/A.
Poštnina plačana T gotovini
NOVA
Cena 2 din
Siriš sa|f^
S Titom v tretje loto gospodarske petletke naprej I
Solkan, 31. decembra 1948
GLASILO OSVOBODILNB FRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto IL — Štev. 42
Zadružni domovi so preizkušnja trdnosti in aktivnosti OF na vasi
200.000 komadov zidakov. Prav tako so gradiljšča porabila in si navozila na gradit išča veliko materiala iz planskih virov, kot n. pr. opeko, cement in drugo. Velikanska ustvarjalnost graditeljev zadužnih domov 6e kaže tudi v gradnji sami, saj se je iz planskih in lokalnih virov prevozilo 13.800 m3 materiala, izkopalo 8-190 m3 temeljev, zabetoniralo 4869 m3 zidov, 6210 m3 stropne konstrukcij«, 1792 m2 krovne konstrukcije, pokrite je bilo strehe 3440 m2, raznih mizarskih del je bilo napravljenih 204 m3, ometanih 6894 m2 zidov, izdelanega poda 1110 kvadratnih metrov, pobeljenih zidov pa je bilo 4350 m2. Velikanski ustvarjalni uspehi pa so tudi dvigali iz naših malih in srednjih kmetov, 30 graditeljev, ki so si zaslužili zlato značko, dvakrat toljko srebrno in bronasto značko. Pri vsem tem delu je potrebne pohvali tudi posamezna gradili-šča, ki so s svojim nenehnim delom kazala vzgled vzorne gradnje zadružnega doma ne samo našemu okraju, temveč v okviru naGc ožje domovine, LRS. Med lakirni so sigurno Dol Predmeja, Medana, Šempas, Otlica, Col in še nekatere druge vasi, ki so znale pravilno zainteresirati vaščane za gradnjo zadružnega doma, hitro premagovati vse težkoče, ki so se jim porajale pni njihovem delu in uspešno izpolniti zadane obveze. So pa tudi po-edina gradilišča, ki pa res niso pokazala nobene prave volje do dela in niti toliko zanimanja, da bi vsaj pokazali, da namravajo pristopiti k delu. Res je, da eo težkoče za nabavo raznega materiala, v pomajnkanju strokovne delovne sile, toda naslednja
primera nam jasno kažeta da se da le z dobro politično pripravo OF' ua vasi doseči marsikak uspeli kljub temu, da so postavljene pred graditelje zadružnih domov včasih velike težkoče. Oddaljena briška vasica Cerovo ima skoraj ves gradbeni material precej oddaljen, toda kljub temu so si ga pravočasno nabavljali. V Ročinu, kjer ni nobenih posebhih problemov glede materiala, so pa graditelji zadružnega doma, ki so oddaljeni, polirali desko, ki so ležale Ročincem vej Kot 6 mesecev, nc da bi se kdo zanje, zmenil. Jasno je, da eo v tej vasi OF vso premalo zanima za gradnjo zadružnega doma, kar se odraža v nedelavnosti članov OF iz Ročinja.
Ko ob zaključku letnega dela pregledujemo vali kan sir e uspehe naših delovnih ljudi, tako v tovarnah kot tudi na podeželju, kjer sc ob gradnji socialistične domovine grade novi ljudje, si moramo žc sedaj pri ji ra vili stvarem načrt dela za prihodnje plansko leto, pri čemer pa moramo upoštevati vse napake in uspehe, ki eo bilo pri našem delu, iz tega si ustvariti realen plan. Zavedati sc moramo, da je naše ljudstvo z veseljem zgrabilo za delo pri gradnji zadružnih domov, da pa je bila včasih OF tista, ki ni znala te razgibanosti, revolucionarnosti delovnih kmetov pravilno 'zgrabili in usmeriti, v ' čimprejšnjo izgradnjo zadružnih domov. Vsak naš uspeli pal gradnji zadružnega doma na vasi pa je obenem tudi hud udr«c še obstoječim bogatašem in špekulantom. Prav zaradi tega pospešuje gradnja združ-nih domov tudti nujno potrebno borbo z diferenciacijo vasi. ISmlilina Metod
KirMcni pregled dela OF na vasi postavljanje*realnih letnih planov OF za leto 1949
Ob Asovem letu
Sedanje leto se poslavlja, pregledalo je svoj uspeh, podvige mnoge ugotavlja, mu v velo lice gre nasmeh.
Zgradili ceste smo in proge, že vozi vlak, kjer lani ni, sezidali domove mnoge, ha gradiliščih vse živi.
Vsakdo se letos je potrudil, da sam bi.čimveč dogradil, naslov »udarnik« si prislužil in narodu v ponos bi bil.
Zdaj staro leto proslavimo, skrbi naj vsakdo odloži, uspehov vsi se veselimo, saj takih svet še videl ni.
Po novem letu zopet složno na delo vsak dan pojdemo, lopate zasadimo družno, pričeto nadaljujemo.
Zgradimo Novo si Gorico, Primorski stvorimo srce, nato zapojemo si zdravico, rta čast Gorici bode vse.
Kristina Gartner.
Stanje zadružnih domov
v okraju Gorica na dan 31. 12. 1948
POKRITI DOMOVI: 1. Dol -Predmeja, 2. Trnovo, 3. Medana, 4. Col, 3. Vrtojba, 6. Lokve, 7. Gradišče, 8. Vfshjevik, 9. Kal nad Kanalom, 10. Kanal, 1L Ročinj, 12. Šempas, 13. Dobrovo, 14. Grgar.
POKRIVANJE STREHE: 15. Ri hemberk, l6. Prvačna, 17. Hum—Njivice.
ZIDANJE:	18. Kostanjevica, 19.
Miren, 20. Otlica, 21. Vipava, 22. Preserje, 23. Črniče, 24. Osek, 25. Rente.
BETONIRANJE: 26. Vogrsko, 27. Batuje, 28. Selo, 29. Dornberg, 30. Ajdovščina.
KOPANJE TEMELJEV IN KLETI: 31. Cerovo, 32. Gojačevo, .33. Št. Vid,-34. Lozice, 35. Kojsko, 36. Sred. Lo-kovec, 37. Budanje.
PRIPRAVA MATERIALA: 38. Če-pevan, 39. Neblo, 40. Bukovica.
MRTVA GRADILIŠČA: 41. Bate-Ravne, 42. Dobravlje.
Borba za socializem, je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakotlnev-nc, nepopustljive borbe za uničenje kapitalističnih elementov
Ko čitaš naš list »Novo Go rico«, pomisli tudi na to, ali si že poravnal naročnino. Bodi pri plačevanju reden, ker s tem boš omogočil tedensko izhajanje lista.
Ob koncu leta je potrebno, da naše : | fronitovske organizacije polagajo obra-:: čun o izvršenem delu. Poleg vseh po-:: Uličnih akcij si je postavila v teko-: | čem letu OF na vasi za nalogo krepiti zadružništvo, v čigar okvir spadajo :: tudi zadružni domovi. Te velike akcije,
; gradnjo zadružnih domov, se je OF : lotila zato, da dviga kmetijsko proiz-: vodnjo ter s tem gospodarska moč : vasi, da zviša življenjski in kulturni :: standard našega delovnega človeka na : vasi. Oh koncu leta, ko dajemo obra-: čun svojega dela pred vidnimi uspehi te pomembne akcije, borno lahko ugo-: tov.ili kje je 0F lo akcijo pravilno ra-| zumola. Pri temeljitem pregledu dela | OF prav na tem tako važinem področju dela, gradnje zadružnih domov,
: bomo opazili, da bo več naših vašča-; nov praznovalo zaključek starega leta v novih zadružnih domovih, ki so plod ; požrtvovalnosti delovnih ljudi na naši : vasi. Seveda bodo tudi vasi, ki ob koncu leta ne bodo mogle pokazati : malo, ali pa sploh nobenih uspehov,
: kar pa" je jasen dokaz, kako je v takih vaseh OF neaktivna. Neuspeh izvira tudi iz trga ker nekateri odbori OF niso izvedli nobene politične priprave.
; Taki odbori OF niso znali prikazati vaščanom velikega pomena naših zadružnih domov, temeljev socializma na : vnsi. Včasih so tudi sami aktivisti za-: padli pod vpliv vaških špekulantov in mogotcev. Podoben primer smo imeli na Gradišču, kjer je bivši predsednik OF prvi odstopil Iz krajevne zadruge rekoč, da ne jamči za noben kredit, ki bi bil namenjen za gradnjo zadružnega doma. Sledili so mu tudi drugi, ki so pa kmalu spoznali velikansko napako njegove nazadnjaške miselnosti in ec spet vrnili na pravo pot, pospešitve . gradnje zadružnih domov.
S pregledom dela na gradiliščih zadružnih domov bomo dobili obenem tudi jasno sliko dela odbora OF na vasi. Med vidnimi ustvarjalnimi uspehi v naši domovini na vseh področjih gospodarske in kulturno politične dejavnosti, nas še prav posebno zanimajo doseženi uspehi v našem okraju. Na vsak način štejemo med naše največje podvige in uspehe, požrtvovalno gradnjo zadružnih domov, kar jasno dokazuje, da je naš mali in srednji kmet stopil na pot socialistične rekonstrukcije našega kmetijstva. Na 39 gradiliščih zadružnih domov je bilo napravljenih 388.806 nestrokovnih delovnih ur in 85.700 strokovnih delovnih ur. Od teh so napravili člani OF 152.290 ur. LM 65.290, AFŽ 16.069. ES 13.101 delovnih ur. Ostale delovne ure ao bile plačane. Pri teh izvršenih delovnih urah pa nismo šteli ure, ki so bile napravljene z vprežno živino. V omenjenih delovnih urah je bilo napravljeno samo iz lokalnih virov nad 10.000 m3 peska in gramoza, 2978 q apna iz lokalnih virov preskrbljeno 397.2S0 komadov opeke in 491 m3 lesa. Posebna mladinska delovna brigada je napravila v opekarnah v 3000 prostovoljnih urah nad
Ogromni ustvarjalni uspehi drugo letnega planskega gospodarstva v no vi Titovi Jugoslaviji se bližajo li koncu. Še predno preidemo v tretje leto našega načrtnega gospodarstva ki bo močno dvignilo in utrdilo našo socialistično industrijo in rekonstrukcijo našega kmetijstva, polaga fronta svoj delovni obračun ter sc obenem pripravlja na nov plan po litično - gospodarskega dela v leti 1949. Ce pregledamo naše dosedanje uspehe lahko z zadovoljstvom ugo tavljamo ogromne uspehe, ki so bil doseženi z velikanskimi požrtvovalnimi napori našega delovnega ljud dva. Z zaupanjem v našo Partijo i?> njeno vodstvo je izražal naš delov ni človek v doseganju dnevnih, te donskih, mesečnih, četrtletnih planih in končno v letnem planu pri grad nji socialistične industrije in rekon strukcije našega kmetijstva vso ljubezen’ in predanost naši domovini. Naš novi človek je udarnik, raciona-lizator, novator, borec za boljši hek tarski donos, dober učenec v gospo-
darstvu in v šoli. Ta novi človek so buri ob ustvarjanju socialistične domovine za visoko in vsestransko znar aje, izživlja se v vseli oblikah kul-airno - političnega udejstvovanja.
O delu naše fronte v drugem letu petletke so nam priča številna plod* na, zaključna letna poročila vaških a krajevnih odborov OF’. Lep primer uspešnega dela Ljudske Fronte tam prikazujejo frontovci iz Podsa-fbotina, ki so napravili 4037 prostovoljnih delovnih ur v večjih akcijah. Poleg tega dela pu so imeli še 40 študijskih sestankov, na katerih so obravnavali snov gospodu rsko-političnega značaja, še • večje uspehe so imeli na Vratih. Poleg vseh delovnih akcij, so organizirali 10 .proslav in okoli 51 organizacijskih ostankov vseh množičinh organizacij. Du so bili tudi ti sestanki plodni, nam priča tudi dejstvo, da je bito precejšnje število možkih zaposlenih izven kraja, zato so žene v večji meri delale na polju. Zone same so napravile preko 1000 ur prostovoljnega dela in na ta nač.n rešile vprašanje moške delovne sile. Prav tako ne zaostajajo v čitanjn časopisov in tekoče literature. Nekatere družine so naročene tudi na dva do tri časopise. Frontovci iz Zapotoka so kljub precejšnji oddaljenosti od glavne cesto ali železnice dokazali, da so nam po njihovem pravilnem socialističnem mišljenju zelo blizu. Fronta ja
Vssm hmftojnim c&borcm OF m preliti njih 'vsem frontoveem zeU srečno novo Selo na poli h nsvum zmagam	OO OF
(
Z mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil bomo dosegli v bodočem letu še večje uspehe pri graditvi socializma
Neizpodbitni >o uspehi, ki smo jih v trm Irtu dosegli in ki nam bodo v bodočem letu trdna opora, ko bomo v tretjem letu našega planskega gospodarstva ustvarjali trdne temelje socializma v naši mladi državi. Ti nspehi na vseli poljih našega drla nam jasno dokazujejo,- kako neosno-vnne so vse klevete, kako malo poznajo oni, ki nas blatijo, velika Mstvarjanja naših narodov, ki jim je bila in ki jim bo tudi v bodoče vodnik in iniciator vseh zmag komuni stična Partija s tovarišem Titom kot njenim vzgojiteljem.
Tudi mi tu na najzapadnejšili mejah gremo z orjaškimi koraki naprej k zmagam, ki nam bodo za vselej odpravile žalostne posledice krvavega in zverinskega fašizma. Naša borba je danes težka, kljubovati moramo naletu domače in tuje reakcije, ki hoče streti delovni polet naših množic. Ti isti se danes pojavljajo v vseli, ki jim ni mar blagostanje delovnih ljudi, ampak se z vsemi skupnosti nepoznanimi sredstv' borijo za svoj lastni žep. Tem žalostnim ostankom kapitalizma pa odgovarjamo strnjeni v svoji OF, da ni moči. ki bi mogla zavreti kolo zgodovine jugoslovanskih narodov. Ponosni gradimo zavedajoč se svojega poslanstvo v taboru vsega napred nega ljudstva sveta.
Da pa bi te ostanke neljudskili elementov čim prej potisnili v ozadje, moramo vsekakor še poostriti borbo,' nenehno razkrinkavati špekulante in jim že v naprej onemogočiti njihovo delovanje. Vse prevelike so bile noše žrtve, da bi dopustili, da se še kdo okorišča s tem, kar smo al v težkih borbah naše gospodarske graditve priborili. Dela naših no-vatorjev, udarnikov in raeionaliza-iorjev so najzgovornejši dokaz pravilne poti, istočasno pa udarna pest za vse tiste, ki hočejo zavirati našo graditev. Prav zato, ker se v našem okraju _ bojujeta dve tako nasprotni ideologiji nazadnjaške zapadite in napredne marksistično - leninistične ideologije, je na vsakem koraku in za vsakega našega zavednega fron-
(Nadaljevanje s 1. strani)
pravilno i../.umela važnost ^prosto voljnega drla na gradnji našc-gn novega gosp! .irskega in kulturnega centra — Nove Gorice, zato so se frontovci omenjene vasi udeležili petkrat prostovoljnega dela pri gradnji Nove Gorice. Doma so pa (>♦>-pravili 3222 m poti in na ta način omogočili lažji dohod do vasi. Fronta v šlovrencu, v Brdih, je prikazala izredno razumevanje za študij. Preštudirali so delo V. kongresi KPJ in II. kongresa KPS. Prav tak' so izvedli tudi vse volitve 100 odstol no. Pri vpisu ljudskega posojila si izvedli častno svojo nalogo. Mladimi je posečala razne tečaje in sc s teni uvrstila v strokovni kader našega jdejovenga ljudstva. V frontovsk« brigade so poslali 6 tovarišev. Z za vestjo, da je kmečko obdelovalna za druga tista, ki bo v skupnem delu dvignila produktivnost in zagotovila našemu delovnemu ljudstvu dovolj zemeljskih pridelkov za njegove živ ljenjske potrebe, sc je vključilo 30 fena iz omenjene vasi v njihovo kmečko - obdelovalno zadrugo. Med številne uspehe ljudske fronte na vasi štejemo tudi velike uspehe naših najmlajš,li Na Lokvah so orgn-nizirano in načrtno pomagali graditi njihov zadružni dom, nabrali tudi 30 q starega železa, ga vnovčili in / izkupičkom kupili radio-aparut.
Poleg velikanskih uspehov in podvigov naše fronte pa imamo tudi primere slabega delovanja fronte na vasi, ko| n. pr. v Bukovici, Erzelju, Vrtoviim in še v nekaterih drugih vaseh ki niso izpolnjevale zadanih nalog.
lovcu potrebna budnost, s katero bomo čuvali in krepili naše gospodarstvo v socialističnem duhu, ki nam je porok, da za vselej odpravimo izkoriščanje in ustvarimo življenje, dostojno sinov male, toda borbene Titove socialistične Jugoslavije.
V bodočem letu 1 torno obogateni z izkušnjami letošnjega leta gradili še Imrbeneje socializem po smernicah, ki sta nam jih nakazala V. kongres KPJ in II. kongres KPS in ki nam bodo tako ideološka kakor gospodarska in kulturna osnova novih zmag. Kot člani množičnih organizacij bomo pod vodstvom borbene Komunistične Partije šli po točno začrtani poti v še tako težke preizkušnje, ki se nam bodo postavljale na naši poti vedoč, da bomo le z vztrajnim delom lahko ustvarili vse tisto, kar nam je potrebno za resnično dobro življenje delovnega človeka, ki do sedaj tako v stari Jugoslaviji še ni okusil ničesar dobrega, še manj pa ono okusili mi, ko nas je 25 let neusmiljeno pestil fašizem. Velika so lela naših junakov borbe in junakov dela, zato tako mi, kakor vsi narodi Jugoslavije ne moremo dopustiti, da bi še kdo v kalnem ribaril na račun naših žuljev, ki so odraz naporov, ki smo jih žc dali 'n ki jih bomo šc dali, da čimprejc zgradimo svojo socialistično domovino.
Pri svojem delu ne poznamo oddiha, znamo pa z udarniškim delom in vztrajnostjo pri delu pokazati vsem, da nas vzgaja Partija, ki je znala v najtežjih momentih povesti narode Jugoslavije v pravično borbo in jo tudi z uspehom završila in prav zaradi tega tudi danes ne bomo odstopili od poti, ki nam jo ona nakazuje, saj je iznikla iz globin našega delovnega ljudstva.
S tem, ko stopamo novim zmagam nasproti, _ prepričani v pravilnost svoje poti, želimo vsem frontovcein, čitateljem našega lista zadovoljno novo |eto v okviru novih ustvarjanj na polju naše socialistične graditve.
UREDNIŠTVO.
Ze navedeni uspehi nam jasno prikazujejo, da je naše Primorsko ljudstvo globoko zavedno in da ponosno gradi novo socialistično skupnost, da pa je včasih nedelavnost krivda predvsem neodgovorno, površno in nenačrtno delo naših predstaviliko\ Ljudske fronte na vasi. Vse te izkušnje nam morajo biti v pomoč pri
Novoletna jelka — otroški praznik
estavljanju novega plana OF za leto 1949. Izkoristiti moramo vse pozitivne stvari tudi v naprej, obenem >a moramo odpravljati vse pomanjkljivosti in n a |>ii ke, ki smo jih de-afi v tem letu. Ker je delo ljudske ronte predvsem vzgojno - političnega značaja, je prvenstvena naloga naših OF odborov skrb za poli-ični dvig članstva naših zadrug in o predvsem kmečko - obdelovalnih. Vse akcije: gradnjo zadružnih domov, gradnjo Nove Gorice, elektri kači jo, regulacijo budornikov in »tokov, moro spremljati redni fron-ovski študij. Zato bomo postavljali mntovske kotičke, organizirali pred isem v zimskih mesecih razne strokovne in izobraževalne tečaje, dvigali ljudsko prosvetno delo, ki naj >o sodobno in med prvimi deli na šega plana. Letni plan mora obsegati .udi tesno povezavo ljudske fronti z ljudskimi ohlustmi.
Pravilno sestavljen plan ljudske fronte za leto 1949 bo garant naših ispehov pri socialistični rekonstrukcij našega kmetijstva, svetilnik načrtne in sistematične borbe v diferenciaciji na vasi, podlaga za razkrinkavanje vseh mogotcev, špekulantov in protiljudske duhovščine.
Novoletna jelka je v Sovjetski zvezi zinifjc;. otroški praznik, ki ima že svojo staro tradicijo, kateri pa je dala socialistična družba novo vsebino. Pri nas te tradicije še ni, vendar se l>o prirejanje Novoletne jelke kmalu in uspešno uveljavilo, kakor se je to pokazalo že lani zlasti v Ljubljani.
Glavni smisel Novoletne jelke je v tem, da s to prireditvijo izrazi družila kot celota svojo ljubezen in skrb do naših najmla iših, Tak otroški praznik, ki izraža skrb in ljubezen družbe do otrok je razumljivo v nasprotju z individualističnim praznovanjem verskih praznikov (Božič, Miklavž), ki jih naj Novoletna jelka nadomesti Z uveljavo Novolef.ee jelke se krepi v naših otrocih čut skupnosti in ljubezen do ljudske oblasti, ki vlaga toliko truda in tolikšno 6krb za čim-boljšo vzgojo in znanje naše mladine.
V našem okraju b>do KLPS s pomočjo vseh masovnih organizacij in šole v vsakem kraju izvedeli na dan Novega leta praznovanje Novoletne jelke. Povsod bodo postavili partizanske kotičke, kjer lxido otroci poslušali razne doživljaje vzgojne vsebine iz ust članov Zveze borcev. Po možnosti bodo sodelovali tudi člani Jugoslovanske armade, kjer bo to mogoče. Za poživitev tega otroškega praznika se bodo predvajal; primerni programi. Posebno zabavo bo nudil ugankarski kotiček. Dedek Mraz bo ob zaključku podelil vsem otrokom razne nagrade s primernim nagovorom v zvezi z učnimi uspehi in delom pionirskih čet ;n odredov.
Izvedba te prireditve bo toliko boljša, v kolikor se bodo vsi v kraju potrudili, da se nudi otrokom čimveč veselja. Po terenu se vršijo priprave že skozi ves mesec. Masovna organizacija in šola sta si na sestankih se-
stavili program, ki bo pester, vzgojen ter predvsem otroški duši dostopen in prijeten.
Obdaritve ob priliki Novoletne jelke pa nc bodo deležni samo otroci šolske dobe temveč tudi naši malčki s predšolske starostne dobe, -katerim nudi naša ljudska oblast vso skrb in nažnjo. K sodelovanju za izvedbo Novoletne jelke se je povsod zainteresiralo- vse ljudstvo. Zelo resno so pristopile k delu šole, sindikalne podružnice in organizucija AF2. Micine prireditve so prevzele šole in K ro-jevn; LPS, medtem ko so žene prevzele peko peciva ter organizacijo obdaritve v splošnem.
Naši malčki nestrpno čakajo na to prireditev, ki jim bo nudila ob zaključku leta, istočasno ko se po/sod dela obračun letnega dela, ko se polivali in nagradi naše delavstvo, prijetno zabavo in vzbudila1 v slehernem čut, ki živi v socialistični državi, ki ol«la ruje vse brez razlike.
Z mrklavževanjem in božičevanjem smo z zadovoljstvom in veseljem prenehali. Pri nas živi delovno ljudstvo in otroci tega ljudstva verujejo v ustvarjalno delo lastnih rok, lastnega truda in znanja. Naš otrok se vzgaja po načelih marksizma-leninizma ter je torej nesmisel uprizarjanje mi-klavževamja in božičevanja, ki sloni na verskem misticizmu in je v vsakem primeru negativno za naš šolski in predšolski kolektiv, ki sc preteklosti nerad spominja. Naveden; prazniki so nudili prav vse samo bogatašu, Jo rej ljudskemu izkoriščevalcu.
Naši otroci bodo skromno toda vsi obdarjeni. Novoletna jelka, ki se letos prvič uvaja v našem okraju, naj zato najde vso podporo In razumevanje V6ega ljudstva, ki bo s svojim sodelovanjem še močneje občutilo in dojelo pomen Novoletne jelke.
SE
Uspehi drugega planskega leta gozadrstva v goriškem okraju
Smo tik pred zaključkom 1948. leta, drugega planskega leta naše prve petletke, v katerem se je gozdarstvo prvič p vstavilo velike naloge pri izvedbi celotnega petletnega pla-nn. V Ljudski Republiki Sloveniji sc: gozdni sortimenti glavni izvozni ar .ker, favzemajo 80 odst. izvoza u‘s in krijejo poleg tega vse naše notranje potrebe, za obnovo porušenega podeželja in izgradnjo novih tovarn ter podjetij.
Na goriškem smo prvič pri izkori-sčanju gozdov pričeli z načrtno po-
irtr/rlittii	i >	.	.	*
gozditvijo kraških goljav. kar bo sL ~,uriio veukega gospodarskega pome-nu za našo domovino. Skupno se ji na področju goriškega okraja posekalo v državnem in privutnem sektorju 50.000111» lesa raznih vrst. Mjiili teinu, da imamo v privatnem sektorju 73 odst. gozdne površine, smo (»sekali samo 10.000 m" lesa v državnem sektorju, ki zavzema samo 27 odst. gozdne, površine, v privatnem sektorju pa 40.000 m» lesa. Navedene številke nam jasno kažejo, da poškodujemo letno z nepravilnim gospodarstvom v privatnih gozdovih 62.000 m» lesa ' V bodočih letih pet: letke se bo moralo obnoviti več zanemarjenih gozdov, pri čemer pa oodo morale posvečati, tako naše oblastvene, kot tudi politične organizacije dosti več pažnje kot do sedaj. Me z načrtnim delom bomo dosegli tudi v tako važnem, narodnem gozdnem gospodarstvu velike uspehe. Seveda bomo za to delo zainteresirali tuili gozdne posestnike, ki bodo spo-'luili velikanski pomen načrtnosti v gozdarstvu. Prav ob priliki tedna go-|itve in varstva gozdov, ki se je vršil v mesecu oktobru, se je (»kazalo, da nekateri KLO-ji in krajevne zadruge niso pokazale nobe-nega pravega zanimanja za obnovo gozdov na svojem področju. Krivda je v glavnem to, da niso bili o velikanskem pomenu našega gozdnega gospodarstva poučeni niti predstav-
niki naših KLO-jev, kar se je odražalo predvsem v tistih predelili, kjer je največ zanemarjenih gozdov.
Pri planski oddaji lesa se je vča--ih opazilo, da se nekateri predstavniki KLO-jev bojijo obremeniti venčke gozdne posestnike, ki imajo v veliki večini svoje gozdove še neizčrpane. Prav zaradi tega pa so bili tudi na tem področju prizadeti predvsem mali in srednji posestniki, tisti, ki so tud! med prvimi oddali krompir,^ koruzo in druge pridelke;
/tl 1/1 T'J£k gL a-n I ti i /mp ,1 .. —-v — ■   ..
zato je zMt sk raj n i čas, da prevzamejo težja Dremena predvsem večji gozdni posestniki, ki so doslej stali
ob strani in gledali, kako delovni ljudje gradijo socializem v naši državi. Prav ti gozdni posestniki morajo v bodočem letu med prvimi pričeti s posekom planskega lesa v njihovih doraslih gozdovih, saj morajo tudi oni doprinesti svoj delež pri izgradnji socialistične Jugoslavije.
Prejšnje leto smo s pomočjo vseh frontovskib organizacij v glavnem zatrli borovega prelca, ki je delal v naših gozdovih neprecenljivo škodo. Letos se je že tudi (»javil v okolici Grgarja, Černič, pa tudi drugod, jasno je, da bomo morali tudi leto« kolektivno uničiti tegu škodljivca, tako da bodo naši gozdovi tudi s te strani zavarovani.
Vsekakor je nujno potrebno v bodočem letu tesnejše povezave krajevnih oblasti z vaščani samimi ter okrajnimi gozdarskimi forumi in to z veliko večjim obojestranskim razumevanjem, kot pa v letu 1948. Zavedati še moramo, da bodo le plansko izkoriščani gozdovi v resnici služili napredku in izgradnji nuše domovine. Ne -smemo tudi pozabiti na nenehno pogozdovanje številnih goličav. Ne sme biti niti koščka zemlje, hi ne bi bil racionalno izkoriščen. Predvideva se, da bo v bodočih petletkah močno spremenjeno obličje goriškega okraja z novimi, mlajšimi in sturcjšimi doraslimi gozdovi.
Dsbro pripravljeni letni zfoari sindikalnih podružnic bodo trdna osnova za uspešno delo naših sindikalnih podružnic
Cc Imčerno, da IkkIo letni občni zbori sindikalnih podružnic, ki se bodo pričeli v našem okraju s 15. januarjem 1949, služil; svojemu namenu. je potrebno, da predhodno upravni odbori kritično pregledajo izvedbo zadnjih občnih zborov, na podlagi katerih naj si osvoje tisto, kar je bijo dobrega, odstranijo pa naj vse, kar je bilo nezdravega
Ob tej priliki je imeti v vidu nekatere osnovne na.pake, ki smo jiii povzročili na zadnjih letnih občnih zborih. Brez dvoma je bila ena naj-večjih napak sindikalnih podružnic v goriškem okraju nezadostna tehnična še manj pa politična priprava, kar je bil tudi vzrok slabe izvedbe občnih zborov. Bili so tudi primeri, ko ni bilo niti vse članstvo seznanjeno o občnih zborih, kar jasno dokazuje, da ni bila zadostno razvita agitacija, brez katere si ni mogoče zamisliti dobre izvedbe občnih zborov. Premalo paž-mje se je tudi polagalo pr; vključevanju novih članov v sindikate, tako da je bilo še neorganiziranih delavcev preko 1000 in to do ustanovnega občnega zbora okrajnega sindikalnega sveta. Omenjeni primer zopet dokazuje zelo slabo agitacijsko delo naših podružnic. Vse premalo smo^idi gledali na pravilno finančno poslovanje, tako, da je dase še cela vrsta sindikalnih podružnic v našem okraju, ki sploh ne vodi finančne knjige. Članarino blagajničarji ljubosumno čuvajo po več mesecev. Člani ee vprašujejo, kam je šel denar. Na ta način naslone med članstvom nezadovoljstvo ter ee odrekajo b ti člani sindikalne organizaoije. Vzrok temu pa je na vsak način nezadostna skrb sindikalnih odborov za rjihove člane, tako bodisi zaradi preskrbe, rednih letnih' dopustov in podobno.
Imamo primer na državnem posestvu v Ozeljanu, kjer člani plačujejo članarino skoraj dve let., medtem pa upravni odbor še ni smatral za potrebno, da bi izpolnjene pristopne izjave odposlal Republiškemu odboru zveze snidikatov Slovenije, ki bi na podlagi teh pristopnic .izdal članske izkaznice, foto tako je ostalo tudi ostalo blagajniško jKisfovnnje še ne urejeno, čeprav obstoja podružnica že dve leti. Razumljivo jc, da taki odnosi upravnega odbora do osnovnega sindikalnega dela ne morejo biti vzornega niti agitacijskega značaja za pridobivanje novih elanov v naši) sindikalno organizacijo. Tak nepravilen odnos lahko naše članstvo samo odteguje od njihove aktivnosti. Pri izvajanju občnih »borov v letu 1949 ne smemo prezreti lanske napake, ki se izraža tudi v premajhni pažnj: pri izbiranju simli-
Včasilt sploh n:smo pomislili,' ee bo predlagani sindikalni funkcionar hotel sprejeti odgovorno delo ali je sploh sposoben vršiti predvideno delo, ali bo predlagani funkcionar pravilno zastopal delovnega človeka. Bil: so tudi primeri, ko so nekateri člani sprejeli funkcijo, misleč da bodo kot funkcionarji imeli razne udobnosti pri nabav; čevljev, tekstila, plači, delu in podobno. To dejstvo lahko podpremo s tem, da je odpadlo neko število sindikalnih funkcionarjev takoj po spoznanju, da se sanjave misli sploh ne morejo nikoli uresničiti. Taki tovariši lahko samo škodujejo našemu delovnemu ljudstvu pri gradnj: socialistične domovine, obenem pa povzročajo nezadovoljstvo in godrnjanje med našim delavstvom, kar na vsak način povzroča padec delovne discipline v naših tovarnah in podjetjih. Pri izbiri sindklanoga kadra je mtjno potrebno pregledati socialni sestav bodočega funkcionarja, važno je tudi. kako dotični tovariš gleda na današnjo
družbeno ureditev, na kakšni višini je njegovo strokovno in politično znu-nje, da lx> lahko pravilno zastopal interese delovngea ljudstva.
Pogostoma prihajajo delavci na okrajni sindikalni svet s pr'tožbo, da jim uprava podjetja noče odobriti pripadajoči letni dopust, čeravno so v delovnih od nosil) že 11 mesecev, V večini primerih se je ugotovilo, da takemu tovarišu ne more pripadati letni dopust zaradi tega, ker ni bil 11 mesecev nepretrgoma pr; jsti upravi. To se pravi, da je v 11 mesečni dobi enkrat ali dvakrat samovoljno zapustil delo ter šel k drugemu podjetju. Dejstvo je tudi, da delavstvo večkrat ni upoznano s tem zakonom. Zato je ena najvažnejših nalog naših sindikalnih funkcionarjev, da pravilno tolmačijo vse udobnost in zahteve našega delovnega človeka. Borba za socializem zahteva močno in trdno vodstvo, zahteva predane člane KP, borce NOV, udarnike n racionaliza-torje, v ljudski revoluciji in v borbi za socializem prekaljene ljudi, k bodo imeli njihovo znanje na čira vešji strokovni in politični višini, zahteva ljudi, ki nas bodo preko vseh težkoč in pomanjkljivosti pravilno vodili v socializem. Temeljita vsestranska priprava na redne letne sindikalne občne zbore nam bo garant za pravilno delovanje naših sindikalnih podružnic.
Pctnanfklji vosti pri odkupu kmetijskih pridelkov v gospodarskem letu 1948
Odkupi v letošnjem letu niso rodili v okraju tistega zaželenega uspeha in istočasno niso dosegli svojega cilja, t. j., da je pretežno odkup ležal na naših matih in srednjih kmetih, niso pa znali tako KLO-ji kakor kmetijske zadruge in vse množične organizacije zainteresirati našega malega kmeta, da bi šel prav na polju odkupov v ostro borbo z vaškimi špekulanti, ki jim danes ni interes socializacija vasi, še manj pa blagostanje našega delovnega ljudstva. Vse premalo smo na odkupe gledali Iz razrednega stališča, kar je vodilo do tega, da so naši večji posestniki izkoriščali odkupne akcije v svojo korist in niso oddali niti tistih količin, kar jim je bilo obvezno predpisano, še manj pa so kontrahirall.
Poglejmo samo, kako je bilo z odkupom živine. Plan obvezne oddaje je predvideval 584.480 kg žive teže, od tega pa je bilo odkupljenega 617.553 kg. Kljub temu, da je bil okrajni plan v tem pogledu prekoračen, so še nekateri KLO-jl, ki imajo precejšnje količine zaostanka. Krivda je v tem, da niso naredili razreza na posamezna gospodarstva. Zato je prišlo do teg$, da je vsa živina, ki je šla v prodajo za zakol po vezani ceni, prišla v obvezno oddajo. S tem je mali kmet, kt ni jmel obvezne oddaje, oddajal živino na račun močnejšega kmeta in se seveda zato niso kupile predvidene količine prostega odkupa. V prihodnjejn letu naj KLO-ji obremenijo' večja gospodarstva z večjimi
kalnega kadra. S tem smo pokazali, obvezami, saj imajo isti več živine ali da še vetlno pravilno ne pojmujemo pa imajo vse pogoje za rejo več živali velikanskega pomena, ki je prav v j kakor je dejansko redijo, kakovosti našega vodilnega kadra. I Pomanjkljivost se čuti tudi pri od-
kupu vina. Vsekakor se za ta odkup premalo zanimajo kmetijske zadruge, ki niso pridelovalcem vina pokazale pomen kontrahaže oz. jih niso seznanile s ceno vina, ki se bo z januarjem znižala. Za sedaj je kontrahiranega 32 vagonov vina, kar je za naš okraj občutno premalo.
Izrazit primer špekulantskih namenov smo imeli pri odkupu krompirja, kjer so se večji kmetje ostro postavili na stališče, da krompirja ne oddajo pod pretvezo češ, da ga nimajo. V nekaj primerih je prav zaradi tega moralo priti do nasilne izterjave, kjer se je krompir moral zapleniti, kot je to bilo v območju KLO-ja Banjšice. Pri preiskavi se je ugotovilo, da so isti imeli tudi preko 4000 kg krompirja skritega. Trem takim špekulantom je bil krompir v celoti zaplenjen. Ti primeri nam kažejo, da v našem poštenem delovnem ljudstvu še nismo izvedli dovoljne aktivizacije za borbo proti tem elementom, ki gredo celo tako daleč, da ne upoštevajo niti odredb ljudske oblasti. Obvezne oddaje krompirja je bilo odkupljeno 149.914 kilogramov, kar pa je tudi premalo. Za zamenjavo koruze in prosto po vezanih cenah je bilo odkupljeno 592.342 kilogramov. Naše množične organizacije bodo morale v prihodnjem letu konkretneje pristopiti k odkupom, to se pravi, da bodo morale nuditi večjo pomoč prav v tem pogledu, da bodo tem elementom, ki se odredbam o odkupih ne podrejajo, onemogočili vsako rovarjenj*., ul gre na škodo skupnosti. Izvedba diferencijacije na naši vasi mora biti gonilna sila našega dela, ker bomo le tako čimprej iz-
PSonitrji ajdovske gimnazije pri grških sirotah
Na nekem pionirskem sestanku srno ■c pogovarjali o težki in junaški borbi gršikga ljudstva za svobodo. Tovarišica profesorica nam je pripovedovala o trpljenju grškilt otrok, k: so jim imperialistične zveri pobile starše, brate in sest te, ki so se boril* za svojo svobodo Dolgo smo se P°-govarjaili o njih. Živo smo se spomnil; našega trpljenja, ko so pri nas gospodarili fašisti. Ko smo izvedeli, da jc na tisoče grškilt otrok, ki so izgubili dom, pribežalo v Jugoslavijo in da jih 160 živi prav blizu nas na Stari gori pri Gorici, smo sklenili, tla jih bomo obiskali.
Mesec (lini smo sc pripravljali na obisk: zbiral; smo darilca, ki naj jim dokažejo, da jiii imamo radi, da niso zapuščeni, da jih zlasti mi primorski pionirji ljubimo in razumemo, saj smo sami doživeli vso kruto krvoločnost fašistov.
Vsi, prav vsi bi jih radi obiskali, toda preveč nas je, pa smo 6c domenili, da bodo grškim otrokom ponesli darilca najboljši pionirji našega odreda. Vsaka četa je izvolila iz svoje srede najboljše in jim naročila tople tovariške pozdrave za grške otroke.
14. decembra zjutraj smo se z dvema velikima košarama, poln ma han-lx>nov, piškotov, lešnikov, orehov, jabolk, igračk in šolskih potrebščini, zbrali na postaji v Ajdovščini,
V Gorici nas je pozdravilo toplo sonce in nasmejani, s pesmijo na ustih smo korakali proti Stari gori. Že «1 daleč smo zagledali sredi zelenja na gričku belo poslopje — novi domek grških otrok.
Prispeli smo! V lepi dvoran, je bilo zbranih 160 otročičkov, 320 živih oči se je oprlo v nas in pozdravili so nas s krepkim: Zdravo! Prav prese-
nečeni smo bili. Samo gledali smo jih. Tako zdravi im rdečelični so, da smo kar težko ver j .1, aa so ti otroci doživeli že toliko goorja. Naše pionirke so jim razdelile darilca. Kako so s c.jim svetile temne oči! Nato so nam zapeli in vzklkali bratstvu in edinstvu med grškim in jugoslovanskimi narodi, vzklikali so grškim partizanom in našemu tovarišu Titu. V naših očltc so se zalesketale solze.
Tedaj pa je tovarišica vzgojiteljica zaigrala na harmoniko in zaplesali so kolo.
Potem sm| odšli na vrt. Kakor roji čebelic so sc nas prijeli za roke, seveda: bilo jiii jc 160, nas pa Mino 22, in tako je ime! vsak izmed nas na vsaki roki kar Štiri malčke, lokali smo, se lovili, prepevali in plesali. Postali smo najboljši prijatelji. Kair prehitro je minil čas rn moral’ smo sc posloviti. Grški pionirčki po na« pospremili, prav do ceste. Tudi brez solz ni šlo. Nekateri so hoteli
vedli mehanizacijo in reorganizacijo našega drobnjakarskega kmetijstva, ki prav zaradi tega ne gre vzporedno z dvigom naše industrije.
Vsi drugi odkupi so potekali še dokaj zadovoljivo, ni pa bilo pri tem čutiti borbe, ki ,se mora danes odražati na tem polju. Povsod tam, kjer so množične organizacije in KLO-ji pristopili k odkupom z dovoljno agitacijo in pravilnim tolmačenjem uspeh gotovo ni izostal, kot je bilo to n. pr. pri odkupu belih žit v Mirnu, Temnici in Kostanjevici na Krasu ter še v nekaterih drugih KLO-jih.
V bodoče bo treba posvetiti tudi skrb boljši organizaciji odkupne mreže po terenu, za kar bodo v največji meri morale poskrbeti kmečke zadruge, ki v letošnjem letu še niso bile v bistvu kmetijske zadruge, temveč le trgovine, ki niso reševale problemov na vasi v tisti meri, da bi nudile vso podporo malemu in srednjemu kmetu, istočasno pa onemogočile vse poizkuse oderuškim stremljenjem nekaterih vaških mogotcev, ki so se v večih primerih vrinili tudi v odbore naših zadrug in tam seveda delajo v svojo kori :t.
Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«?
Proslava J. A. v Mirnu
V sredo 22. decembra se je zbralo v Mirenski dvorani prosvetnega društva veliko domačinov, kjer so skupno proslavljali dan J. A.
Uvodoma je zapel domači pevski zbor nekaj primernih pesmi. Ob tej priliki je spregovoril tovariš polkovnik J. A. o pomenu dneva J. A. za jugoslovanske narode. Omenjeni govornik je v daljšem zanimivem govoru orisal razvoj naše ljudske revolucije, ustanovitev I. Proleterske brigade in ustvarjalno delo naše slavne Komunistične Partije Jugoslavije. Orisal je velikanske herojske podvige naše Ljudske armade v teku poteka NOB in njen pomen v času gradnje socializma v naši domovini.
Navzoči so pozorno sledili njegovim izvajanjem in ob zaključku navdušeno vzklikali Partiji in naši hrabri armadi.
Sledila je recitacija borca »Samo petnajst nas je«, ki jo je podal tako živo, kakor jo mora podati le resnični borec NOB.
Celoten program je bil tako pester, da je vse navzoče tako navdušil, da so hoteli ostati, po zaključenem programu, še nadalje v dvorani. T. P.
Uprava »Nove Gorice« ima svoj tekoči račun pri Narodni banki v Šempetru pri Gorici pod št« 619-90601-0
kar z nam. in tudi v naših očeh so zablsctele solze, ko smo svojim novim pri j a tel. jekom mahali v pozdrav. Kadi smo jim obljubili da lx>mO kmalu zopet prišli.
Vso pot smo se raztovarjali o njih, o teli malih ljubkih otročkih, ki morajo živeti brez mamic daleč od svoje domovine samo z.ato, ker so še na svetu graltožljivi kapitalisti, ki preganjajo svobodoljubne narode. Še bolj kot doslej smo jih zasovražili te brezobzirne izkoriščevalce n morilce in trdno smo sklenil, da bi,mo vrtino in povsod čuvali pridobitve naše borite.
Naše nove prijateljčke pa bomo prihodnji mesec zopet obiskali. Na-' brali smo že zopet 400 dinarjev, da jiii bomo zopet obdarovali. Naši gr-šk,; gostje morajo čutiti, da je nova Jugoslavija gostoljubna dežela. Kadi bi. da bi se, ko bi se vrnili v osviv !x>jeno grško domovino, z ljubeznijo spominjali na nas, Titove pionirje.
DOPISI
člani OF s Ktivka, z Otlice iti iz Predaneje ©o si pasti wili tia skupnem sestanku plan dela za 1,1949.
Preteklo nedeljo so se zbrali na Otlici člani OF iz Kovka, Otlice in Predmeje. Zborovanja se je udeležilo nad 400 ljudi. Namen zborovanja je bil predvsem, pregled dosedanjega dela, njegove pozitivne in negativne strani, skupno pregledati, katera so najvažnejša planska dela omenjenih vasi v tretjem letu naše petletke, v izgradnji socializma naše domovine.
V tovariškem razgovoru so spoznali, da bo njihova največja naloga elektrificirati vse tri omenjene vasi, zaradi tega so enodušno izjavili, da mora v prihodnjem letu v vsaki vasi zagoreti električna luč. Pri elektrifikaciji vasi bodo sodelovali vsi frontovcl. S skupnimi napori bodo izvršili pri omenjeni elektrifikaciji 82% prostovoljnega dela. Zavedajoč se, da je dobro gospodarstvo podlaga njihovemu razvoju, bodo ustanovili krajevno trgovino, postavili krojaško in čevljarsko zadrugo, zboljšali prašičjerejo, zgradili snažen in zdrav svinjak ter skupno, ustanovili krajevno ekonomijo. Vsa ta dela bodo zahlevala veliko napora, načrtnosti in sistematičnosti, zahtevalo bo tudi precejšno število strokovnega kadra, ki bo znal te njihove gospodarske ustanove pravilno voditi. V ta namen bodo dvignili in usposobili nov strokovni kader, ki bo pravilno zastopal socialistično rekonstrukcijo njihovih vasi. Računajoč na izvrške delovnega ljudstva, še obstoječe špekulante in proli-ljudsko duhovščino, bodo s temeljito politično predpripravo, že ob nastanku uničili vse tisto, kar bi jim nasprotovalo pri njihovih skupnih naporih. Ideološko delo bodo poglobili v vseh frontovskih organizacijah. Organiziral se bo redni študij materiala V. kongresa KPJ in II. kongresa KPS, razvoj in naloge zadružništva, zasledovali bodo dnevno časopisje in vso tekočo literaturo, tako- da bodo na znanju temelječem delu, vršili nenehno diferenciacijo, v kakor bo to potrebno v njihovih vaseh.
Skrbeli bodo za večjo proizvodnjo semen, pri čemer bodo igrali največjo vlogo kmečki sveti, ki se bodo prav tako osnovali. Na vsak način bodo vsi njihovi sestanki vzgojno delovnega pomena, za kar pa bo potrebno veliko več priprav kot pa doslej. Za čim uspešnejše delo bodo posvečali vso skrb tesnemu sodelovanju krajevnega Ljudskega odbora in odborom OF ter sodelovanje obeh z ljudstvom in okrajnimi forumi. Mobilizirali bodo vso razpoložljivo delovno silo v frontovske brigade, ki se bodo udeležile popravila cest in dokončne obnove porušenih domov.
Z zavestjo, da je v trdnosti in pri-prsvljenosti našega ljudstva, predvsem pa naše mladine, tudi naša obrambena moč naše domovine, se bo mladina redno udeleževala predvojaških vzgojnih ur. V povezavi z učiteljstvom bodo skrbeli za socialistično vzgojo naših najmlajših in sproti že v kali zatrli vsak vpliv protiljudske duhovščine na naše najmlajše. Šolski obisk bodo dvignili na 100%. Ze naše najmlajše bodo vzgajali v dobre ljudsko prosvetne delavce. Zadružna domova na Otlici in Predmeji ne bosta služila samo gospodarskim namenom, temveč tudi kulturno političnim. Njihove knjižnice, bodo spopolnili z najnovejšimi političnimi, strokovnimi in poljudno znanstvenimi knjigami. Poživeli bodo dramatsko skupino in pevski zbor.
Ni slučaj, da so prav te vasi bile medi prvimi, ki so si postavile svoj letni plan. Njihova globoka predanost, služiti domovini in Partiji, izvira že iz časa NOB in še popreje. Zato jim bo mogla naša ljudska oblast nudili pri njihovem delu veliko materljalne in moralne pomoči.
Ob zaključku tega zborovanja so poslali pozdravno resolucijo IOOF Slovenije, v kateri izražajo zadovoljstvo nad skupnimi doseženimi uspehi in pripravljenost nadaljne' gradnje Titove Jugoslavije.
NATEČAJ ZA SPREJEM GOJENCEV V ZVEZNO AKADEMIJO ZA GLEDALIŠKO UMETNOST
Ministrstvo za znanost in kulturo pri vladi FLRJ razpisuje natečaj za sprejem gofuncev v zvezno akademijo za gledališko umetnost v Beogradu. Akademija je letos odprla dva oddelka I. letnika in sicer za igro in za režijo. Šolanje na akademiji traja štiri leta-Akademija za gledališko umetnost pripravlja kader igralcev in režiserjev visoke kakovosti. Učenci bodo dobivati štipendijo.
Pogoji za ‘ sprejem v akademijo za gledališko umetnost za šolsko Leto 1948-1949: V akademijo za gledališko umetnost bodo sprejete tiste osebe obeli spotov, ki so stare najmanj 17 let, ki imajo dokončano gedališko šolo (ali dramske študije), ati opravljen višji tečajni izpit v gimnaziji. Potegujejo pa se Za sprejem lahko tudi tiste osebe, ki imajo nižjo šolsko izobrazbo. Prijave se pošiljajo Akademiji za gledati-
Poizvcdbe
Tovarišu Špacapan Stanku, čebelarju iz Ajševice štev. 75 je bito dne 25. decembra 1948 ukradeno ali ne-vednma odpeljano moško dvokolo znamke »Kolosejr tovar. št. 529247.
Imenovani naproša poštenega najditelja, dn dostav! dvokolo na mestr no poslajo Narodne milice — Solkan.
ško u metno št v Beogradu, ulica Vuka Karadžiča št, 12, najkasneje do 5. januarja 1949.
Sprejemni izpiti dobo od 15. januarja 1949. leta dalje. Kandidati oddelka za igro bodo morali napraviti pismeni in ustni izpit Za izpiit morajo pripraviti večji odlomek iz dramskega dela in recitacijo. Kandidati oddelka za režijo delajo samo pismeni izpit.
Razpis turnirja za mladinsko prvenstvo Slovenije
šahovska zveza SloiveBliJe razpisuje šahovski turnir za mladinsko prvenstvo LRS za leto 1949. Turnir bo v Mariboru od 16. do 30. Januarja pod organizacij, sitim in tehničnim vodstvom Mariborskega Šahovskega Okrožnega odbora. Pravico do udiežbo imajo mladinci rojstnega letnika 1931 in mlajši, ki so si priborili nn tozadevnih tumiiirjiih prvenstvo. Okrožni ozir. okrajni šahovski od. bori bodo na osnovi teh rezultatov določili udeležence po naslednjem ključu: Celjsko o»to!Jo da 2 igralca, Mariborsko okrožje 4 igralce. LJublJiana-mosi.i) 5 igralcev, okraji Kamnik. Kranj, Josenico in Novo mesto ter’ Slov. Primorje pa po enega Igralca.
Stroške za pr hra.no, prenočišče in potovanj« niOisli ŠZS
Zmagovalec turnirja prejme naslov mladinskega prvaka Slovenije za leto 1949. in primerno nagrado. Prvo, drugo in trot je plasirani sii pridobe pravico do udeložbe nn mladinskem turnirju za državno prvenstvo FLRJ.
„Goriški prepih”
Melje, zmleli ne more
Krajevni ljudski odbor Vrtovin, v območju katerega se nahaja tudi mlin, ki dela v tem času z vso paro, »riporoča tako Sežanskemu kakor Postojnskemu okraju, naj na svojem teritoriju zgrade, če ga seveda Je nimajo, mlin, kjer bodo lahko kmetje mleli koruzo, ne da bi za to uporabljati več delovnih dni. Vsekakor pa bi bilo dobro, da včasih pogledajo, kdo melje in zakaj melje to koruzo 40 km daleč od svojega doma.
Čuden pogreb
Predmejski šofer Velikonja Franc vozi najraje svoje sorodnike iz Ajdovščine na Predmejo kljub temu, da ga v Ajdovščini za lo prosijo starejši ljudje, ki to pot teže prehodijo.
To še ni vse. Te dni je pustil vodo v kotlu svojega avtomobila. Mraz je seveda naredil svoje in tako draga /Pvalica ni hotela več vleči.
Seveda pri tem dejstvu niso še vsi obupali in so si izmeslili nekaj boljšega, toda na žalost počasnejšega. Par volov je krqpko s stegnjenimi vratovi vleklo kamion po strmi cesti na Predmejo, za istim pa so z obžalovanjem v očeh korakali trije predsedniki jz Predmeje. Mimoidoči so z zanimanjem in sočutjem občudovali ta pogreb.
Slabe informacije
Če. bi se hotel zapeljati po železnici iz Ljubljane v Gorico preko Sežane 23. decembra, bi moral nabaviti vozni listek pri »Putni.kut v Ljubljani, kj je izdajal vozne listke tako, da so morali potniki pešačiti 8 km.
Sprevodnik na vlaku od Postojne dalje je sicer hotel dojiovedali dA-bro mislečim potniki,m, da vlak še ne gre nepretrgoma, kar mu pa seveda niso verjeli, trdeč, da »Potnike ve več kot železniško osebje. Kaj lahko store slabe informacije!
Radio navijači
Mestna kavama v Solkanu išče stalne navijače radio aparata, ki bi vsaj enkrat nudili poslušalcem program jugoslovanskih , rpdlijškjh postaj. Morda je napovedano tudi tiho tekmovanje z ajdovsko mestno kavarno, ker se poslušajo tudi vedno samo druge postaje tako zvane zaptadne nazadnjaške kulture. Dobro bi bilo, da sc poslušalcem nudi včasih program ljubljanske radio postaje »llaizr govor s poslušalci«.
Srečno Novo Leto
Članstvo kmečke zadruge v Kroni-bergu želi svojim nameščencem v zadrugi srečno Novo leto s pripombo, da bi se uslužbenci malo bolj pobrigali za preskrbo svojim odjemalcem pa naj se ta preskrba odraža v čebuli, rediču, konzervah, jabolkah in podobno, to se pravi, za vse, kar zadruga danes lahko svojemu članstvu nudi. Truda za to- nc bo treba preveč.
Različni viri dohodkov
Krajevni ljudski odbor Prvačina ima več vrst dohodkov. Med temi so tudi stalni dohodki kulturno prosvetnih prireditev, ki bi pa mogli it; za dvig kulturno prosvetnega ž.ivljanja> na vasi.
FIZKULTIRA
Letna skupščina Avta-mota društva Mova Gorica
Za poživitev auto - moto društva »Nova Gorica« se je vršila v sredo 22. t. m. redna letna skupščina, ki je potekala zelo živahno. Referatu o delu našega društva je sledila diskusija nato pa volitve, na katerih se je izvolilo nov upravni odbor. Izvolilo se je tudi delegate za okrajno skupščino Ljudske tehnike ter delegate za zvezno konferenco automobilizma in motociklizma Jugoslavije. Ob koncu skupščine je bil sprejet obširen plan za leto 1949. Odzvali so se tudi tekmovanju auto-moto društva Postojne, ki je napovedalo našemu društvu tek-
movanje. K ' omenjenemu tekmovalnemu načrtu smo dodali še naslednje panoge tekmovanja:
1.	Kdo bo napravil boljše dirkališče, v krajšem času in z manjšimi stroški.
2.	Kdo bo preje usposobil dirkalni automobil, čimprej in z manjšimi stroški.
3.	Kdo bo preje usposobil dirkalni motor, z manjšimi stroški in boljše kakovosti.
4.	Kdo bo napravil več prostovoljnega dela pri gradnji zadružnih domov ali kakšni drugi akciji. N.
Uspclti tekmovanj predfojaške vzgsje
V počastitev dneva JA in skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ je center predvojaške vzgoje St. Vid na Vipavskem napovedal vsem ostalim centrom v našem okraju enomesečno tekmovanje od L decembra 1948 do 1. januarja 1949. Tekmovanje obsega poleg točk, ki jih je razpisa! GO LMS še nekatere druge, katere je nastavni kader vnesel v program tekmovanja, ker se je po njili čutila potreba.
Že pred napovedjo tekmovanja je center Št. Vidi dosegel zadovoljive uspehe posebno v pogledu neopravičenih izoslankov in tudi v učenju samem.
Prvi rezultati tekmovanja bi morali biti objavljeni 15. decembra, kar se jo zgodilo dne 21. decembra, ob priliki dneva JA. Tega dne smo naš kabinet, ki nam služi tudi za učilnico, okusno okrasili s primernimi parolami in zelenjem.
Ob določeni uri so bil-; mladinci postrojemi pred kabinetom centra in po raportu komandirja centra pred-
stavniku vojske je sledil mimohod cele čete in vojaški pozdrav predstavnikom na tribuni. Po mimohodu, ki je odlično uspel, je kapetan iiz bližnje vojaške edinice imel govor o omenu 22. decembra i:n nam čestital doseženim uspehom v tem mesecu na polju predvojaške vzgoje. Pa govoru tov. kapetana natn je tovariš Branko v imenu Vojnega odseka po- ■ delil prehodno zastavico kot priznanje najboljšemu Centru kmečke mladine v goriškem okraju. Sledila je še proglasitev najboljših mladincev, ki bodo za njihovo vsestransko zanimanje do predvojaške vzgoje prejeli nagrade ali pa polivale.
Tov. Branko nas je pozval k še nadaljnemu razvoju medsebojnega tekmovanja v centru samem in tudi napram drugim centrom v okraju, kar bo rodijo še nadaljne uspehe. Mladine; so navdušeno obljubili, da se bodo še vnaprej trudili, polagali vso pažnjo na predvojaško vzgojo, da
^»44444š4<1444m»»4HH4»W444W»4»4HW»»W4m444»M»4m444»444M44444W»4H4H4W4»»*»4< | 0
Vsem kmetijskim za&ruf&sm želi mnog®
| uspeha pri delu v h odvzem letu
«
I
OZKZ - Šempeter

Upravni odbor Auto moto društva, želi svojemu članstvu srečno | in veseio novo Ido ter jih kliče k aktivnemu sodelovanju za izvedbo. j letnega plana 1949.	ODBOR. j
Uredništvo fn upravni Solkan n! IX. Korpusa 186. tel. št. 1 in 7, Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. porot v Ljubljani. Izhaja vsak petek.