Vojna. BRATSTVO. Bilo je treba morja krvi, bilo je treba morja solza, .:%*. bilo je treba toli gorjž, .;.'., kolikor ga še bilo ni; kupov mrličev je bilo treba, vzdihov sirot do gluhega neba, bilo je treba selišč požganih, sadežev zemlje vanjo steptanih, oblik grozote doslej neznanih, strasti brezimnih vseh razdivjanih; bilo je treba, česar besno peklo do danes skotilo' še ni na zemljo: da iz pekočih, blaznih. krvavih bolesti, v veličastvu neslutenem, v vsej prelesti dvigne se bratstvo iz skesane žalosti ko sladka roka ves svet ob]ame! same — G. NEMŠČINA — NOTRANJI URADNI JEZIK. Praška občina je dobila nalog, da se mora v dopisovanju z vojaškimi oblastmi posluževati le nemškega jezika. — Sedaj čitamo v »Neue Freie Presse«, da je namestnik na Češkem, grof Coudenhove, naslovil na vse državne urade to-le naredbo: »Uradni jezik vseh državnih in policijskih oblasti v notranji službi in v občevanju z drugimi državnimi oblastmi, uradi in organi je nemški. Ravno sedanje vojne razmere so dokazale neizogibno potrebo, da se je brezpogojno držati te uvedbe, ki je čisto v državnem interesu in je ni rdkakor razumeti kot zapostavljanje drug%g& jezika. Opominjam torej na veijaVflfe predpise v najtočttteje ravnartfe' itt proglašam gospode predstojnike uradov osebno odgovorne za strogo izvajanje teh predpisov. Gospode nadzorovalce prosim, da na svt>jih ittspekcijah rabi ježika na podrejeriUi okrajnih oblastih posvečajo posebno pažnjo in naj mi vsekdar takoj poročalo o nedostatkih, kl so jih opazili.« — Ravriateljstvo državnib železnic v Plznu je izdalo cirkularno naredbo, v kajteri nalaga vsemu personalu strogo izvajanje ukaza glede rabe nemškega uradnega iezika. V svoje začudenje je doznalo ravnateljstvo — tako pravi uvodoma oimenjena naredba — da se mnogi uslužbenci, ki po znajo službeni nemški jezik, ne pokore ukazu. — Ravnateljstvo svari podrejeno Osebje, naj se ne da zavajati od kakili agitacij k nepokorščini do odredb železniškega ministrstva. Kdor se ne bi pokoril, ga zadenejo po uradnih predpisih določene ka«ni, ali pa bo kaznovan s premeščenjem. Vsak pregrešek morajo predstojniki takoj naznaniti ravnateljstvu. m PREVEC ŽENSK. Že začetkom vojne se je ponovno opozarjalo, da je sedanja generacija deklet v velikoi večji rneri obsojena k žalostnemu sarnotnemu življenju, nego kdaj poprej. Nade deklet do možitve se zmanjšujejo v Evropi z vsakim dnem vojne vedno bolj. Število žensk bo po vojni daleč presegalo število moških. V tem dejstvu vidi ameriški list »Indianopolis Star« novo_ nevarnost za evropske narode in proti tej nevarnasti da ga ni nobenega obrambnega sredstva. Ali naj se uvede zopet mnogoženstvo? Čeprav je svetovna vojna v mnogih pogledih vrnila prejšnje barbarske razmere davno minulih časov, vendar ni misliti, da bi se evropski možje odločili za mnogoženstvo, to tem manje, ker gospodarske razmere ne dopuščajo tega. Problem pa narašča v neizmernost in postane enako težaven za vse evropske države. 2e pred vojno je bilo število žensk v Angliji, Nemčiji in Franciji za 2,788.373 večje, nego ono moških. 2e sedaj pa je v Angliji sami število moških zaradi dosedanjih vojnih izgub za 2,100.000 manjše, nego ono ženskih. Po vojni bo število žensk za najmanje 10,000.000 presegaio število moških. KAPITALIZIRANJE HRABROSTNIH SVETINJ. »Az Est« javlja, da pretresajo merodajni ogrski krogi misel, kapitalizirati mesečne prejemke imeteljev hrabrostnih svetinj, če imajo dotični samostojno obrt ali hočejo kupiti zemljišče. V tem slučaju bi se izplačalo imeteljem zlate hrabrostne svetinje 4000 K, imeteijem velike srebrne svetinje 2000 K, imeteljem male srebrne svetinje pa 1300 K. Tudi prejemki invalidov in sirot bi se kapitalizirali. SRBSKI DI.JAŠKI BATALJON PRI SOLUNU. »Secolo« poroča, da je general Sarrail v spremstvu srbskega polkovnika Lešnjanina pregledal novoosnovane srbske bataljone v taboru Zeitenlith blizu Vardarja. En bataljon je sestavljen iz samih dijakov. POTOVAN.jE V VOJNEM OZEMLJU. Kakor je obče znano, ne sme nihče bodisi v takozvanem ožjem ali širjem vojnem ozemlju potovati brez pravilne poto valne legitimacije. V poslednjem času se mnogokrat dogaja, da nekateri iz lahkomišljenosti, največkrat pa zato>, da si prihranijo pot do oblastva, -samolastno popravljajo take legitimacije. Opozarjati sc tnora, da so take legitimacije javne listine in da se njih potvorba kaznuje kakor hudodelstvo goljufiie z ječo do enega leta. Resno svarimo' občinstvo, naj strogo sluša zadevne predpise ter naj si vsakdo pred potovanjem preskrbi pravilno legitimacijo. Tudi uporaba legitimacije, ki jo je dobila druga oseba in ravno tako izročitev svoje legitimacije drugemu v uporabo, je strogo kaznjiva. — Poučite ljudstvo, da se izogne strogim kaznim! VPOKLIC LETNIKOV 1868. IN 1869. Izdan je razglas, s katerim se sklicujejo1 na dan 21. februarja tisti avstrijski črnovojniki, ki so rojeni leta 1868. in 1869. ter so bili pri pregledovanjti spoznani za sposobne za slažbo z orožjern. Oglasiti se morajo ta dan na c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljstvu, oziroma c. kr. domobranskem (deželnostrelskem) dopolnilnem okrajnem poveljstvu, ki je imenovano v njihovem črnovojniškem legitimacijskem listu. Vojaška uprava namerava tudi te črnovojnike za sedaj porabljati v ozadju in etapnih okrožiih, kakor se to tudi zgodi s črnovojniki, rojenimi v letih 1865., 1866. in 1867., da zavzamejo niesta mlajših, za službo na fronti sposobnih mož. Zunaj monarhije živeči potrjeni avstrijski črnovojniki bodo potora c. kr. zastopstev obveščeni, kdaj jim je nastopiti službo. AVSTRIJSKO - OGRSKA VOJNA RAZSTAVA NA DUNAJU 1916. Meseca maja 1916 se otvori na Dunaju na zemljiščih cesarskega vrta v c. kr. pratru avstrijsko-ogrska vojna razstava. Razstava stoji pod predsedstvorn Njega ekcelence ces. in kr. vojnega ministra Aleksandra barona Krobatina ter zasleduje patriotične, narodno-gospodarske in vojaško - humanitarne smotre. Vojaška uprava fungira kot glavna razstavljalka, ker ne bo razstavila le raznih vplenjenih kosov in trofej, ampak tudi interesantne predmete, ki so z- vojno v zvezi. Pokazati se hoče prebivalstvu, kako velikansko delo so opravile arrnade in produktivni sloji v tej vojni. Razen tega, kar razstavi vojna uprava, bodo na tej razstavi zastopane tudi industrijske stroke, ki so v zvezi z vojno. Ker je razstavni prostor omejen, se more razstave udeležiti le izbran del industrije in obrti. Pisarna odbora za to razstavo se nahaja na Dunaju (I., Kiirntnerstrasse 38). OSAMLJENCI NA BOJIŠCU. Gospodična Mila Radakovičeva v Gradcu, Naglergasse 14, nas prosi, da priobčimo nastopno: Ze dlfe mi je pri srcu skrb za osamljence, nahajajoče se na bojiščii, t. j. za junake, ki nimaio nikogar, s komur bi gojili stik z ožjo domavlno, ki bi jih bodril in razveselil z domovinskim pozdravom in prijetnim darom. Pri tem človekoljubnem prizadevatiju so^ me doslej blage volje podpirali razni dobrotniki; hvala jim iskrena! In takih zapuščenih borilcev je mnogo1 več, kot se vobče misli. Mnogim izmed njih so starši že dolgo pod zemljo; raznim so- svojci nied vojno umrli, in ako kateri še živi — marsikatera mamica ne zna ali ne more pisati — zaradi uboštva in pomanjkanja ne more svojemu ljubljencu nič poslati. Pa tudi razne težkoče marsikoga ovirajo, da si pri poslatvi ne bi znai pomagati, zaradi česar poneha takim bojujočim se rojakom vsak stik s svojci in z ožjo domovino. Četudi se čestokrat javlja tovarištvo v medsebojni ljubezni in blagodušnosti, ki vzbuja čut enakosti in deli tudi poslednje s tovariši — vendar ne more popolnoma vdušiti bolesti in bridkega čuta v onili, ki jim ni dano, da bi bili deležni pozdrava in spomina iz ožje dcmovine. Niso deležni ojačujoče tolažbe: doma se spominjajo name, priznavajo in so hvaležni za napore in bolesti, požrtvo valnost in vztrajnost v očigled smrti in pogibelji; doma čutijo srca za vsakega posameznika. To pa' bi ne smelo biti! Mnoga, premnoga srca so polna hvaležnosti in priznanja napram hrabrim, zvestim borilcem, in nemalo jih je, ki bi radi osebno žrtvovali v ta plemeniti namen, samo da bi vedeli, kako. V to svrho nabiram s posredovanjem sorodnih in znanih gg. častnikov in oseb, ki so jim razmere na bojnem polju znane, imena osamijenih vojakov, ta imena pa javljam dobrosrčnim darovalcem, ki se zavežejo, njim naznanjenemu »osamljencu« pošiljati redno ma!a darila: dobro, vzpodbudno besedo, par smcdk, nekaj čokolade, časopise, čtivo ali razne malenkosti. Marsikateri teh človekoljubov, ki je v zahvalo za vposlatev prejel od »prejemnika-osamljenca« dopis- nico, nii je zatrjeval, da je ne bi dal iz rok za nobeno ceno, tudi ne za zlato. Iz lastne iBkušnje vern, kako priznanje in zalivaia junakov na bojnem polju, njihovi izrazi zavestiie zmage človeka v bridkih trenutkili vzpodbude in ojačijo ter vez na domačo grudo navezanih s požrtvovalnimi, hrabrimi vojniki utrde. Sodim, da se s takim delovanjem pospešuje in zbuja gorak vir sočutja in blagodušnosti med ljudmi, ki so si sicer tuji in se celo nikdar videli niso. Trajen, dobrodejen blagoslov med tako delujočimi sodržavljani ne more izostati. Pred nedavnim sem prejela mnogo imen osamljencev z zatrdilom, kako vzpodbujajoče vpliva in je potrebno iz ožje domovine dohajajoče sočuvstvovanje, ki znači svetli žarek v temnih, bridkih trenutkih, ki podvoji bojno moč junakov in jih utriuje v zavesti, da so deležni znaka priznanja in hvaležnosti onih, kateri s svojo velikodušnostjo povzdigujejo pogum in zavest vojnikov. Ljudi dobrega, plemenitega srca, ki jim razmere dopuščajo, da se udeleže tega človekoljubnega dejanja, katero vsebuje po sebi najobilneiši blagoslov, prosim vljudno, da me pri tem podpirajo. Naslovi osamljencev v vojni se ustno ali pismeno pozvedo pri' meni (Gradec, štajersko, Naglergasse 14./I.) Vem, da majhna žrtev časa, denarja in misli mnogo veselja provzroči, vem pa tudi, da lastno sodelovanje mnogo vpliva na ublaženje sedanje grozne svetovne vojne. — Slovenski časopisi so presrčno naprošeni, da objavijo te vrstice. OB KONCU VOJNE. V svojein predavanju o vojnih invalidih, vdovah in sirotah je rekel znanii ogrski politik, tajni svetnik pl. Berseviczy: »Kakor je ogromno široka ta vojna, tako velika je tudi nje grozota in trpljenje. Kakor da so se hipoma razpršiie vse veličastne pridobitve civilizačije in človečanstva! Mednarodno pravo nima več veljave, saiho pravo pestii zmaguje. Na vseh koncih in krajih zemlie je človeštvo v mirnih časih bolestno vzkliknilo, če je kaka elementarna nesreča uničila večje število Ijudi. -Danes pa ravnodušno gledamo na umiranje tisočerih in tisočerih, da, tako1 daleč smo prišli, da izgube sovražnika štejemo za majhne. Smrt še ni imela take žetve na zemlji. Če bodo nekoč povsod na zemlji priznali in zapisali izgnbe v tej vojni, tedaj bo statistika lahko1 izračunala, kakšna je sedanja umrljivost v primeri s prejšnjimi časi. Toda kot gotovo pa velja že danes, da bo človeštvo potrebovaloi več desetletij, da bo z rojstvi izpolnilo današnje vrzeli. In kaj naj rečemo o grozotah telesnega in dušnega trpljenja, ki ga je provzročila ta vojna? Kakšnim grozovitostim smo se privadili in kako zakrknjenega srca smo postali tekom te vojne! Tako silno smo se prilagodili vojni, da res le s težavo mislimo, da ie bo nekoč konec. In vendar ie bo konec. Hvaia Bogu, nekoč se bo zdivjala, in zopet tto mir na zemlji. Pride dan, ko^ si zmanemo oči po vsem tem, kar smo videli in doživeli, kakor po hudih sanjah, in bo vse začelo nanovo gibati in hoditi pota stafe ljube navade pred vojno. — Vse? Ne! Ne bo vse zopet tako, kakor pred vojno. Pride dan poln veselja, ko bodo mnogi sinovi objeli svoie starše, možje svoje žene, očetjc svoje otroke, in ta lepi dan veselega vriskanja bo najbolj poln bo{ečine za one, ki so izgubili v tej vojni svojce. Naših padlih junakov nam tudt z njiho\'o krvjo slavno priborjeni mir ne povrne. Vrnil nam tudi iie bo obžalovanja vrednih žrtev, ki sicer niso izdihnile v gramenju topov alii v naročju svoiih tovarišev, ampak so ranjeni in bolni, sredi pomanjkanja in grenkosti voinega ujetništva, med tujimi in morda sovražnimi- liudmi, v počasno bolečem in tiemem mučeništvu počasi šli v smrt. — Najbolj vesel dan miru ne vrne materi1 izgubljenega otroka, ne vdovi moža, ne sirotam očeta in slepcu ne luči oči, niti stare rnoči in zmožnosti za delo tisteir.u, ki je šel v boj kot krepak mož in se sedaj iz bojnega meteža vrača kot hroinec brez noge ali neozdravljivo bolan. — Na vse te moramo že sedaj misliti, dokler je še vojna, preden pride dan, ko bi oni morali svojoi izgubo občutiti z dvojno bolečino. Vse grozote vojne ne smejo našega srca tako zakrkniti, da bi ne imeli usmiljenja s temi nesrečniki. Pa sočutje in usmiljenie še ni dovolj, zakai samo to> ne bi moglo posušiti niti ene sclze, ne bi nioglo ciajšati niti ene stiske, niti odvzeti ene bolečine. Naše čuvstvo se mora združiti z dejanjskim urnevanjem. Razumeti moramo bolečine trpečih in znati jim moramo pomagati. Svoje usiniljenje moramo vzgojiti in razviti, da naš občutek dozori do dejanja in  naše sočutje do pomoči.« NOVO NEMŠKO VOJNO POSOJILO. Iz Berlina poročajo: V marcu ernitira Nemčija novo vojno posojilo, in sicer v obliki. zakladnih nakaznic, ki bodo plačljivc že po sedmih letih ter bodo donašale 4% obresti. Nakaznice bodo izdane po kurzu 91. * »RDEČI KRIŽ«. SLOVENSKO BERILO SLOVENSKIM JUNAKOM. »Zentralstelle fut* Soldatenlektiire« (Z. F. S.) Wien, IX/4 Canisiusgasse 16, prosi za vsakovrstno slovensko berilo našim slovenskim ranjenim in bolnim junakom, raztresenim po raznih bolniščnicah. Pro>siino slavno občinstvo, da se odzove v obMni meri pozivu in pošlje knjige na gorenji naslov direktno ali pa potom bližnje podružnice ali deželnega društva »Rdečega križa«. VO.JNA ŠKODA V GALICIJI. »Nowa Reforma« poroča, da je gališko namestništvo dognalo dosedaj zaradi vojne provzročeno škodo v 1267 vaških občinah in v 110 mestih. Te vasi in mesta pripadejo 59 okrajem. Vsega skupaj je bilo v teh krajih pori^enih 64.000 hiš in 113.000 gospodarskih poslopij. Za začasno stanovanje prizadetega prebivalstva so doslej napravili 458 barak in 2500 hiš z eno sobo, nad 13.000 hiš so pa popravili. SPOMINSKI LISTI »RDEČEGA KRIŽA«. Ker se množijo stroški »Rdečega križa« zaradi vsestranske vojne, dohodki pa vedno padajo — je sklenilo osrednje vodstvo avstrijskega »Rdečega križa« na Dunaju, iskati si nov vir dohodkov. Izdalo je lične, umetniško izdelane takozvane »Spominske liste« — enake vrste, v razni velikosti v vrednosti, in sicer k-o«iad po 2. 10 in 50 K. Izdani so v jezikih vseh narodov avstrijske monarhije. V slovenskem, oziroma v nemškem jeziku izdelaue »Spominske liste« ima v zalogi le pisarna deželnega in ženskega pomožnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko v Ljubljani, Strossmayerjeva ulica št. 1 (II. državna giranazija), I. nadstropje, soba 51. V Ljubljani sprejemajo naročila tudi »Katoliška tiskarna«, »Katoliška bukvarna«, Narodna knjigarna; trgovine: Kleimayer in Bamberg, Kongresni trg; Kollmann, Krisper, Mestni trg; Mathian, Dunajska cesta; Pevalek, Židovska ulica; Regoršek, Stritarjeva ulica; Schwentner, Prešernova ulica. — Slovenski »Spominski listi« se lahko naroče pri za to rraprošenih uredništvih izvenljubljanskih listov: »Edinosti« v Trstu, »Mira« v Celovcu, »Straže« in »Slo*venskega Gospodarja« v Mariboru, kjer leže vzorci. Naročnina po 2, 10 in 50 K se mora založiti takoj pri naročbi. Slovenci, farni občinski uradi, denarni zavodi, društva, sezite po »Spominskih listih«, ki so kras vsakega stanovanja in urada. Pomagajte, da se pomnože dvOhodki »Rdečemu križu«, ki toliko žrtvuje za naše ranjene in bolne junake, kateri so polni hvale za njim po »Rdečem križu« storjene usluge na bojnem polju in v zaledju.