar potrkajl — L» naprej! Kaj iel'1 «i, nam povej
Sluibr «o na raipulogo. tu iskanje nt predrago.
Sobarja
z večletnimi spričeval !, kl samostojno dela tudi na vrtu, ter Jo vešč vrtnarskega dela - sprejme Ra-dan Vlado, Zagreb, Ml-hanovičeva ul. 14-1. (b)
Šoferja
lzučenega mehanika, z daljšo vozniško prakso -iščemo. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod šifro »R. K. 500« št. 607. (b)
Trgovsko pomočnico
pridno, pošteno in zanesljivo, sprejmem takoj. — Ponudbe na Groznik, tre., V.inja gora.	(b)
Natakarico
pošteno in pr'rtno, sprejme takoj gostilna Maja-ronček. Prednost imajo z daljšimi spričevali. (b)
Trgovsko sotrudnico
starejšo, dobro izurjeno v vseh strokah trgovine z mešanim blagom, sprejmeta Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Sav. dol. (b)
Hotelsko kuharico
prvovrstno, sprejmem takoj za Jesenice. Predstaviti so pri Rozman, Dvorni trg 3-II.	(b)
ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali z nami in izrazili svoje so-žalje ob smrti naše dobre mamice, oziroma stare mamice, gospe
Marije Komel
se najiskreneje zahvaljujemo. — Vsem, ki ste ji stregli, jo obiskovali in tolažili v času bolezni in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in vam, ki ste poklonili cvetje — najlepša hvala!
Celje, dne 10. januarja 1937.
Žalujoči družini KOMEL.
V najglobokejša žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena in nepozabna soproga, mati, sestra in svakinja, gospa
Foni Prevc roj. Bajzelj
gostilničarka in posestnica
dne 11. januarja t. 1. ob 8.30 zjutraj, po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, boguvdano za vedno zatisnila oči.
Blago pokojnico prepeljemo iz ljubljanske bolnišnice na njen dom v Kamno gorico štev. 8, od koder bo pogreb v sredo, dne 13. januarja ob 4 popoldne na domače pokopališče.
Predrago pokojnico priporočamo v pobožno molitev.
Kamna gorica, Jesenice, dne 11. januarja 1937.
Žalujoči ostali: EDVARD, mož. EDI, sin. CIRIL BAJŽELJ, brat — in ostalo sorodstvo.
Veveri{ne koie
in vse ostale od divjačine kupuje najraje do 24. t. m. vsako količino, plača višje kakor vsak drugi
Zdravit, Ljubljana
prej Florijanska ulica, zdaj Stari trg, nasproti kavarne Zalaznik
Staro železo
stare kovine: baker, cink, medenino itd.
kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana
Prodajalka
z večletno prakso v žo-leznlnskl in manufakturni stroki, dobi takoj službo na deželi. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Praksa« št. 615.	(b)
Vtanoianja
Od Ljubljane pa do
Kranja
tožen išteš stanovanja, le гакај ne inserirai!
Štirisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam s februarjem. Informacije daje hišna lastnica dnovno med 13. in 15 uro na Kongresnem trpu št. 15-11.	(č)
Denar
Denar — t veta vladarI Le platni par oglasov, pa kmalu ila'ih iasoo
zašije tebi iar
AL Planinšek
lastnik trg. agenture zn bančne in kreditno posle
v LJubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon 35-10
vam izposluje
vnovčenje terjatev in pri denarnih zavodih najku-lantneje t-koj v gotovini
Pozdi avijam ras. objave, ve pot miru in sprave! Na »vetu naj tar.ada mir, de ne, bo vse pobral huillr'
Prostov. sodna dražba
v zapuščino pokojne To-mažlč Frančiške, zaseb-nice v Ljubljani, Ilirska ulica št. 22-1. spadajofilh promlčnin : pohištva, perila, obleke itd. bo v petek, dne 15. januarja 1937 ob pol 8 dop. na licu mesta v Ljubljani, Ilirska ulica št. 22-1. — Hafner Mate, javni notar kot sodni komisar.	(o)
l PJMHMHI
мГтЈТтнТП!
HaHJittUMi
Denarja r iepu kot petka! Prav radi bi H dal) ga Kar nudiš nam
kupimo in vse pošteno platamo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaiviiiib eenab CERNE, luvelir, Liubhana Woliova uiiea št. X
Prijatelj, kam pa na vse
tgodail Prodajat, kar Imam
naprodaj Poslušaj' Kdoi pri na»
ponu/i, proda f lahkoto ln «e — tudi
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—20% popusta Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana -Židovska ul. In Stari trg.
Narodna kuhinja
v središču Zagreba, po 80 gostov dnevno, obstoječa nad 8 let, naprodaj z vsem inventarjem (tri sobe), zaradi omožltve izven Zagreba. Naslov v upravi »Slov.« pod 621. 1
Posteljni vložek
žičnat, 85 x 185, prodam. Celovška c. 74, dvorišče.
Meteor pade z neba
5.
Kaj vsebuje meteor?
Naslednjega dne se je Tinček spet napotil k svojemu prijatelju Tončku. Srečni ga je že na sredi poti in mu začel prigovarjati:
»Tonček, ali imaš morda danes čas, da bi mi pomagal magne-tizirati konjsko podkev?«
»Pa čemu ti bo konjska podkev?« «e je začudil Tonček.
»Ali si že pozabil? Saj si rekel, da bi mogli meteor samo i velikim magnetom potegniti iz zemlje Tako velikega magneta nimamo, pa si bomo pomagali z magnetizirano podkvijo,« je razlagal Tinček.
»Nikar me ne spravljal v skušnjavo!« se je branil Tonček. »Saj veš, da sem zdaj zaposlen pri radijski postaji.«
Tinček pa se ni dal kar tako ugnati. Poskusil je z zvijačo. Ponudil je Tončku kos kruha z maslom, da bi ga na ta način pridobil za svoj načrt. In se Tonček ob pogledu na obloženi kruh res ni mogel več premagovati. Brez pomisleka je ugriznil vanj...
»Bog ve kaj vsebuje meteor?« je začel z vso vnemo ugibati Tonček, ko si je posladkal želodec. »Če ponuja profesor Šiška zanj 500 mark, je gotovo vreden še enkrat toliko. Nemara je iz samega zlata ali diamantov?«
»Odkrito rečeno. Tonček, če imamo v žepu 500 mark, pač ne potrebujemo več zlata in diamantov!«
»To pa kar drži!« je prikimal Tonček.
»Torej ali boš šel z nami?« je vprašal Tinček, ko je bil prepričan, da so stvari že dovolj dozorele za to vprašanje.
»Bomo videli!« je rekel Tonček in se poslovil.
4-
Zapustila nas je za vedno naša dobra in ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, svakinja in teta, gospa
i Franfa Bolte roj.Dolinsek
ki je previdena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne lajnke bo iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti v sredo, 13. januarja 1937 ob 16. uri. Priporočamo rajnko v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 11. januarja 1937.
Gašper Bolte, soprog Fanči Korsika roj. Bolte, Rozi Tratnik,
hčeri. — Vse ostalo sorodstvo.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila, previdena s tolažili svete vere, naša srčno ljubljena sestra, in teta, gospodična
Albina Bohm
učiteljica v pokoju.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 12. januarja 1937 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 20, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dno 13. januarja 1937 ob pol 8 zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Petru.
V Ljubljani, dne 11. januarja 1937.
Žalujoči ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenîiï