Po naših občinah Gajevci, Placerovci
• Ustanavljajo društvo proti daljnovodu O Stran 2
Po naših občinah
Sp. Podravje • Avtocesta do Gruškovja še na papirju
O Stran 6
Ptuj, petek, 1. februarja 2013
letnik LXVI • št. 9 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
UCM ni : i/
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www. ra d ¡ o-ptu ¡. si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski T
ET
Športnik leta MO Ptuj • Markovičeva četrtič, Toplak prvič O Stran 11
Spodnje Podravje • Poskrbimo za živali v naravi
Se bo zima res že poslovila?
V četrtek, ko smo pripravljali dokončno podobo današnjega Štajerskega tednika, se je v zraku že čutila pomlad. Se bo zima res poslovila?
Brez skrbi - že konec tedna nam napovedujejo nove ohladitve in nov sneg. Tega nam je v letošnjem letu že dodobra na-medlo, tako da smo po dolgem času res lahko doživeli pravo zimsko vzdušje: nizke temperature, snega do kolen in še čez, zaledenele ribnike in potočke. Kurentov ples, ki se začne po svečnici, bo menda letos najprej prinesel kakšno snežinko, ampak ko se sonce pokaže izza oblakov, njegova naraščajoča moč kaže, da res ni daleč čas, ko se bo narava spet prebudila.
Letošnje zimske vremenske razmere so nas spet spomnile, da moramo svoj odgovorni odnos do narave in predvsem do živali dokazati tudi z dejanji, ne samo z besedami. Na marsikaterem dvorišču smo lahko opazili ptičje krmilnice, z dreves so visele lojne pogače, lovci so nastavljali hrano v krmišča, pa tudi vodne ptice, ki jih vedno z veseljem opazujemo, so bile vesele, če smo se jih spomnili s kakšnim priboljškom.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Kurentovanje 2013
Boks • Zavec marca v New Yorku s Thurmanom?
O Stran 11
Še posebej bogato mestno pustno dogajanje
Še dobra dva dneva je do prve povorke letošnjega 53. Kurentovanja, mednarodnega Etnofesta - srečanja tradicionalnih pustnih likov in mask.
V nedeljo, 3. februarja, se bo za deset dni od mestne oblasti »poslovil« aktualni župan Štefan Čelan, na prestol pustne prestolnice pa bo sedel princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski.
Letošnje kurentovanje prinaša novost in nadgradnjo s programom, ki je namenjen mladim, na katere želi to okolje prenesti izjemno pustno kulturno dediščino in tradicijo. Gre za prireditev Mladi v ArtFest in EtnoRock akciji. Tudi s sloganom Prebudite mistično v sebi organizatorji letošnjega Kurentovanja še posebej poudarjajo izjemno bogastvo etnološke pustne dediščine na Ptujskem. »S simpozijem in strokovnim posvetom Srečanje kulturne dediščine Slovenije nadaljujemo pot v Unescovo zaščito varovanja nesnovne kulturne dediščine, potem ko smo lani kurentovo obredje že uspeli vpisati v slovenski
register. Skozi več projektov pa smo si zastavili tudi prenos te kulturne dediščine in tradicije na mladi rod. Želimo si, da bi se v to dogajanje vključilo čim več mladih, ki bodo predstavili svoje doživljanje pustne tradicije.
Posebej pa velja poudariti 140. obletnico prve organizi-
rane mestne pustne povorke. Ptujčane in vse ljubitelje ma-skiranja vabimo, da se nam v soboto, 9. februarja, pridružijo na mestnem pustnem korzu na Ptuju. Začetek bo ob 10.30 na Vrazovem trgu, osrednje dogajanje pa na Mestnem trgu, kjer bo ta obletnica še posebej
Foto: Črtomir Goznik
Na 53. Kurentovanju na Ptuju bodo nastopili udeleženci iz 15 držav, prvič tudi grški medvedi, ki bodo zaplesali s kurenti.
predstavljena. Dogajanje se bo z Mestnega trga preselilo še na dvorišče Ptujske kleti, kjer bo potekala 9. Obarjada, vrhunec pa bo zvečer v karnevalski dvorani, kjer bo največji pustni bal v tem delu Evrope z okrog štiri tisoč udeleženci.
Kljub izjemno omejenim finančnim sredstvom, saj letos ni denarja iz naslova EPK 2012, bomo v času 53. Kurentovanja izvedli več kot sto prireditev javnega pomena. Na obeh osrednjih dogodkih, mednarodnem srečanju pustnih likov in mask ter osrednji pustni povorki, katere sestavni del bodo letos tudi godbe na pihala, okrog deset naj bi jih bilo, bo skupaj nastopilo več kot 5500 udeležencev. Pričakujemo udeležence iz 15 držav. Že po tradiciji bo mednarodna tudi povorka najmlajših mask, na kateri pričakujemo 1200 do 1500 udeležencev iz Slovenije in sosednjih držav. Čeprav letos spektakla, kakr-
šna je bila Kurentova svatba, ne bo, ArtFesta nismo zanemarili. V tem sklopu bo potekal mednarodni slikarski in fotografski Ex tempore 2013.
Ptuj se je na letošnje pustno dogajanje izjemno odzval, od javnih zavodov, društev do gostincev. Dokaz je programska knjižica z množico najrazličnejšega pustnega dogajanja. Takšnega mestnega pustnega dogajanja, kot bo letošnje, doslej še ni bilo. Resnično verjamem, da se nam je vredno pridružiti v času kurentovanja, prebuditi v sebi mistično moč kurento-vanja, žlahtno pustno dediščino in tradicijo ter karnevalski duh,« je pred bogatim pustnim dogajanjem na Ptujskem povedal predsednik organizacijskega odbora 53. Kurentovanja Branko Brumen; častni pokrovitelj Kurentovanja je Hernry van der Kroon, predsednik FECC.
MG
2 Štajerski
Po Sloveniji
petek • 1. februarja 2013
Gajevci, Placerovci • Občani podprli CI proti daljnovodu
Ustanavljajo društvo proti daljnovodu
Nekaj dni po tem, ko so se nasprotniki trase visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince zbrali v občini Videm, se je sestanek občanov in članov tamkajšnje civilne iniciative (CI) Gajevci-Placerovci zgodil tudi v tej gorišniški obdravski vasi.

Mp jn^
■K


Zbrani občani so z dvigom rok na srečanju v vaško-gasilskem domu v Gajevcih soglasno podprli ustanovitev društva za boj proti gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince.
občini Videm je tudi Vesenjak na sestanku v vaško-gasilskem domu v Gajevcih zbranim položil na dušo, naj se ne pogovarjajo s predstavniki Elesa
glede odškodnine oziroma služnosti: „Pravico imate, da zavrnete njihov obisk. Seveda bi morali vsi ravnati enako, ne pa da bodo morda nekateri
Ptuj • O ambulanti za bolezni dojk in mamografiji
V pripravi razpis za nakup mamografa
Od polovice oktobra lani v ptujski bolnišnici ne izvajajo več mamografije, saj mamograf, ki so ga uporabljali dve desetletji, zaradi iztrošenosti ni bil več primeren za uporabo. V čim krajšem času so dotrajani aparat želeli nadomestiti, kar pa je za bolnišnico velik zalogaj, ob tem pa se je zataknilo tudi pri javnem razpisu.
Za razliko od videmskega zborovanja, kjer se je zgolj preverjala pripravljenost (prizadetih) občanov za podporo videmski CI in njenim ciljem (zbor krajanov bo še sklican), so naredili v Gorišnici korak naprej. Vodja tamkajšnje CI Zoran Vesenjak je namreč okoli 80 zbranim občanom povedal, da od obiska ministra Černača nimajo kaj pričakovati, saj da je tudi sam priznal, da so možne le manjše korekcije trase znotraj koridorja, ki je že določen z državnim prostorskim načrtom. „Ta trasa pa nam nikakor ne ustreza, saj želimo, da teče ob stari strugi reke Drave, ne pa nad našimi naselji, nad namakalnim sistemom, ki bo v bistvu onemogočen, saj kapljični način namakanja za naše kulture ne pride v poštev."
Vesenjak je v nadaljevanju pojasnil, da zdaj ne morejo
več govoriti o tem, da sprejmejo daljnovod, le trasa naj teče drugje, saj je ta vlak z DPN zamujen: „Zdaj smo lahko samo še proti daljnovodu!"
V nadaljevanju pa je Vesenjak pojasnil zbranim, kakšni so načrti CI in konzorcija CI: „Če hočemo voditi postopke proti umestitvi daljnovoda, potem moramo imeti status pravne osebe, kar pomeni, da moramo vsi skupaj ustanoviti društvo. Društvo bo namreč lahko sprožilo tudi postopke na sodišču, kar bo najverjetneje potrebno. Seveda bomo morali najeti tudi pravnika, stroške zanj pa bi lahko poravnavali iz občinske dotacije, ki pripada društvom. V tem pogledu apeliramo že zdaj na občino in upamo, da nas bodo podprli tudi svetniki in sprejeli ustrezen sklep na seji občinskega sveta!"
Prav tako kot na Pobrežju v
O dotrajanosti mamografa v ptujski bolnišnici se je govorilo že dolgo pred tem. Med tistimi, ki so začutile potrebo po nakupu novega aparata, ker bo obstoječi kmalu odpovedal, so bile članice Soroptimist kluba Ptuj. Ob 10-letnici svojega delovanja so pričele hvalevredno akcijo zbiranja sredstev za nabavo sodobnega digitalnega mamografa. Doslej so zbrale okrog 93 tisoč evrov, njihov cilj pa je zbrati 100 tisoč evrov; preostanek sredstev do polne cene, ki naj bi se v tem trenutku gibala okrog 150 tisoč evrov, naj bi prispevala bolnišnica. Predsednica kluba Breda Žgeč pravi, da se še naprej trudijo z zbiranjem sredstev, za nakup mamografa bodo namenile tudi sredstva tradicionalnega marčevskega dobrodelnega koncerta, ki bo 7. marca, pomoč pa so jim obljubili tudi Veseli Jožeki Kulturnega društva Videm, ki bodo imeli svojo prireditev 16. marca. Še vedno pa računajo tudi na pomoč drugih, predvsem tistih, ki se doslej še niso odločili za sodelovanje v tej humani akciji za več zdravja na Ptujskem.
Kot je povedala v. d. direktorja ptujske bolnišnice mag. Mirjana Bušljeta, naj bi se zataknilo pri javnem razpisu. Po najboljših močeh se trudijo, da bi ga izpeljali čim prej. V vmesnem času, dokler ne bodo nabavili novega mamografa, ima-
jo ženske s Ptujskega, ki gravitirajo na ptujsko ambulanto za bolezni dojk in mamografijo, možnost, da opravijo slikanje dojk v mariborski bolnišnici, s katero so te dni sklenili dogovor o tem. Slikanje za potrebe bolnic s Ptujskega bo potekalo v mariborski bolnišnici dvakrat tedensko, predvidoma v ponedeljek in sredo; začeli bodo prihodnji teden. Kot pravi v. d. direktorja, naj bi v šestih mesecih vendarle uspeli ponovno aktivirati mamografi-jo na Ptuju.
Ambulanto za bolezni dojk so v ptujski bolnišnici odprli 10. aprila 1987, v tistem letu so pričeli izvajati tudi mamografi-jo. Takratno ekipo so sestavljali
sprejeli odškodnino. Zavedajte se, da je zemlja v koridorju za vedno izgubljena, nepremičnine bodo izgubile vso vrednost!"
Kaj veliko razprave med zbranimi ni bilo slišati, srečanje je potekalo veliko bolj mirno kot na Pobrežju. Med drugimi se je oglasil podžupan Mirko Štumpf, ki je povedal, da je stvar vsakega posameznika, kaj bo: „Če se boste odločili dati zemljišča za daljnovod, je to vaša odločitev. Če pa boste proti daljnovodu, vas bomo na občini gotovo podprli!"
V zaključnem delu večernega zborovanja so nato zbrani podprli oz. sprejeli tri sklepe, ki jih je oblikoval Vesenjak: „Prvič, smo proti izgradnji daljnovoda v naši občini! Dru-
Franc Strojnik, dr. med., spec. ginekolog, Božena Ribič in Ana Vnuk. Ambulanto v enem letu obišče okrog 2300 pacientk. Čakalna doba (dejanska) pri nujnih primerih je 46 dni, redna 165 dni, dopustna čakalna doba glede na pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in načinu vodenja čakalnih seznamov pa je 90 dni (hitra) in 180 dni (redna).
»Kar nekaj časa je trajalo, da smo z UKC Maribor, kamor bodo pacientke iz ptujske bolnišnice napotene na slikanje, uskladili vse podrobnosti. Teden dni po slikanju bodo pregledane v ptujski ambulanti za bolezni dojk. V tem vmesnem
gič, naša CI Gajevci-Placerov-ci se preimenuje v CI Gorišni-ca, in tretjič, ustanovi se društvo, ki bo zastopalo interese lastnikov zemljišč v nadaljnjih postopkih!"
Večina zbranih občanov je nato tudi podpisala listino za ustanovitev društva, ki bo uradno registrirano potem, ko bodo sklepe o tem sprejeli še v Markovcih in Vidmu.
Zoran Vesenjak pa je ob koncu srečanja še povedal, da bodo ubrali podobno pot, kot jo je doslej (uspešno) peljalo podobno društvo v občini Kozjak (Ekološko društvo Kozjak-Dragučova), ki je doslej uspešno zadržalo izvedbo izgradnje daljnovoda in s problematiko seznanilo tudi Evropsko komisijo: „Vemo, da se pri nas pripravlja nova zakonodaja o elektromagnetnem sevanju, ki bo za nas boljša. Upam, da bomo izgradnjo daljnovoda uspeli zadržati vsaj do začetka veljavnosti nove zakonodaje, morda pa nam bo tudi uspelo, da država od nameravane gradnje odstopi ... "
SM
času, dokler ne bomo uspeli nabaviti novega mamografa, želimo čim bolj skrajšati čakalne dobe. Storitve se bodo še naprej beležile v Bolnišnici Ptuj in na ta način bomo realizirali program,« je povedala v. d. direktorja Mirjana Bušljeta in ob tem še poudarila, da ni nobene bojazni, da bi ambulanto za bolezni dojk in mamo-grafijo kot dejavnost ptujska bolnišnica izgubila. Bolnice, ki pa ne želijo čakati oziroma se želijo izpisati s čakalnega seznama v ptujski bolnišnici, lahko mamografijo oziroma pregled dojk opravijo v drugih slovenskih bolnišnicah. V zadnjem času se jih veliko odloča za pregled v Murski Soboti.
MG
Uvodnik
Maske še naprej trdne
V leto 2013 smo zakorakali z velikimi pričakovanji in v upanju, da se bodo razmere v državi le pričele izboljševati. Sprejeti so bili prvi strukturni ukrepi, a se je pričakovano ponovno zasukalo na slabše. Zakuhati je bilo treba novo afero, samo da bi se vlak navzgor zaustavil, ker po znani formuli delitve v podalpski deželi desnim na oblasti nikakor ne sme uspeti, niti najmanj. Da ne gre za desne, ampak celo državo in njeno prihodnost, je akterjem političnega parketa figo mar, ker mora njihov nacionalni interes vladati še naprej, pogubno, do konca, do grškega scenarija. V Sloveniji gre za narobe svet, na ulicah so tisti, katerih zaslužek krepko presega tisoč evrov, ne pa tisti s 500, 600 in 700 evri, ki se že leta in leta soočajo s prilagajanjem krizi in njenimi posledicam. Kakorkoli, nekateri so v tej državi privilegirani,že od nekdaj, po številu oddelanih ur, dnevih dopusta in na koncu tudi po zaslužku, ki ga lahko, ker na delovnem mestu ne dajejo vsega od sebe, tudi dodatno odebelijo v drugih ustanovah, najbolje v privatnih, da je mogoče še kaj po ovinkih preliti iz javnega: dvakratni zaslužek. V gospodarstvu je bilo v času krize izgubljenih desettisoče delovnih mest, nihče ni protestiral, kot tudi nihče ni protestiral, da se stečaji vlečejo leta in leta, nihče se tudi ni odkrito postavil v bran teh delavcev. Svoje bilance zdaj odkriva Najboljši sosed: skoraj tisoč ljudi naj bi izgubilo delo, in to samo zaradi neodgovorne menedžerske strukture, ki se je očitno precenila v svojih načrtih in pohlepu. Bo kdo odgovarjal? Nihče, prvi tajkunski procesi, če jih je sploh mogoče tako imenovati, so se razvodeneli. Uničiti je treba tudi slabo banko, še preden se bo postavila. Tudi trojka naj bi jo popljuvala, kar pa se je pokazala kot nova manipulacija tistih, ki ne želijo, da bi izplavali iz težav in bi videli, kdo so bili tisti, ki so lahko brez slehernih projektov, z nobenim ali samo z enim zaposlenim, samo na podlagi telefonskega klica osebe pravega političnega pedigreja prejeli za navadnega smrtnika enor-mne kredite, zaradi katerih smo danes, kjer smo. Večina, ki ni del teh zgodb, bi že morala biti zainteresirana, da spozna vse te mojstre kvazi uspeha skupaj z botri, ki so nas pripeljali v to godljo, v kateri pa še zmeraj mešajo in mešajo. Na drugi strani pa v naši največji banki potrebujejo 14 dni časa, da »netajkunu« odobrijo limit na tekočem računu za borih tisoč evrov. Za razelektritev razmer Sloveniji niti pust več ne pomaga, ker so maske še preveč trdne, da bi lahko že tako kmalu padle - ob njegovem pokopu namreč.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
četrtek • 7. februarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	3
Ormož • 20. redna seja občinskega sveta
Občinska uprava in NO v komunikacijskem nesporazumu
20. redna seja ormoškega občinskega sveta je minila v nenavadno mirnem in konstruktivnem vzdušju, čeprav so bila izražena tudi diametralno nasprotna mnenja in pogledi, a ni bilo neprimernih ekscesov in izjav, ki smo jim sicer priča na tovrstnih sestankih.
Foto: Viki Ivanuša
Vsebino poročila nadzornega odbora je predstavil član NO Dušan Erhatič (desno), ob njem je povedano spremljal prvi finančnik Občine Ormož Mirko Šerod.
Seja je imela 13 točk in se je končala v dobrih štirih urah in pol. Vsebinsko velikih odločitev sicer ni prinesla, svetniki so opravili veliko papirnatega dela, ki ga je prav tako treba opraviti. Urško Serec iz Pušencev in Avgusta Ozmeca iz Senešcev bo gotovo razveselila novica, da je občinski svet na njuni vlogi potrdil sklep o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč. Kot je povedal Boštjan Najžar iz občinske uprave, obstaja zakonska možnost za posege na kmetijska zemljišča brez spremembe prostorskih planov, vendar le za namene kmetijske, industrijske, storitvene, turistične, obrtne in športne dejavnosti ob upoštevanju določenih pogojev.
Svetniki so na seji potrdili tudi več dokumentacije za načrtovane projekte. Seveda so bili ponovljeni očitki, da je treba dokumentacijo pripravljati in sprejemati postopno, pa tudi razlage, da ne gre drugače zaradi rokov, ki jih je treba ujeti za razpise. Svetniki so se zelo razveselili dejstva, da je bil že januarja prejet projekt za modernizacijo cest v občini. Vključuje 13 od skupno 16 cestnih odsekov, ki naj bi jih letos modernizirali, za preostale tri to ni bilo mogoče, ker so še kakšne ovire.
Boris Novak iz občinske uprave je pojasnil, da se bo na povezovalnih cestah naredil dvoslojni asfalt, v slepih ulicah pa enoslojni. O tem in o kakovosti narejenih cest je bilo precej povedanega, vsi pa so si bili edini, da bi želeli kakovostnejše ceste. Zato je bilo tudi predlagano, da ne bi bil popis del, nadzor in izbira izvajalca v rokah enega
Prejeli smo
človeka, prav tako pa naj bi pri izbiri izvajalca poleg cene bolj upoštevali tudi kakovost, saj se za nekatere asfaltne baze iz izkušnje ve, da imajo slabšo kakovost. Pogosto je na cestah slabo izvedeno tudi odvodnjavanje, za kar pa je včasih kriv tudi kakšen lastnik parcele ob cesti, ki ne dovoli, da se voda steka na njegovo zemljo. Po podatkih v dokumentu bo moderniziranih skupno 8560 metrov cest, pri nekaterih se bodo vozne površine tudi razširile. Vrednost investicije je po dokumentaciji 857.274 evrov, končana pa naj bi bila do septembra letos. Občina ima na voljo 355.037 evrov lastnih sredstev, v okviru financiranja po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin pa od države pričakuje manjkajočih 502.237 evrov.
Dva projekta za „južno mejo"
Enako dokumentacijo so svetniki sprejeli tudi za modernizacijo lokalne ceste Or-mož-Koračice, ki jo nameravajo prijaviti na razpis za pridobitev evropskih sredstev za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Skupna dolžina modernizirane ceste bo znašala 6380 metrov, obnovili pa naj bi tudi tri mostove. Cesta bi koristila 305 gospodinjstvom in 18 gospodarskim subjektom. Vrednost investicije je 665.622 evrov, občina pa bi od tega zagotovila 110.216 evrov. Svetnik Mirko Novak je spomnil še na potrebo po izgradnji pločnikov na naseljenih predelih, vendar tega zaradi oddaje prijave več ni bilo mogoče vključiti.
Na isti razpis za obmejna sredstva bodo prijavili tudi obnovo skoraj 40 let starega vodovodnega omrežja v vzhodnem poslovno-stano-vanjskem delu mesta Ormož in delu naselja Hardek. Gre za obnovo vodovoda v Raičevi, Rakuševi in Gregoričevi ulici v skupni dolžini 1450 metrov, s čimer bi odpravili moteno oskrbo in velike izgube vode, ki v tem delu omrežja nastajajo. Vrednost investicije znaša skoraj 700.000 evrov, izvajala pa naj bi se med junijem in septembrom letos. Obenem načrtujejo urediti tudi hi-drante, s čimer bi se povečala požarna varnost. Ob zaključku del pa bi naredili še novo asfaltno prevleko na omenjenih ulicah, saj je zaradi polaganja plinske napeljave vozna površina precej poškodovana.
Je poročilo NO veljavno ali ne?
Seveda povsem brez zapleta tudi tokrat ni šlo. Na dnevnem redu je bilo namreč tudi končno poročilo nadzornega odbora o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Ormož za leto 2011. Zadeva se je zdela nekaterim svetnikom sporna, ker je bila pod poročilom podpisana članica NO Slavica Hanže-lič, ki pa v trenutku podpisa poročila to več ni bila. Seja občinskega sveta, na kateri so jo razrešili, je potekala 17. decembra, poročilo pa je Hanželičeva podpisala 19. decembra. Pošta, v kateri jo svet obvešča o prenehanju članstva v NO, pa je bila odposlana 20. decembra lani. Najbolj
odločno proti obravnavi poročila je bil svetnik Branko Šumenjak, ki je na začetku seje predlagal umik te točke z dnevnega reda, ker je bilo po njegovem mnenju takšno poročilo nezakonito, oziroma je šlo za lažno predstavljanje sestave NO in ponarejeno listino, saj je pod njim podpisana oseba, ki takrat več ni bila članica NO. Svetniki so si vzeli odmor za posvet, vendar se niso odločili podpreti umika točke. Verjetno predvsem zaradi tega, da jim ne bi bilo očitano, da kar koli skrivajo, oziroma da ne želijo, da pride vsebina poročila v javnost.
Tudi o sami vsebini poročila so bila mnenja različna. Očitano mu je bilo od slabe rabe slovenskega jezika in pravopisa do pomanjkanja pravnega znanja o delovanju organa. Predsednik Boris Skok se je z nekaterimi očitki tudi strinjal in je pozval ob-
činski svet, da čim prej izbere nadomestnega člana, po možnosti nekoga, ki ima znanje s področja prava.
V poteku seje smo lahko slišali, da občinska uprava na eni in nadzorni odbor na drugi strani na iste reči gledata povsem različno. NO se je pri svojem delu osredotočil na zbiranje in porabo sredstev pri štirih področjih. V svojem poročilu je opozoril, da naj bi vsi svetniški klubi delovali v prostorih na Ptujski cesti 3 in da ni vzroka, da bi klub Desusa plačeval najemnino Medobčinski zvezi upokojencev Ormož za prostore v Ulici dr. Hrovata. Več razpravljavcev v tem ni videlo nobenega problema in je temu oporekalo, saj menda vse svetniške skupine plačujejo najemnino. NO je pod drobnogled vzel tudi povečan obseg dela v občinski upravi in iz tega naslova izplačane delovne
uspešnosti, ki je znašala 7.393 evrov. Izplačana je bila več delavcem za pripravo načrta integritet, zaključnega računa, dodatnih del na področju koncesije za javno razsvetljavo, priprave za izgradnjo namakalnega sistema, nadomeščanje odsotne delavke, kurjenje, zimsko službo ipd. NO je priporočal, da se občina za potrebna dodatna dela, ki jih ni mogoče opraviti v okviru rednega delovnega časa, odloča za prerazporeditev delovnega časa oziroma za odobritev nadurnega dela. Župan Alojz Sok je pri tem vprašanju razložil, da je povečan obseg dela možen v okviru polnega delovnega časa, pri nadurnem delu pa gre izključno za delo preko polnega delovnega časa. V praksi to pomeni, da bodo plačilo iz obeh naslovov lahko prejeli javni uslužbenci, ki morajo zaradi nepričakovanih dogodkov svoje naloge opravljati v času izven polnega delovnega časa, hkrati pa so lahko v okviru polnega delovnega časa zaradi povečanega obsega nalog bolj obremenjeni kot sodelavci na primerljivih delovnih mestih.
Pri pregledu sanacije kulturne dvorane v Ormožu je NO le opozoril, da pri pogodbah v bodoče naj ne prihaja do aneksov in da mora pogodba vključevati protiko-rupcijsko klavzulo.
Popolno in nepremostljivo razhajanje pa je bilo pri vprašanju namensko zbranih sredstev s področja komunale za leto 2011, kjer je NO županu predlagal, da uskladi stanje z njihovimi ugotovitvami, ki pravi, da ostanek namenskih sredstev 31. 12. 2011 znaša 1.617.563 evrov, po podatkih NO pa naj bi samo neporabljena namenska sredstva za komunalne odpadke znašala 2.410.522 evrov. Občinska uprava in NO se razhajata v temeljnem izhodišču, namreč pri definiranju tega, kaj so namenska sredstva. Najemnina od odlagališča po mnenju župana ni namenski prihodek. Pri tem je župan opozoril, da občina ne more plačevati minusov, ki se ustvarjajo pri koncesijski dejavnosti, plusov pa puščati koncesionarju.
Viki Ivanuša
Čistilna naprava zgrajena, sodba oprostilna (2)
Ormoški župan A. Sok se ne more odvaditi svoje razvade zavajanja javnosti in odvračanja pozornosti od bistva problema, ko se znajde po lastni krivdi v težavah. Pri tem mu ni tuja tudi uporaba neresnice. Njegova izjava: »Sedaj pa je omenjeni baje na Občino prinesel potrdilo, da mu je to dovolil bivši župan,« navedena v zadnjem stavku prispevka Čistilna naprava zgrajena, sodba oprostilna, objavljeno v Tedniku 22. 1. 2013, je brez vsake realne podlage in v celoti neresnična.
Zaradi tega ga pozivam, da nemudoma javno objavi famozno potrdilo ali pa izjavo prekliče in se opraviči. Pred tem pa naj pobrska po občinskem arhivu in osveži spomin z dvema dokumentoma, ki jih je izdala Občina Ormož v času njegovega županovanja v zvezi z omenjenim parkiriščem. V enem izmed od teh dveh dokumentov piše: »/.../ se dovoli gradnja parkirne površine v varovalnem pasu lokalne ceste LC 302-030 /.../«.
Vili Trofenik
4 Štajerski
Kurentovanje 2013
petek • 1. februarja 2013
ČASTNI POtiRov|mj 53. KURENTOVANJAINA PTUJ HENRY VAN DER KROON PREDSEDNIK FECC ,
MEDNARODNI PUSTNIF ESTIVAL PTUJ, SLOVENIJA
Od 15. januarja do 1. marca FOTO NATEČAJ PREBUDI MISTIČNO V SEBI
Od 31. januarja do 22. februarja Galerija Magistrat, Razstavišče FO.VI 2, Mestno gledališče Ptuj MEDNARODNI SLIKARSKI IN FOTOGRAFSKI EX TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2013
Od 2. do 12. februarja, Mestni trg PUST ZA MLADE
Sobota, 2. februar
Mestno gledališče Ptuj, ob 10. in 11.30 uri TAKŠNEGA CIRKUSA PA ŠE NE -
gledališka predstava za otroke
Ptujski Europark, ob 12. uri
SLOVESNO IZOBEŠANJE KARNEVALSKIH
ZASTAV FECC IN KURENTOVANJA
Mestna hiša na Ptuju, ob 13. uri OTVORITEV NOVINARSKEGA SREDIŠČA
Novinarsko središče bo obratovalo vsak dan od 2. do 12. februarja, v pritličju Mestne hiše Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
Budina pri Ptuju, domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija, ob 24. uri 12. TRADICIONALNI KURENTOV -KORANTOV SKOK
Dornava pri Ptuju, ob 24. uri v gasilskem domu Mezgovci pri Dornavi 6. PRVA BRAZDA
Nedelja, 3. februar, Mestni trg, ob 12. uri ETNO ROCK FEST / MLADA LANGA
Mestni trg, ob 14. uri
OTVORITVENA SLOVESNOST
53. KURENTOVANJA S PREDAJO OBLASTI
PRINCU KARNEVALA IN MEDNARODNIM
FECC ETNOFEST SREČANJEM
TRADICIONALNIH PUSTNIH LIKOV IN
MASK
Uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji s simbolično predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj, dr. Štefanom Čelanom in štirinajstim ptujskim princem karnevala, Miroslavom Slodnjakom, vitezom Dornavskim, ki bo v času pusta vodil »mestno oblast«. Temu bo sledila povorka mednarodnega FECC EtnoFest srečanja tradicionalnih pustnih likov in mask ptujskega območja, Slovenije in 8. držav z več kot 1.500 udeleženci. Zaključek EtnoFest-a bo v karnevalski dvorani z VLADOM KRESLINOM in MALIMI BOGOVI.
Ponedeljek, 4. februar, Qlandija Ptuj, ob 10. uri OTVORITEV RAZSTAVE OB 30. LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA KORANTOV POETOVIO PTUJ
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
PUSTNI KROFI - TEMATSKA RAZSTAVA
Pošta Ptuj, ob 10. uri FILATELISTIČNA RAZSTAVA
Vsak dan od 4. do 7. in 11.februarja, Mestni trg, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST
BLAME THE MONKEY, CVETLIČNIKI, CAREVI, DRMICH, TRETJA IZMENA, ZEN
Vsak dan, od 4. do 8. in 11. februarja Mestni trg, od 16.30 do 18. ure Slovenski trg, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN ETNOGRAFSKIM LIKOM: POKAČ, RUSA, ORAČ, MEDVED, JUREK IN RABOLJ, POBREŠKI PLESAČI, BABA DEDA NOSI, PLOHARJI, PICEK, KOPJAŠ, DORNAVSKI CIGAN, VILE
Zbrane bo vsak dan nagovoril 14. princ ptujskega karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski.
Vsak dan, od 4. do 7. februarja Mestni trg, ob 16.45
PREDSTAVITEV TRADICIONALNIH LIKOV OŠ BREG PTUJ, MLADIKA PTUJ, LJUDSKI VRT PTUJ, DR. LJUDEVITA PIVKA PTUJ, OLGE MEGLIČ PTUJ
Torek 5. februar, Slavnostna dvorana Ptujskega gradu, ob 9.30 SREČANJE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE - PREUČEVANJE NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU PUSTNIH ŠEG
Od gradu Turnišče do Grand hotela Primus, ob 17. uri
TRADICIONALNI PRINČEV POHOD Z BAKLAMI
Sreda, 6. februar
Karnevalska dvorana, od 10. do 14. ure DRUŽABNO SREČANJE IN PLES INVALIDSKIH ORGANIZACIJ PODRAVJA IN OKOLICE
Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, ob 18. uri PREDPUSTNI KONCERT ZASEBNE GLASBENE ŠOLE V SAMOSTANU SV. PETRA IN PAVLA
Četrtek, 7. februar
Karnevalska dvorana, od 10. do 14. ure PLES V MASKAH GIMNAZIJE PTUJ
Vsak dan, od 7. do 10. februarja Grand Hotel Primus ob 12. uri, pri Gostilni Ribič ob 12.15
ODKRITE PODOBE PTUJA - SLOVENSKE PUSTNE PRESTOLNICE
Voden ogled Ptuja in Ptujske kleti.
kurentovanje
Karnevalska dvorana, ob 15.30
POLI ŽUR
Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ob 17. uri
PUSTNA PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE
Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, ob 17. uri KONCERTIRANJE MALO DRUGAČE
Mestno gledališče Ptuj, ob 18. uri 9. LIKOVNA KOLONIJA BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE
Petek, 8. februar
Tapetništvo Klinc Spuhlja, od 15. do 16. ure ODPRTA VRATA KORANTOVE DELAVNICE
Petek, 8. in sobota, 9. febrarja Športni center Campus, ob 20. uri KURENTANC 2013
Center interesnih dejavnosti Ptuj, ob 22. uri PUSTNI DISKO ŽUR S SKUPINO WHAT DA FUNK IN DJ-jem ZHURAJ
Sobota, 9. februar
Mestni, Slovenski in Vrazov trg,
od 10. do 13. ure
MESTNI PUSTNI KORZO
Kulturni program, posvečen urbani kulturi
maskiranja z gosti iz Arlona (Belgija) in
drugih mest članov FECC-a.
Vinarski trg, dvorišče Ptujske kleti, od 10. do 13. ure
TRADICIONALNA KARNEVALSKA DOBRODELNA KULINARIČNA OBARJADA
Karnevalska dvorana, od 20. do 4. ure VELIKI KARNEVALSKI BAL
Nedelja, 10. februar
Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Ptujski grad, od 10. do 13. ure
DELAVNICE ZA DRUŽINE - PICEKI
Mestni trg,
od 12. do 13. ure in od 16. do 18. ure ETNO ROCK FEST / STRANGERS

Mestni trg, ob 13. uri MEDNARODNI KARNEVALFEST -53. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Osrednji dogodek Kurentovanja na Ptuju, s poudarkom na karnevalskih skupinah, katerih podstat je etno dediščina, ki jo bodo predstavili kurenti in drugi tradicionalni pustni liki ptujskega območja. Na povorki se bo v svojih opravah, kreacijah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha, predstavilo več kot 4000 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Črne gore, Makedonije, Bolgarije, Grčije, Turčije, Belgije, Nemčije in Rusije, prav tako pa se bodo v svojih opravah predstavili tudi dosedanji princi ptujskega karnevala, etnografske pustne skupine z Dravsko-Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih Goric, pihalne godbe, osnovne šole ter mnoge karnevalske skupine. Izbor in nagrajevanje najlepših in najbolj domiselnih karnevalskih skupin bo potekal po končani povorki v Karnevalski dvorani.
Ponedeljek, 11. februar, Mestni trg, ob 10. uri MEDNARODNA SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV
Karnevalska dvorana, od 16. do 18.30 VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z DAMJANO GOLAVŠEK
Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, ob 17. uri KONCERT »PIKA NOGAVIČKA«
Torek, 12. februar, Mestni trg, ob 17. uri POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI
Refektorij Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj, ob 17. uri KONCERT V PUSTNIH MASKAH
Od 2. do 12. februarja KARNEVALSKA DVORANA
Večerni zabavni programi SEVERINA, REBEKA DREMELJ, VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI, ROK N BAND, MLADI DOLENJCI, KINGSTON, GADI, E.T., KARMA, MINEA, MAMBO KINGS, YUHUBANDA, COLONIA, GITARSI, DAVOR RADOLFI IN RITMO LOCO, SLOVENSKI ZVOKI, ANSAMBEL EKART, MAJA ŠUPUT, SANDI CENOV, ČUKI, ATOMIK HARMONIK
Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo.
www.kurentovanje.net
KONZORCIJ KURENT
atoma
Odern O hypogroup
PETROL
MESTNA OBČINA PTUJ
, Jjrazalem Ormož I FEEL í^™ feste gorice	LOVE
Horas &re50ki5 Terme Ptuj
VEČER O RliEl^p.
Jž I
a
MEDIJSKI PARTNERJI IN POKROVITELJI
četrtek • 7. februarja 2013
Od tod in tam
Štajerski	5
Kidričevo • Obrtniški jubilej in tradicionalni ples
»
Uspešen obrtnik mora biti v prvi vrsti dober človek ...
«
Foto: Črtomir Goznik
V 42-letu delovanja je OOZ Ptuj prvič podelila naziv častni član OOZ Ptuj. Za zasluge pri razvoju obrti na Ptujskem ga je prejel upokojeni obrtnik Mirko Bizjak, ustanovni član OOZ Ptuj, ki je ptujsko obrtniško organizacijo vodil v letih od 1980 do 1987.
Obrtniki s Ptujskega so v soboto, 26. januarja, praznovali. V dvorani Pan v Kidričevem je potekala slovesnost ob podelitvi bronastih, srebrnih in zlatih plaket za 20, 25 in 30 let dela v obrti ter jubilejnih plaket za 35 in 40 let dela v obrti. Prvič v 42-letni zgodovini delovanja Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj pa so podelili tudi naziv častni član OOZ Ptuj, ki ga je za zasluge pri razvoju obrti na Ptujskem prejel Mirko Bizjak, upokojeni obrtnik ključavničarske dejavnosti iz Ptuja.
Podelitev plaket za dopolnjene jubileje v letu 2012 je spremljal priložnostni kulturni program, ki so ga oblikovali člani vokalne skupine Toti štirje iz Dornave. Slavnostni govornik je bil predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžeko-vič. Po podelitvi plaket so obrtniki in obrtnice zaplesali na svojem že 38. tradicionalnem obrtniškem plesu, ki ostaja najstarejša plesna prireditev na Ptujskem. Na njej je za zabavo in ples igral ansambel Zlatih šest.
V letu 2012 je bilo 80 obrtnikov jubilantov, ki so dopolnili 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti; v tej pomembni gospodarski panogi skupaj vztrajajo že 1850 let. Do teh visokih jubilejev so prišli z vztrajnostjo, izjemno predanostjo delu in velikimi napori. Na slovesnosti v Kidričevem so vsem prisotnim jubilantom podelili priznanja, tistim, ki pa se prireditve niso mogli udeležiti, jih bodo podelili ob neki drugi priložnosti.
»Kriza, s katero se v Sloveniji obrtniki soočamo že vse od leta 2008, pomeni za nas bistveno manj dela, neplačila so nekaj običajnega, ob tem pa tudi država za obrtnike nima dovolj posluha. Prav zato je pomembno, da se obrtniki združujemo v svoji stanovski organizaciji, ki nas strokovno zastopa. Prepričan sem, da
Foto: Črtomir Goznik
Za 35 let dela v obrti je jubilejno priznanje prejela Avtohiša Terbuc iz Dornave, za 40 let pa Frizerstvo Marije Makovec - Bašica iz Ptuja.
bomo samo enotni in združeni v naši stanovski organizaciji lahko uveljavili svoje zahteve. Prav malo gospodarstvo je tisto, ki lahko ob obrtnikom bolj naklonjenemu okolju potegne Slovenijo med gospodarsko razvitejše države. Dokaz, da smo obrtniki tega sposobni, so jubilanti, ki so s trdim delom, vztrajnostjo, pogosto tudi trmo uspeli prebroditi vse težave, ki obrtnike spremljajo vsak dan. Biti obrtnik je tudi stvar tradicije in ponosa, zato moramo staviti na te naše adute, jubilanti so pravi vzor obrtnikom in podjetnikom, ki hodijo po njihovi
poti,« je med drugim poudaril Vladimir Janžekovič.
Od 26. januarja ima OOZ Ptuj tudi svojega prvega častnega člana. Ta naziv so podelili upokojenemu obrtniku ključavničarske dejavnosti Mirku Bizjaku iz Ptuja, ki bo letos marca napolnil že 42 let članstva v obrtniški organizaciji. Bil je eden izmed ustanovnih članov ptujske obrtniške organizacije, dolgoletni član upravnega odbora, od leta 1980 do 1987 tudi njen predsednik. V obrti je delal od leta 1967 do 1987. V svoji obratovalnici je spodbujal odličnost in kakovost ter inovativnost
in sodobno tehnologijo. Kot prostovoljni obrtniški funkcionar se je tudi zelo zavedal pomena obrtniškega povezovanja za boljše delo v obrti. Kot eden izmed ustanovnih članov tedanjega Društva samostojnih obrtnikov občine Ptuj je veliko prispeval k nastanku obrtniške organizacije na Ptujskem. Obrtniki so jo ustanovili, ker niso bili zadovoljni s tistim, kar jim je vsiljevala država. Čeprav so se zavedali, da gre za tvegano početje, je ustanovitev obrtniške organizacije potekala z velikim zanosom in pričakovanji.V času njegovega predsednikovanja
je obrtniška organizacija na Ptujskem utrdila svoje delovanje. Leta 1982 so organizirali prvi sejem malega gospodarstva občine Ptuj, ki ostaja tradicionalna prireditev ob okroglih obletnicah zbornice, saj so se že takrat zavedali, da mora obrt predstaviti svoje tehnološke možnosti, najti povezave z ostalim gospodarstvom in da mora svoje izdelke in storitve predstaviti tudi na trgu. V tistem času so kupili stavbo v Vošnjakovi ulici 13, današnji dom obrtništva, leta 1985 pa so tudi razvili obrtniški prapor. Po upokojitvi Mirko Bizjak vodi sekcijo upokojenih obrtnikov. Ves čas svojega aktivnega dela v obrti in še danes si prizadeva za izboljšanje položaja obrtnikov in podjetnikov, ob tem pa
ostaja marsikomu zgled poslovne in moralne avtoritete. Kot poudarja, mora biti uspešen obrtnik v prvi vrsti dober človek. Še vedno pa je tudi velik zagovornik vseh oblik obrtniškega povezovanja in druženja. V zahvali za naziv, na katerega je izjemno ponosen, prejel ga je v svojem 84. letu, je Mirko Bizjak spomnil na dosežke v svojih dveh mandatih predsednika in tudi sicer. Za nakup obrtniške stavbe v Vo-šnjakovi ulici 13 jim je Obrtna zbornica Slovenije prispevala 670 tisoč dinarjev. Prostore so obrtniki obnovili s prostovoljnim delom, prispevali pa so tudi material. Obrtniški organizaciji je hvaležen, da je imela posluh za njegovo delo.
MG
Središče ob Dravi • Razstava fotografij
Zgled, ki mu velja slediti
Turistično društvo Središče ob Dravi je v avli občinske zgradbe v Središču ob Dravi odprlo razstavo fotografij najbolj urejenih stanovanjskih in drugih objektov v občini, za katero si želijo, da bi številne obiskovalce spodbudila, da sledijo primerom lepo urejenega okolja v občini ali pa morda dobijo kakšno idejo za urejanje svoje okolice.
Ptuj • 21. sejem rabljene korantove opreme
V preteklosti je turistično društvo običajno oblikovalo komisijo, ki je ocenjevala urejenost okolice domovanj v občini, tokrat pa so se odločili, da posebnih priznanj ne bodo podeljevali, ker je zelo težko zajeti vse, ki si zaslužijo pohvalo, saj je vedno več takšnih občanov, ki jim je urejenost njihovega okolja pomembna. Zato so vse leto s fotoaparatom beležili lepe motive, ki so se ponujali v različnih letnih časih. Fotografije tistih, ki so po svoji urejenosti izstopali od povprečja, so razstavili na panojih v občinski avli. Pri tem so poskušali zajeti čim več naselij: Obrež, Grabe, Središče, Šalovci in Godeninci. Pri svojem delu so sicer opazili tudi manj urejeno okolje, a ga nimajo namena grajati, ampak pričakujejo, da bodo dobri
vzgledi sami opravili svoj namen. Urejeno in gostoljubno okolje namreč vidijo kot pogoj za uspešen razvoj turizma.
Predsednica TD Dragica Florjanič je povedala, da je vsaka stanovanjska hiša ali objekt
iÍ51	te
m	
Foto: Viki Ivanuša
Druženje korantovih skupin
V večnamenski dvorani v Spuhlji je 26. in 27. januarja potekal že 21. tradicionalni sejem rabljene korantove opreme, ki so ga pripravili v društvu Korant Spuhlja, ki v letošnjem letu praznujejo tudi 30 let organiziranega delovanja in nastopanja.
po urejenosti zgodba zase. Pri enih je poudarek na cvetju na gredicah, oknih in balkonih, drugod pa že negovana trata z nekaj grmovnicami deluje zelo urejeno.
Viki Ivanuša
Turistično društvo je s fotoaparatom zabeležilo številne lepe primere skrbi občanov za urejeno okolje.
Glavna dejavnost društva Korant je povezana z aktivnostmi v času pusta, sodelujejo na osrednjem pustnem dogodku na Ptuju in drugih pustovanjih. Pred 21 leti so kot prvo društvo na Ptujskem pričeli sejem rabljene korantove opreme, ki ga tradicionalno pripravljajo zadnjo soboto in nedeljo v januarju. To je za vse tiste, ki želijo priti ugodneje do korantove opreme, zadnja priložnost, da si jo kupijo. Tudi letošnja sejemska ponudba je bila dobra; masko in kožuh je bilo mogoče kupiti že za 350 evrov, redna cena se giblje med 600 in 700 evri. Ob tem si je bilo mogoče na sejmu kupiti zvonce in vse druge potrebne dodatke: gamaše, rute, rože in podobno. Kot so povedali predsednik KDFD Korant Matjaž Šmigoc, tajnik Gregor Miložič in podpredse-
dnik Marko Šamperl, so zadovoljni z obiskom in udeležbo drugih korantovih skupin, saj je njihov sejem hkrati neke vrste predpustno druženje korantovih skupin s Ptujskega, na katerem se pogovarjajo o medsebojnem sodelovanju,
predvsem pa o udeležbi na ptujskem kurentovanju. Letošnji sejem je spremljala tudi manjša razstava tradicionalnih pustnih likov, kar je še dodatno pritegnilo kupce in obiskovalce.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V večnamenski dvorani v Spuhlji je 26. in 27. januarja potekal že 21. tradicionalni sejem rabljene korantove opreme.
6 Štajerski
Od tod in tam
petek • 1. februarja 2013
Bodoča avtocesta od Dražencev do Gruškovja, ki je trenutno ocenjena na 175 milijonov evrov, naj bi se (zelo verjetno) gradila v treh fazah - v tretji fazi naj bi se tako gradila za občane zelo pomembna vzporedna cesta.
Sp. Podravje • Avtocesta do Gruškovja še na papirju
Se obeta trifazna izgradnja?
Uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje je bila sprejeta že septembra 2010. Dejanska izgradnja pa je v prvi vrsti odvisna od izdelave še potrebnih dokumentov in seveda denarja. Obeti, da naj bi bil zadnji odsek Pyhrnske avtoceste zgrajen 2015, postajajo vedno bolj neuresničljivi.
Trenutno še aktualni minister Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP) Zvone Černač je sicer na zadnjem obisku pred novim letom županoma Vidma in Podleh-nika, Frideriku Bračiču in Marku Maučiču, obljubil, da se bo zavzel za prednostno reševanje tega avtocestnega odseka, ki pa se bo najverjetneje gradil v dveh fazah.
Z MzIP-a so glede tekočih aktivnosti predvidene gradnje AC Draženci-Gruškovje sporočili, da je za letošnje leto predvidena izdelava projektov PZI (projekt za izvedbo, op.a.): „V skladu s terminskim planom je predvideno, da se projektiranje PZI in pridobivanje zemljišč razdeli v dve etapi, kar bo omogočalo, da bo gradbeno dovoljenje za prvo etapo pridobljeno najkasneje v začetku 2014. Predpostavki temeljita na pogojih pravočasno pridobljenih zemljiščih. Pričakujemo, da bodo pridobljena zemljišča, ki bodo omogočala tudi izvedbo posameznih sklopov del, kot so predor, objekti, deviacije ipd., zato bo pridobivanje gradbenih dovoljenj razdeljeno na posamezne etape in sklope. To pomeni, da bi se projektiranje moralo izvesti do konca leta 2013."
Za izdelavo projektne dokumentacije je v letošnjem letu predvidenih 2,7 milijona evrov. Sklep o dodelitvi dveh milijonov evrov iz proračuna EU prav namensko za ta odsek je Evropska komisija sprejela lani oktobra. „Ob izdelavi PZI je za letos predvidena še izdelava presoje s stališča prometne varnosti ter izdelava investicijske dokumentacije," so še povedali
na ministrstvu, kjer dodajajo, da se bodo letos izvajali tudi odkupi potrebnih zemljišč, predvidoma v višini 12 milijonov evrov. Skupno je sicer za odkupe vseh potrebnih nepremičnin predvidenih 24,6 milijona evrov, kar pomeni, da se bo odkupovanje nadaljevalo še v letu 2014, čeprav na ministrstvu pravijo, da naj bi se večina potrebnih zemljišč odkupila že v tem letu.
Zelo optimistično napovedujejo tudi začetek prvih gradbenih del; ta naj bi bila na vrsti že v prvi polovici leta 2014, malo manj optimistični pa so glede dvofazne izgradnje AC Draženci-Gruškovje, ki jo je nedavno tega še napovedoval minister Černač. Pravijo namreč tako: „Doku-mentacija, ki se izdeluje, bo omogočala izvedbo gradbenih del v dveh etapah. Morda pa bo prišlo tudi do tretje etape, gre za gradnjo regionalke, če se bo izkazalo, da gradnja AC moti gradnjo regionalne ceste oziroma obratno ... "
Strah oziroma dvom o tem, da naj bi država financirala v okviru projekta izgradnje
tudi prenovo in deloma novogradnjo vzporedne ceste (regionalke), se je tako spet pojavil. Kot je znano, je sicer v DPN zajeta izgradnja tako AC kot vzporedne (regionalne) ceste, saj bo AC sedanjo glavno cesto od Dražencev do Gruškovja „povozila". Vendar pa je vprašanje, ali bo dejansko dovolj denarja še za širitev sedanje vzporedne ceste, ki naj bi imela tudi del nove trase (od gostišča Majol-ka naravnost do Podlehnika namesto sedanje ceste »pod goro«). Z izrivanjem prenove te ceste iz sočasne gradnje AC je ta dvom oziroma strah še toliko večji, saj se lahko zgodi, da vzporedne ceste -zaradi pomanjkanja denarja - ne bo ... Po morebitnem takšnem scenariju se bo stanje za občane Podlehnika, Vidma in Žetal še poslabšalo.
Sicer pa je celotna investicijska vrednost izgradnje 13-kilometrskega odseka AC do Gruškovja po tekočih cenah ovrednotena na slabih 175 milijonov evrov (leta 2008 je ta znašala 154,5 milijona evrov).
Čeprav župana obeh naj-
bolj prizadetih občin, Vidma in Podlehnika, pristojno ministrstvo nenehno opozarjata ne izjemno veliko obremenjenost sedanje regionalke, hkrati pa na izjemno nizko prometno varnost in velike težave občanov, zlasti v poletnih mesecih in prometnih konicah, ko je prečkanje te ceste ali vključevanje v promet zaradi strnjenih kolon praktično nemogoče, pa na MzIP glede te težave menijo drugače: „Glede odseka Dra-ženci-Gruškovje ne drži ocena, da je to eden od najbolj obremenjenih odsekov v Sloveniji. S prometnimi obremenitvami (PLDP) v letu 2011 med 10.000 in 11.000 vozil, na samem mejnem prehodu 8.300, se ne uvršča med prometno najbolj obremenjene odseke. Na prometno najbolj obremenjenem avtocestnem odseku v Ljubljani so v letu 2011 prometne obremenitve presegle vrednost 80.000 vozil. Je pa res, da je promet na odseku Draženci-Gruškovje sezonski, kar pomeni zgostitve prometa v času turistične sezone in praznikov."
SM
Sv. Jurij ob Ščavnici • Občinski proračun za letos sprejet
Za naložbe 2,5 milijona evrov
Pred potrditvijo letošnjega proračuna občine Sveti Jurij ob Ščavnici so svetniki obravnavali kar petnajst vloženih amandmajev, večina med njimi pa je bila sprejetih.
Za sofinanciranje nabave gasilskih vozil je bilo namenjenih dodatnih 11 tisoč evrov, 50 tisoč evrov se nahaja v proračunski postavki za vzdrževanje cest, 12 tisoč evrov je delež pri vključitvi na razpis za nepovratna sredstva za ureditev krajevne knjižnice, tisoč evrov bodo porabili za izdajo občinskega glasila, pet tisoč evrov pa bo razporejenih za finančno dotacijo pri naložbah gasilskih društev.
Sicer pa so proračunski prihodki letošnjega leta pla-
nirani v višini 4,5 milijona evrov, kar je za okoli 36 odstotkov več, kot so bili predvideni leto poprej. Razliko odhodkov nad prihodki, ki znaša okoli 400 tisoč evrov, bodo pokrili z denarjem, ki jim je na občinskem računu ostal ob koncu minulega leta. Za naložbe se načrtuje 2,5 milijona evrov, od tega bodo poldrugi milijon namenili gradnji vodovoda v sklopu projekta izgradnje pomurskega sistema, okoli pol milijona evrov pa bodo vložili v obnovo cest.
Največji poseg v proračun je bil tokrat dosežen z amandmajem, ki ga je predlagal župan Anton Slana za projekt obnove večnamenskih zgradb za medgeneracijska druženja oziroma obnovo vaško-gasilskih domov, nova cena znaša dobrih 230 tisoč evrov, prej pa so planirali vrednost projekta v višini blizu 490 tisoč evrov, saj so želeli v sklopu tega projekta obnoviti tudi cesto Terbegovci-Gabrc. »Že lani je izvedba navedenega projekta predstavljala prednostno nalogo občine in
je bila zaradi tega tudi posredovana vloga na javni razpis. Postopek pritožbe zoper negativno odločbo na omenjenem javnem razpisu leta 2012 je v proceduri, zato dokončna odločitev še ni znana. Dejstvo je, da posamični projekt doprinese največje možno število točk, ki se lahko doseže, če pa bi se odločili za združitev dveh projektov, bi s tem tvegali manjše število doseženih točk,« je bilo zapisano v obrazložitvi amandmaja, ki so ga občinski svetniki potrdili.
NŠ
Svet je majhen
Komu seje»sfuzlalo«
Nekomu je počil film. Oziroma v Sloveniji so nekateri popolnoma izgubili kompas. Nekaj časa sem se otepal komentiranja poročila Komisije za prepričevanje korupcije, ker se nisem želel spustiti v debato, ki bi lahko imela pridih po političnem opredeljevanju, vendar mislim, da po vsem temu dogajanju, ki smo mu priča v zadnjih tednih, postaja analiza neizbežna.
Nekaj ur po objavi znanega poročila me je poklicala novinarka nekega časnika in prosila za mnenje. Pod pritiskom časa, ki ti ga dajo samo dnevni tiskani mediji v večernih urah, sem se moral v nekaj minutah prebiti čez petindvajset strani dolg dokument in si ustvariti lastno idejo. Od tistega dne živim pod vtisom, da se je našim državnikom »sfuzlalo«! Vem, da večina Slovencev poročila ni prebrala in da zaradi medijskega poročanja misli, da vsebuje neverjetne podatke o korupciji in težke obtožbe proti Jankoviču in Janši. Vendar ni tako! Goran Klemenčič, predsednik KPK, je izdal poročilo o nadzoru nad premoženjem predsednikov strank, v katerem je ugotovil, da so Žerjav, Pahor, Novakova in Erjavec »čisti«, medtem ko Janša in Jankovič kršita zakone vse povprek! Človek, ki bere, ugotovi, da je Erjavec primeren predstavnik upokojencev. Saj sploh nismo dvomili. Že v predvolilni kampanji je jasno povedalpred kamerami, da ima le deset tisoč evrov na računu in avtomobil znamke Audi se sploh ne pojavlja. Je približno enak »revež« kot bivši predsednik države Danilo Turk, ki je imel po dolgih letih službovanja v New Yorku le nekaj tisočakov na bančnem računu in živel v stanovanju žene.
Pa spustimo podrobnejšo analizo Pahorja, Žerjava in Ljudmile Novak, ki v tem trenutku niso del problema. Cela Slovenija je vstala zaradi škandaloznih kraj oziroma koruptivnih dejanj gospoda Jankoviča in predsednika vlade Janše. Ampak ko natančneje preberemo poročilo komisije, ne moremo preko besede »poročanje«. Problem se skriva v »poročanju« Komisiji. KPK je izdala dokument, ki razburja celotno politiko, v katerem niso navedena kazniva dejanja, temveč večinoma le pomanjkljiva poročanja ali poročanja o premoženju celo izven zakonskega roka. Zaradi takšnega dokumenta se v nobeni deželi Evropske unije ne bi tresla vlada! Zaradi takšnega dokumenta bi v normalni pravni državi v resnici morala biti obtoženaprotikorupcijska komisija! Navedeni so sumi morebitnih kaznivih dejanj. To je približno tako, kot da bi nam zdravnik sporočal, da mogoče imamo neko bolezen, mogoče pa tudi ne. Če ima Komisija jasne dokaze, sume ali dokumente, ki kažejo na kazniva dejanja dveh najpomembnejših strankarskih voditeljev v državi, bi morala nemudoma predati vse gradivo državnemu tožilstvu oziroma oddati ovadbo. Kakršnokoli drugačno ravnanje je družbeno in pravno nesprejemljivo in je lahko usodno za ugled Komisije. Ne glede na dejstvo, da KPK tega ni storila, se je v državi vseeno sesul politični plaz. Gregor Virant je začutil, da lahko »za-jaha« splošno nezadovoljstvo ljudstva ter vrne udarec, ki ga je bil deležen pred državnozborskimi volitvami. Spregovoril je, ne da bi primerno premislil na vse možne posledice. Odprl je Pandorino skrinjico in sistem je začel kolapsirati, ne da bi sledil najmanjšemu načrtu. Politiki, verjetno pod stresom ulice, ki skoraj vsak teden protestira pred državnimi palačami, so se izkazali za izredno nepredvidljive igralce, ki netrezno iščejo izhod iz slepe ulice, v katero so se sami zapeljali, oziroma še huje, v katero so po samo enem letu vladanja zapeljali celotno državo.
Slovenija se nahaja sredi najhujše gospodarske krize svojega samostojnega obstoja. Potrebuje stabilnost in reforme po enem letu vladanja, pa smo sedaj priča najneumnejši krizi zadnjega desetletja. Nekdo je izdal pravno pomanjkljivo poročilo. Nekdo je prehitro spregovoril. Nekdo je izkoristil dejstva za hiter politični dobiček, ne da bi pomislil na državo. Nekateri drugi so izkoristili trenutek, da se rešijo Jankoviča, ki jim je začel predstavljati problem za rast oziroma obstoj stranke, ampak prav nihče ni pomislil na Slovenijo. Situacija je tako zunaj kontrole, da mi je izredno težko podati komentar tujim kolegom, ko me prosijo za pojasnitev. Tuji mediji nas imajo za okužene s civilno vojno in nas ne jemljejo več resno. V Bruslju se bojijo samo zaradi dveh razlogov: gospodarski kolaps ali predčasne volitve, ki lahko pripeljejo do nepravočasne ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške Evropski uniji.
Živimo v filmu, ki nima scenarija. Vse skupaj je približno tako kot v vojni: nespameten dogodek, ki mu sledijo številni drugi, v katerih je izredno težko najti kakšno logiko. Kako se bo končalo? JanezJanša bo vladal tako dolgo, kolikor bo zdržal. Učinek bo dvojni: poskusil bo uresničiti še nekaj reform, za katere pritiskajo evropski partnerji, istočasno pa osmešiti koalicijske partnerje, ki so skočili na žogo populizma, ne da bi dvakrat pomislili o posledicah. Ko bo čas potekel, pa bomo imeli ali projektno vlado ali predčasne volitve. Morda oboje. Duh nespametnih potez je ušel iz steklenice. Nazaj ne moremo. Sedaj je potreben, kot pravi predsednik Pahor, »skupen nastop za izhod iz krize. Potrebujemo državo!«
Laris Gaiser
petek • 1. februarja 2013
Po naših občinah
Štajerski	7
Destrnik • Še o nakupu zemljišča Zelenkove sestre
Zelenko: „To je napaka sodisca!"
Potem ko je Branko Horvat svojega svetniSkega kolega Branka Zelenka obtožil, da je v času, ko je opravljal funkcijo župana občine Destrnik, od svoje sestre v imenu občine odkupil zemljiSče, na katerem naj bi bila hipoteka, so se začeli zapleti. Zelenko vse obtožbe Se vedno zavrača in vztraja, da gre za napako sodišča, Horvat pa trdi, da gre za očitno oškodovanje občine.
Branko Horvat vztraja pri svojem, medtem ko Zelenko vse obtožbe zavrača.
Foto: DK
Težava se je pojavila konec lanskega leta, ko je Horvat na seji izpostavil, da je na zemljišču na Janežovskem Vrhu, ki ga je občina kupila za nekaj več kot 61.711 evrov, hipoteka. Šlo naj bi za eno izmed zemljišč, namenjenih gradnji poslovno-obrtne cone, ki ga je občina odkupila od sestre svetnika Branka Zelenka, izplačilo pa je bilo izvedeno v času, ko je občino vodil ravno Zelenko.
Župan Vladimir Vindiš naj bi pri notarju ugotovil, da je na parcelni št. 250/0, k. o. Janežo-vski Vrh, vknjižena obremenitev oz. hipoteka. S tem je takrat seznanil Zelenka in druge svetnike, saj naj bi to bila ena izmed parcel, na katerih je nekaj več kot milijon evrov dolga.
A kot pravi Zelenko, gre za evidentno napako, kar je po njegovih trditvah priznalo tudi sodišče. Med 26 parcelnimi številkami s hipoteko, katerih lastnik je nekdo drug in ne njegova sestra, naj bi, kot trdi Ze-lenko, povsem pomotoma znašla tudi parcela, ki jo je občina kupila od njegove sestre.
„Ob vsaki pogodbi, ki se sestavlja, se parcele preverijo. V pogodbi piše, da so te nepremičnine vpisane v zemljiško
knjigo, kar pomeni, da so pregledane, to je logično," pravi Zelenko na očitek Horvata, da ob izplačilu 23. marca 2012 ni preveril, ali je parcela prosta bremen.
„Branko Zelenko je kot tedanji podžupan v začasnem opravljanju nalog župana le nekaj dni pred prihodom takrat že izvoljenega župana Vindiša odobril nakazilo 61.711,00 evrov, ne da bi preveril možnost vknjižbe v zemljiško knjigo, kar je na seji občinskega sveta 13. 12. 2012 tudi potrdil. Se mu je obvezno preverjanje možnosti vknjižbe, ki bi ga opravil vsak kmet pred plačilom take-
ga zneska, njemu kot staremu prekaljenemu občinskemu funkcionarju zdelo nepotrebno in odvečno? Morda zato, ker je kupnino nakazal - zgolj slučajno - svoji sestri? In zakaj se je s plačilom tako zelo mudilo? Če ni kakšnih težkih razlogov v ozadju, ali ne bi mogel s tako pomembnim in visokim plačilom počakati tistih nekaj dni, da bi funkcijo župana in s tem plačilo prevzel Vindiš?" se sprašuje Horvat.
Zelenko očitke zavrača in pravi, da je preveril, pred izplačilom pa naj bi tudi takratni direktor Miran Čeh ugotovil, da je parcela prosta bremen. „Po
mojem mnenju in tudi mnenju sodišča je prišlo do napake. Na sklepu, ki ga je sodišče izdalo, je navedena parcela 250/0, prava parcela lastnika pa je 25/0. Torej gre za očitno napako sodišča," pravi Zelenko in dodaja, da realne hipoteke na kupljeni parceli ni.
Uradnega dokumenta, s katerim bi sodišče priznalo zmoto, še nima, a je prepričan, da je dovolj dokazov, da gre za napako in da bo sodišče kmalu končalo postopek ter s tem razjasnilo pomoto.
Horvat: „Zakaj je hitel z izplačilom?"
Na očitek, da je pohitel z izplačilom in ga izvedel nekaj dni, preden je delo predal Vin-dišu, Zelenko odgovarja, da so bili izpolnjeni vsi pogoji na osnovi prodajne pogodbe, ki je ni sklenil on, ampak bivši župan Franc Pukšič, in da ni bilo ovir.
Horvat se s tem ne strinja in vztraja, da pogoji za izplačilo niso bili izpolnjeni. Kot poudarja, je v prodajni predpogodbi, sklenjeni 9. 3. 2009,
in prodajni pogodbi, sklenjeni 5. 11. 2011, izplačilo predvideno po sprejetem veljavnem občinskem prostorskem načrtu. „Ta je kljub formalnemu sprejetju še vedno neusklajen in neveljaven v 75. členu, ki opredeljuje prav plačano zemljišče, saj Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ne priznava OPN ravno v tem delu. Iz tega sledi, da za izplačilo sploh še niso bili izpolnjeni pogoji, o katerih govori sklenjena prodajna pogodba. Predvidevam, da je tu razlog za hitenje s plačilom, saj so se verjetno zavedali, da se novoizvoljenemu županu Vin-dišu najverjetneje ne bi tako slepo mudilo s plačilom, gotovo pa bi pregledal prodajno pogodbo in stanje v zemljiški knjigi. Če povzamem: ker torej še niso nastopili pogoji za izplačilo, lahko rečemo, da gre za oškodovanje občinskega proračuna v vrednosti 61.711,00 evrov," še dodaja Horvat.
Povsem drugače pa OPN vidi Zelenko, ki pravi, da je nesporno dejstvo, da je OPN veljaven, saj je bil sprejet 19. decembra 2011, in da je bil s tem tudi postopek izplačila kupnine povsem pravilno izpeljan.
Ali obstaja aneks
ali ne
Da je pogodba, ki jo je občina sklenila z Zelenkovo sestro, sporna, naj bi dokazoval tudi aneks k prodajni pogodbi, ki je bil, kot pravi Horvat, sklenjen in podpisan 14. 12. 2010. „Ta v II. členu navaja, da ima Zelenkova sestra »/.../ pravico do brezplačnega koriščenja
oziroma do uporabe navedenih zemljišč za potrebe obr-tno-poslovne cone«. Torej tudi po plačilu kupnine ostane zemljišče v njeni (brezplačni) uporabi, saj bo za koriščenje za potrebe obrtne cone preteklo še kar nekaj časa zaradi neusklajenega OPN v tem delu. Take prodajne kupčije si verjetno želi vsak, a je vsak pač ne more skleniti ... Gre torej za še eno oškodovanje občinskega proračuna v višini najemnine. Res, da Zelenko ni bil podpisnik prodajne predpogodbe in pogodbe, prevzema pa vso odgovornost za vse navedene nepravilnosti, saj bi jih moral razrešiti pred plačilom kupnine," dodaja Horvat, medtem ko Zelenko odgovarja, da sploh ni seznanjen s tem, da bi tak aneks obstajal.
„Če je na parceli hipoteka, to ni ovira, da se nekdo vpiše kot lastnik v zemljiško knjigo. Občina Destrnik se lahko vpiše tudi s to hipoteko, je pa res, da mora rešiti, kaj je s tem. To pomeni, da ima problem zdaj Občina Destrnik, ki je že lastnik, predlog za vpis je že vložen. Takšno je pravno mnenje. Bistvo pa je, da hipoteka je, ampak ni realna, zahteva pa čas, da sodišče napako popravi. In kar je zelo pomembno: ob izplačilu ni bilo hipoteke in za mojo sestro je pomembno, ker je moralno prizadeta, da se dokaže, da plombe na tej parceli dejansko ni," pravi Zelen-ko in zaključuje s podatkom, da je sodišče hipoteko vpisalo 17. aprila 2012, torej ko je kupnina že bila nakazana, parcela pa v lasti občine.
Dženana Kmetec
budna predvidena sprememba odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem v tistem delu, ki se nanaša na poslovno dejavnost s ponudbo, ki je ne opravljajo trgovski centri zunaj starega mestnega jedra in je opredeljena kot dejavnost v občinskem interesu, ki lahko za prvo leto delovanja prinese za 80 odstotkov znižano najemnino, za drugo 60 odstotkov, za tretje 40 in za četrto 20 odstotkov, medtem ko je v petem letu delovanja najemnik dolžan plačati celotno najemnino. Omenjeno znižanje lahko uveljavi samo enkrat za prvih pet let delovanja. Mestni svet oziroma posebna komisija naj bi odločala o želeni ponudbi v mestnem jedru in o opredelitvi občinskega interesa, ki bi posledično ponudniku prinesel znižanje najemnine. Sicer pa so svetniki menili, da gre za člen odloka, o katerem bo treba opraviti temeljito razpravo, ker tudi sama formulacija naj ne bi bila dobra. Za 25 garaž v lasti MO Ptuj pa odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem prinaša povišanje najemnine.
Ne glede na vse pomisleke pri obeh odlokih je pomembno predvsem dejstvo, da se je mestna oblast začela zavedati, da so potrebni konkretni koraki oziroma ukrepi za oživitev mestnega jedra.
MG
Ptuj • Raba javnih površin in oddajanje poslovnih prostorov
Kako bi napolnili mestno jedro
Ptujski mestni svetniki so podaljšali razpravo osnutka odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj ter odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem. V razpravo se bodo vključile tudi četrtne skupnosti in civilne iniciative, ki si prizadevajo za več življenja v mestnem jedru in prijaznejše poslovno okolje za podjetnike in obrtnike na tem območju.
K že podanim pripombam in predlogom strokovnih služb, svetniških skupin in svetnikov posameznikov ter odborov mestnega sveta pričakujejo pobude in predloge od tistih, ki se jih besedilo obeh odlokov neposredno dotika. Po mnenju nekaterih svetnikov gre za zelo pomembna odloka, ki bosta v pravi vsebini lahko izjemno veliko prispevala k večjemu dnevnemu mestnemu pretoku ljudi, kar bi vodilo do pričakovanega utripa mestnega jedra in prineslo pričakovano kakovost za meščane, obrtnike in podjetnike ter obiskovalce oziroma uresničevanje (konkretizacijo) nekaterih pobud in predlogov za oživitev mestnega jedra, ki jih je mesto zapisalo tudi v znameniti projekt ADHOC.
Sprememb in dopolnitev že obstoječih odlokov - odlok o rabi javnih površin je bil sprejet leta 2009, o oddajanju poslovnih prostorov in garaž pa v letu 2012 - se bodo lotili z veliko mero občutljivosti, od-
govornosti in prepoznavnosti problemov starega mestnega jedra oziroma mesta kot celote, kar pomeni, da ne bodo po nepotrebnem odpravljali nečesa, kar se je pokazalo kot dobra rešitev že s prejšnjimi akti. Če bodo v odlok o rabi javnih površin, ki zelo posega v pra-
vila obnašanja znotraj mestnega jedra, zapisali, da mora biti gostinski vrt, ki prostorsko ni vezan z obstoječim gostinskim obratom, urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo, potem bo mesto prej izgubilo
kot pridobilo na ponudbi, saj bodo s takšnim določilom v odloku nekateri gostinski vrtovi avtomatično ukinjeni. Kot je še opozorila svetnica Lidija Majnik (LDS), pa bo treba preučiti tudi pogoj za postavitev gostinskega vrta, ki zahteva, da mora biti ob gostinskem vrtu
zagotovljen prehod pešcev v širini vsaj 1,6 metra, pa tudi pogoj za postavljanje pode-stov, ki so dovoljeni le v primerih večjega naklona terena ali dotrajane talne površine, če je to določeno s pogodbo, in tudi prepoved postavitve ograje ali strnjenih cvetličnih korit okoli gostinskega vrta.
Med prepovedi pri rabi javnih površin je ponovno tudi določilo, da je v historičnem območju prepovedano postaviti senčnik, ki ni v barvi naravnega platna ali ima reklamne napise.
Za ponudnike v starem mestnem jedru, ki bolj ali manj životarijo, pa je nadvse spod-
-n a
Foto: Črtomir Goznik
Bo mestno jedro še dodatno izgubilo na ponudbi?
8 Štajerski
Od tod in tam
petek • 1. februarja 2013
Gorišnica • S 14. redne seje
Pogajanja o informacijski pisarni za Eles
Torkova seja gorišniškega občinskega sveta se je začela v nekoliko razširjeni postavi, pa tudi z dodatno razširjenim dnevnim redom. Na pobudo svetnika Stanka Donaja so namreč vsi svetniki z županom vred potrdili dodatno točko dnevnega reda o problematiki daljnovoda Cirkovce-Pince, ki so ji prisostvovali tudi štirje člani Civilne iniciative (Cl) Gorišnica.
Kot je uvodoma povedal župan Jože Kokot, ki je že imel v rokah zapisnik s 77 podpisi občanov s srečanja CI in občanov v Gajevcih proti umeščanju daljnovoda, občina načelom podpira CI in tudi sklepe, ki so bili sprejeti na srečanju, skeptičen pa je bil do sklepa, da naj občina zavrne gostoljubje Ele-su oziroma njihovo prošnjo, da si v prostorih občine uredi informacijsko pisarno za posle z lastniki zemljišč, preko katerih naj bi tekel daljnovod: „Meni osebno se to ne zdi pametno. Če bo Eles imel prostore v občinski stavbi, boste vedno lahko prišli vsi in tudi izrazili svoje nezadovoljstvo z daljnovodom. Razmislite! Eles si lahko uredi svojo informacijsko pisarno kjerkoli, nenazadnje tudi pri Botri, ampak potem bodo tja prihajali samo vabljeni občani. In poleg tega niti ne vem, ali je z vidika pravne stroke sploh dovoljeno, da samovoljno odločamo o tem, kdo lahko stopi v občinsko stavbo in kdo ne, saj je ta družbena lastnina ... Kar zadeva vaš sklep,da ste absolutno proti daljnovodu, pa ga seveda podpiramo, saj je Občina vedno stala za zahtevami svojih občanov!"
S temi pojasnili in pomisleki je Kokot sprožil precej dolgo razpravo o prednostih oziroma slabostih tega, da bi Elesu vseeno ponudili prostor za informacijsko pisarno v občinski stavbi.
Najprej se je oglasil svetnik Robert Marin, ki je povedal, da je bil v precejšnjih dvomih glede podpore Občine CI Go-rišnica, saj je Občina oziroma
župan v preteklosti vendar podpisal smernice za izgradnjo daljnovoda, ki je zdaj tudi del občinskega prostorskega načrta: „Če pa boste zdaj res podprli sklep CI proti daljnovodu nasploh, potem v vašo podporo ne dvomim!"
Podžupan Mirko Štumpf je ob tem navrgel, da Občina nikoli ni podprla načrtovane trase daljnovoda in je vedno stala za zahtevami CI, celoten svetniški zbor pa je nato soglasno sprejel sklep, da je Občina proti izgradnji daljnovoda, s čimer je podprl tudi sklep CI Gorišnica.
Zakaj je bolje, da je Elesova pisarna v občinski zgradbi
Še vedno pa je ostalo ne-odgovorjeno vprašanje informacijske pisarne za Eles v občinski stavbi. Župan Kokot je tokrat odlično (politično) manevriral z besedami: „Razmisli-te, če jih gladko zavrnemo, ne bomo naredili čisto nič. Pravzaprav se bomo le odrezali od nadaljnjega dogajanja!"
Prvič se je oglasil vodja CI Gorišnica Zoran Vesenjak: „Sklep, da je občina proti daljnovodu, lahko ovira sprejetje občinskega prostorskega načrta, tega se moramo vsi zavedati. Kar zadeva ureditev pisarne, pa nam je za zgled občina Ljutomer, ki je gladko zavrnila tako daljnovod kot tudi umestitev pisarne Ele-sa v občinske prostore. Nam v CI je zdaj cilj, da pridobimo na času, saj se sprejema nova okoljska zakonodaja, ki bo za
Na torkovi seji občinskega sveta, ki so ji v prvem delu prisostvovali tudi vodilni člani CI Gorišnica, je župan z nadvse zanimivi argumenti uspel prepričati čisto vse prisotne, da je bolje, če ima Eles v občinski stavbi svojo informacijsko pisarno, kot pa če ga odslovijo ...
občane bistveno boljša. Zgledovali pa se bomo tudi po delovanju društva Kozjak, ki je bilo doslej izjemno uspešno v bitki proti daljnovodu, in bomo tudi mi kot društvo šli v pravne postopke."
Kokot je mirno odgovarjal: „Naredili bomo tako, kot se boste odločili. Na vas je, kaj zahtevate in kaj boste rekli. Moje mnenje pa je isto: bolje, da so tukaj, da bomo vedeli, kaj se dogaja, in tudi vi boste lahko vsi vedno tukaj ter jim jasno povedali, da si daljnovoda ne želite!"
Nekaj svetnikov je županovo stališče in razlago podrlo, češ da je tako res bolje, Vesenjak pa se z mnenjem župana še nekako ni mogel strinjati: „Ne moremo vsak dan stati v občinski stavbi in jih grdo gledati ali ovirati, to konec koncev ne bi bilo etično. Poleg tega pa bodo predstavniki Elesa tako ali tako hodili tudi po terenu
in individualno prepričevali lastnike zemljišč. Če bodo imeli prostor v občinski zgradbi, se mi to ne zdi dober zgled; izgledalo bo, kot da občina podpira gradnjo daljnovoda. Mislim, da bi bilo bolje, če bi njihovo prošnjo zavrnili in tako jasno pokazali stališče občine do tega projekta!"
Razprava za in proti se je nadaljevala še nekaj časa, župan pa je bil s svojimi argumenti, da bodo imeli delovanje Elesa lahko pod kontrolo samo, če bo dejansko imel pisarno v občinski stavbi, vedno bolj prepričljiv in podpiralo ga je vedno več svetnikov, na koncu pa tudi vsi člani CI Gorišnica. Ti so, po kratkem posvetu med seboj, sklenili, da so, glede na povedano, tudi sami za to, da se Eles naseli v občinsko stavbo. In tako je bil soglasno sprejet še sklep, da si Eles lahko uredi informacijsko pisarno v občinski zgradbi ...
Kako so si gasilci razdelili državni denar za pomoč po poplavah
Na seji pa se je nato zaiskrilo še nekajkrat, tudi ob poročilu o novembrskih poplavah. Župan Kokot je najprej povedal, da se je z DEM uspel dogovoriti za javno tribuno, na kateri bodo lahko sodelovali vsi občani ter dobili odgovore na svoja vprašanja in strahove glede stanja ob HE Formin ter poplavne ogroženosti in načrtovane sanacije, odgovarjali pa naj bi tako predstavniki DEM kot predstavniki ARSO, VGP ter naravovarstvenih organizacij: „Nad samim poročilom pa sem osebno zelo razočaran, saj vidite, kakšno je. RK je poslal le splošen seznam, kaj je bilo zbrano in koliko podarjeno. Nič pa nisem seznanjen s tem, kdo je kaj in koliko dobil, kar bi bilo zame zelo pomembno, saj se je obračalo name precej ljudi in organizacij, ki so me spraševale, kdo še kaj potrebuje, a tega nisem vedel. Kako naj jim potem svetujem?! Od Karitasa pa tako ali tako nismo dobili popolnoma nič!"
Marina je zanimalo, kje je poročilo Gasilske zveze in društev, saj ga pogreša, kar pa je še enkrat dvignilo Kokota: „Kot ste slišali, je Ministrstvo za obrambo gasilcem razdelilo skoraj milijon evrov za pomoč v novembrskih poplavah. Naša GZ je prejela 29.000 evrov in jih po nekem svojem ključu razdelila med društva. Nimam nič proti temu, saj je prav tako,
vendar pa se tudi vprašajte, kdo je odgovoren za požarno varnost. Župan! Kdo mora poskrbeti za opremo in izobraževanje gasilcev? Župan! Zdaj bom zahteval natančno poročilo o tem, za kaj so bila ta sredstva od ministrstva porabljena, in to od vseh naših gasilskih društev! Ne želim slišati nobenega jamranja, da spet nekomu kaj manjka in da kaj potrebuje! Mi je pa zelo čuden tudi razdelilnik za ta denar; kako se lahko za uro dela z motorno žago dodeli 100 evrov, za uro ročnega dela pa 1,8 evra?! Halo?! Torej nekdo je moral delati z lopato in krampom cele dneve, da je zaslužil toliko, kot nekdo, ki je delal eno uro z motorko?! Kakšen točkovnik pa je bil to pri naših društvih?!"
Svetniki (še posebej tisti, ki so tudi gasilci) so ob razkritih podatkih ostali brez besed in s precej sklonjenimi glavami, potiho pritrjujoč županu, da točkovnik oz. razdelilnik res ni korekten, oglasil pa se je predstavnik RK (in svetnik) Janko Šuman: „Na občino smo poslali točno takšno poročilo kot vsi ostali RK, občina pa nam ni dala nobenih pisnih navodil, kaj sploh želi v poročilu. Imamo natančne podatke o vseh prejemnikih pomoči in tudi o donatorjih, lahko jih posredujemo, vendar ti podatki niso za javnost!"
Sicer pa je na tokratni gori-šniški seji pošteno počilo še ob sprejemanju proračuna, oziroma ob postavki sofinanciranja športnih društev. Več o tem pa v naslednji številki.
SM
Foto: SM
Ptuj • Četrtna skupnost Jezero
Tovorni promet v Rajšpovi ulici še naprej buri
Prebivalci stanovanjskega dela Rajšpove ulice na Ptuju so nezadovoljni, ker vozniki tovornjakov »ne poznajo« prometnih predpisov, saj še kar naprej vozijo skozi bivalni del ulice, kjer je promet za tovornjake prepovedan. Že lani so pisali na svet ČS Jezero, da jim pomaga, ker so doslej vse njihove prošnje oziroma pozivi za pomoč pri odpravljanju teh težav naleteli na gluha ušesa.
Kot je povedal, predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic, so v občinskih službah dobili vse potrebne podatke, imajo jih tudi v Mestnem redarstvu, strokovne službe pa so prejele tudi pismo prizadetih stanovalcev. Kljub temu pa s tem še ni konec njihovih težav, saj se je v mesecih, odkar so napisali pismo kot civilna iniciativa, stanje še poslabšalo, tovornja-karjev, ki vozijo po stanovanjskem delu Rajšpove ulice, kjer je zanje prepovedana cona, je iz dneva v dan več. K takojšnjemu ukrepanju je odgovorne pozval tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan.
Kot pojasnjujejo v svojem pismu krajani, so bili na obmo-
čju med krožiščem pri trgovini Hofer in Kogejevo potjo, ki povezuje Qlandio in Novo cesto, nameščeni ustrezno vidni prometni znaki o prepovedi tovornega prometa na obeh straneh stanovanjskega dela Rajšpove ulice, a tovorni promet po tem delu teče, kot da se ni zgodilo nič. Vozišče, ki je bilo obnovljeno pred 35 leti, je razpokano, pojavile so se ugreznine. Še posebej pa je kritično na levi strani ceste v smeri proti Ormoški cesti, kjer je cesta nagnjena zaradi odtekanja meteorne vode. Na tej strani so hiše od vozišča oddaljene le še za širino pločnika. Tresljaji, ki se pojavljajo ob vožnji tovornjakov, se prenašajo na hiše, na katerih so se
že pojavile razpoke, dodatne poškodbe pa povzročajo plju-ski brozge po fasadah pozimi in vode ob dežju, za katere
nihče noče prevzeti odgovornosti. Čeprav je cesta sedaj na novo preplastena, se bojijo, da bo stanje na vozišču ponovno
Foto: Črtomir Goznik
Prebivalci stanovanjskega dela Rajšpove ulice nezadovoljni, ker vozniki tovornjakov »ne poznajo« prometnih predpisov.
takšno, kot je bilo.
Vsi klici stanovalcev na ustrezne službe, policijo in Mestno redarstvo so bili doslej brez odziva. Kot pravijo, so v omenjenih službah vedno našli izgovor, samo da jim ni bilo treba priti v Rajšpovo.
V ČS Jezero pa to ni edini pereči problem. Na Dornavski cesti na primer že nekaj časa čakajo na postavitev protihrupne ograje, ki je nujna. Krajani celotne ČS Jezero pa so nezadovoljni zaradi spremembe termina odvoza odpadkov pri individualnih hišah. S prvim januarjem letos so Javne službe prešle na štiritedenski odvoz mešanih komunalnih odpadkov, papirja in embala-
že, medtem ko odvoz v mestu in blokovskih naseljih ostaja nespremenjen. Do tega je prišlo zaradi manjših količin teh odpadkov in zaradi zmanjšanja stroškov izvajanja storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, so pojasnili v podjetju Javne službe. V ČS Jezero zahtevajo ponovno preučitev zahtev krajanov glede novega način odvoza odpadkov od vrat do vrat, s spremembo termina odvoza se bo kopičenje odpadkov le še povečalo, že doslej niso bili zadovoljni s tedenskim terminom odvoza mešanih komunalnih odpadkov, papirja in embalaže, je pokazala anketa.
MG
petek • 1. februarja 2013
Vzgoja, izobraževanje
Štajerski	9
Ptuj • Pogovor o prihodnosti Revivisa
Oktobra povsem nov visokošolski program?
Pred natanko letom dni je vodenje Revivisa, zavoda, ki je bil s ciljem spodbujanja terciarnega izobraževanja v lokalnem okolju ustanovljen leta 2004, prevzela mag. Darja Harb. Od takrat do danes je vse napore vložila v to, da bi Ptuj končno dobil visokošolski program. Preverili smo, ali je realno pričakovati, da bodo prvi študentje vpisani že oktobra.
Na mesto ravnateljice Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Revivis je bila decembra lani imenovana Darja Harb. Od takrat naprej jo je čakalo veliko dela, saj je bilo Reviviso-vo delovanje nekaj let pred njenim prihodom precej slabo. V zadnjem obdobju niso imeli ne gostujočih univerz, ne vpisanih študentov.
Napovedi za prihajajoče študijsko leto pa so vendarle bolj optimistične, tudi pravno gledano se je na Re-vivisu marsikaj spremenilo. V sklopu tega zavoda poslej deluje Visoka šola na Ptuju, ki lahko razvija tudi lastne programe. In ravno to te mesece tudi počnejo. Ali bo prvi program akreditiran prihodnji mesec in se bodo študentje lahko vpisali že za študijsko leto 2013/2014?
Decembra 2011 ste prevzeli vodenje Revivisa. S katerimi projekti ste v tem času ukvarjali?
»Prve aktivnosti so bile usmerjene v selitev iz stavbe na Krempljevi v nove prostore na Vičavi 1, kjer ima Revivis v sklopu Šolskega centra sedaj na voljo bistveno manj prostorov, ki pa zadoščajo za dejavnosti, ki se v zadnjem letu dogajajo. Predvsem smo vse sile usmerili v akreditacijo visokošolskega zavoda in pripravo novega programa. Visoka šola na Ptuju je sicer že bila akreditirana, vendar smo morali, da smo lahko nadaljevali postopke, v ustanovitveni akt vnesti nekatere spremembe, kar pa nam je vzelo skoraj dva meseca. Šele potem smo lahko formirali vse organe visoke šole, to je akademski zbor in senat, slednji pa je bistven organ glede akreditacijskih postopkov visokošolskega programa. Največji problem so pri pripravi visokošolskega programa predstavljali kadri. Res je, da imamo na Ptuju in v okolici veliko ustreznega kadra, žal pa to ni dovolj. Vsak nosilec posameznega predmeta mora namreč imeti habilitacijo za visokošolskega učitelja in to imajo po navadi tisti, ki so zaposleni na univerzah in fakultetah, ki pa v sedanjih razmerah svojim zaposlenim niso pripravljene dati soglasja, ki je obvezna priloga k vlogi za akreditacijo, da lahko sodeluje pri izvedbi programa samostojnega visokošolskega zavoda. Tako
smo bili prisiljeni kadre in potencialne predavatelje iskati po celi Sloveniji. Spomladi 2012 smo začeli pripravljati visokošolski program, ki povezuje tehniko in naravoslovje, prav tako smo morali izpeljati tudi druge aktivnosti, zahtevane v vlogi: povezovanje z delodajalci, iskanje mest za praktično izobraževanje, izdelati elaborat o potrebah bodočega poklica, narediti mednarodno primerljivost programa ipd. Ena izmed pomembnih dejavnosti je bilo kreiranje mednarodne mreže, ki je prav tako eden izmed osnovnih pogojev akreditacije visokošolskega programa. Danes smo ponosni na to, da smo preko pisem o partnerstvu povezani z več fakultetami v tujini. V okviru mednarodnega sodelovanja je Visoka šola na Ptuju izvedla konferenco na temo bionike v maju 2012. Dve izmed pomembnejših institucij, s katerimi Visoka šola na Ptuju sodeluje, sta iz Nemčije, ki je vodilna država na področju izobraževanja bionike. V oktobru 2012 je VŠP postala članica Združenja za tehniško biologijo in bioniko, prav tako ima tesno sodelovanje z Mednarodnim centrom za bio-niko. Vlogo za akreditacijo visokošolskega programa smo oddali julija, v oktobru smo bili obveščeni, da je vloga formalno ustrezna in Svet NAKVIS (Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu) je imenoval strokovne poročevalce za našo vlogo. V decembru so opravili ogled prostorov ter razgovore s potencialnimi predavatelji.«
Zavod se je tudi preimenoval. Zakaj je prišlo do teh sprememb?
»Zavod Revivis se ni preimenoval, sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj. V letu 2012 je bila izvedena redna revizija preveritve notranjih kontrol. V skladu s posredovanim končnim poročilom opravljene revizije je bila potrebna uskladitev ustanovitvenega akta. V postopku pogajanj s soustanovitelji namreč ni bilo doseženo pričakovano soglasje glede posameznih področij sodelovanja, zato je bilo treba odlok v delu, ki se je nanašal
Mag. Darja Harb, ravnateljica Revivisa
na soustanoviteljstvo, ustrezno uskladiti. Revivis ima tako sedaj le enega ustanovitelja, to je Mestna občina Ptuj, ki je tudi edini financer zavoda.«
Zavod je bil ustanovljen leta 2004, danes, skoraj deset let pozneje, pa nima vpisanih študentov. So napovedi optimistične?
»Omenjenega leta je bil zavod ustanovljen, da se v naši regiji vzpostavijo pogoji za višješolsko in visokošolsko izobraževanje, ki bi temeljili na lastnih programih. Podobno so ravnale tudi druge občine v Sloveniji, saj zakonodaja onemogoča, da višješolski ali visokošolski zavod ustanovi občina. Vmes se je zakonodaja spremenila in višješolsko izobraževanje omogočila v srednjih šolah in tako se danes višješolsko izobraževanje na Ptuju izvaja v okviru Šolskega centra Ptuj, kjer izvajajo štiri programe za redne in izredne študente. Zavod Revivis pravzaprav ni imel in tudi v bodoče ne bo imel vpisanih študentov. To ni njegova naloga. Temeljna dejavnost javnega zavoda Revivis Ptuj, ki deluje v javnem interesu, je opravljanje organizacijskih, strokovnih, razvojnih, raziskovalnih, svetovalnih, koordinacijskih in izobraževalnih nalog na področju višješolskega in visokošolskega izobraževanja. V preteklosti so se v Revivisu sicer izvajali nekateri visokošolski programi, vendar le preko gostujočih fakultet (podobno takšno izobraževanje izvaja LU
Ptuj), v prihodnosti pa je to naloga Visoke šole na Ptuju, katere ustanovitelj je Revivis. Skratka o vpisu študentov na Revivis ni možno govoriti, ker ni akreditiran visokošolski zavod. Seveda je možno ponovno vzpostaviti sodelovanje z gostujočimi univerzami in fakultetami, vendar se potem postavlja vprašanja smiselnosti lastne Visoke šole na Ptuju, ki lahko razvija lastne programe za potrebe regije, zaposluje predavatelje iz svoje regije in se povezuje z lokalnim okoljem v okviru skupnih interesov.«
Kdaj lahko pričakujemo kak redni visokošolski program na Ptuju?
»Pred kratkim, torej že v letu 2013, smo prejeli poročilo o prvi akreditaciji študijskega programa. Po njihovem mnenju je program dobro zastavljen iz vsebinskega in organizacijskega vidika ter predstavlja pomembno novost na novem strokovnem področju v Sloveniji. Gre za visokošolski strokovni program, ki je prvi in hkrati edini v Sloveniji, njegova prednost pa je v interdisciplinarnosti in povezovanju lokalnega ter širšega slovenskega okolja. V naslednjem mesecu tako pričakujemo, da bomo dobili dokončen odgovor, ali je program akreditiran ali ne. Največji problem pa seveda predstavljajo finančna sredstva, na kar so nas opozorili tudi strokovni poročevalci. Edini financer Revivisa je Mestna občina Ptuj, Revivis del prejetih sredstev na podlagi ustano-
vitvenega akta Visoke šole na Ptuju namenja kot ustanovitveni delež Visoki šoli. Vendar obseg teh finančnih sredstev verjetno ne bo zadoščal za nemoteno izvajanje programa v prvih letih, če v proračunu občine v prihodnjih letih ne bo zagotovljenih sredstev. Če bomo dobili akreditacijo, bomo v oktobru 2013 pričeli izvajati visokošolski program, vendar samo izrednega, ki ga bomo izvajali na podlagi šolnin. Redni študij se bo izvajal samo v primeru koncesije, ki pa jo je v tem letu (morda tudi v prihodnjem) od države, ki krči denarna sredstva za te namene, težko pričakovati.«
To bo za mesto pomembna prelomnica. Kakšni so načrti, kateri program želite ponuditi kot prvega in ali jih boste razvijali tudi v prihodnosti?
»Seveda je in mora ostati cilj Visoke šole na Ptuju, da v sodelovanju z Revivisom razvija tudi v prihodnosti nove programe, kar pa seveda ne sme voditi v zasi-čenost nekaterih poklicev. Imamo veliko prednost, saj lahko na Ptuju za svojo celotno regijo zagotavljamo celotno vertikalo izobraževanja od poklicnega, preko srednjega strokovnega ter višjega strokovnega izobraževanja do visokošolskega strokovnega izobraževanja. Poglavitni namen te vertikale mora biti vsekakor zadovoljevanje potreb ožje in širše regije na trgu delovne sile. Tudi pri pripravi programa Bionika v tehniki,
katerega odobritev čakamo, smo razmišljali v tej smeri in pripravili program, kamor se lahko vključijo tako dijaki nekaterih srednješolskih programov, ki se izvajajo na Šolskem centru Ptuj, kot tudi diplomanti nekaterih višješolskih programov, ki se izvajajo na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj. V tem smislu smo tudi ustvarili pogoje, da lahko bodisi zaradi socialnih ali katerih drugih razlogov mladi in drugi, ki se želijo nadalje izobraževati, ostajajo v svojem kraju.«
Vam je vlada, šolsko ministrstvo naklonjeno pri tem?
»Upam si trditi, da so nam oboji naklonjeni, vendar, žal, časi niso takšni, da bi lahko njihovo podporo čutili tudi v finančnem smislu, kjer so največji problemi. Vsekakor upamo, da bodo morda v prihodnjem letu razpisali koncesije in da jo bomo, glede na popolnoma novo, interdisciplinarno področje, ki ga bomo (seveda ob pridobljenem soglasju!)) izvajali v našem programu, dobili in tako omogočili tudi izvedbo rednega študija.«
Ob vašem imenovanju ste dejali, da si želite prve študente vpisati oktobra 2013. Vam bo uspelo?
»Naredila sem vse, kar je bilo v moji moči, še posebej, če upoštevamo, da sem v zavodu Revivis še vedno edina zaposlena, poleg tega pa sem odgovorna tudi za Visoko šolo na Ptuju, ki je drugi pravni subjekt. V enem letu smo, skupaj z ekipo, ki je bila pripravljena prostovoljno sodelovati, izpeljali popolnoma vse postopke, ki so bili potrebni, da smo pripravili vlogo za akreditacijo programa. Postopki, ki tečejo po oddaji vloge, so sedaj v skladu z dinamiko, ki jo ima NAKVIS pri presojanju programa. Nekako smo v teh dneh pred odločilnim trenutkom, ko pričakujemo dokončen odgovor. Ekipa, ki je požrtvovalno delala na programu vse leto in si zasluži vso pohvalo, pa si bo, ob pozitivnem odgovoru, prizadevala, da bomo program izvajali kakovostno in v skladu s potrebami gospodarstva. Bo pa uspeh še večji, če bomo tudi v nadalje imeli zagotovljeno finančno in moralno podporo ožje in širše lokalne skupnosti.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
četrtek • 7. februarja 2013
Podlehnik • Podpis pogodb s štipendirana
Letos za štipendije 9000 evrov
Občina Podlehnik že drugo leto sofinancira izobraževanje svojih srednješolcev in študentov. Občinski fond za štipendije za šolsko leto 2012/2013 letos znaša 9000 evrov, komisija pa je izbrala šest štipendistov.
Pobudnik ideje za občinsko štipendiranje je podžupan Sebastian Toplak, ki se je v ta namen odrekel polovici svoje podžupanske plače. Preostali del sredstev po soglasju svetnikov občina zagotavlja iz proračuna. Lani je bilo tako za pet štipendistov zbranih in namenjenih 6800 evrov, za letošnje šolsko leto pa je na voljo 9000 evrov. Župan Marko Maučič sicer še vedno upa, da bodo uspeli najti tudi kakšnega donatorja.
Tričlanska komisija, ki jo vodi ravnatelj podlehniške osnovne šole Dejan Kopold, je izmed prispelih 17 prošenj za štipendije v skladu s pravilnikom izbrala šest kandidatov; tri dijake srednjih šol in tri študente, ki so pogodbe o štipendiranju podpisali v soboto opoldne. Kriterij za izbiro štipendista je bila višina mesečnega dohodka na člana družine. Višina mesečne štipendije za dijake je 100 evrov, za študente pa 150 evrov.
Ob podpisu pogodb s štipendisti je župan Marko Mau-čič povedal: „Štipendije veljajo za celotno šolsko leto, čeprav jih podpisujemo šele januarja. Do konca tega meseca bodo tako izbrani štipendisti prejeli vse zaostale štipendije, potem pa bodo izplačevane redno vsak mesec okoli 15. Seveda ne moremo podeliti štipendij
Zupan Marko Maučič in podžupan Sebastian Toplak z letošnjimi občinskimi štipendisti; trije dijaki bodo prejemali mesečno štipendijo v višini 100 evrov, trije študentje pa 150 evrov.
vsem, ki bi jih potrebovali. Žal je družin, ki so v vedno večji krizi in pomanjkanju in ki bi potrebovale pomoč, vedno več. Vsekakor pa upam, da bodo štipendije našim dijakom in študentom olajšale študij in jim pomagale pri uresničevanju želja in ciljev, hkrati pa naj jim bodo tudi spodbuda za doseganje čim boljših rezultatov."
Štipendiste je nagovoril tudi podžupan Sebastian Toplak, ki je spomnil, da fonda za štipendije v občinskem proračunu ne bi bilo, če ne bi njegove pobude podprli tudi svetniki in župan: „Dejstvo je, da je študij
za naše mlade že v izhodišču dražji, saj je vezan na prevoze in s tem dodatne stroške, ki jih dijaki in študentje v večjih mestih nimajo. Tudi zato je prav, da jim s štipendijami vsaj malo pomagamo. Ne želimo si namreč, da se mladi iz naše občine odseljujejo in upam, da je tudi štipendija ena od oblik pomoči, s katero bomo zaustavili trend odseljevanja. Mladim želim uspešen študij, pa tudi, da po končanem izobraževanju ostanejo v domači občini." Toplak je ob koncu še dodal, da bodo v prihodnje za podelitev štipendij poleg kriterija najnižjega dohodka upo-
števali tudi kriterij uspešnosti v izobraževanju, ki je prav tako zelo pomemben: „Sicer za letošnje izbrane štipendiste velja, da so tudi zelo dobri dijaki in študentje, tako da so štipendije v dobrih rokah. Za naprej pa razmišljamo tudi o nagradah za študente, ki bi z izvirnimi raziskovalnimi nalogami pomagali pri razvoju naše lokalne skupnosti."
Letošnji prejemniki štipendij so: Bernarda Pulko, Matic Feguš, Špela Trafela, Klementina Plajnšek, Nastja Žerak in Manja Grabrovec.
SM
Sv. Tomaž • Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev viž
Bogastvo ljudske zakladnice 2013
V Domu kulture Sveti Tomaž je v soboto zvečer potekalo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Udeležilo se ga je osem pevskih zasedb in dve skupini ljudskih godcev.
V programu so nastopili kvartet Slavček KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, ljudske pevke KD Frana Ksa-verja Meška Sveti Tomaž, ljudske pevke FS Podgorci, pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, ljudski godci Stori čehoki KD Podgorci, pevke ljudskih pesmi Sestre Nedeljko KD Podgorci, pevsko društvo Zrelo klasje, pevci ljudskih pesmi KD Obrež, ljudski pevci Vrtnica Kog in ljudski godci Porini pa počini KD Klopotec s Koga.
Strokovna spremljevalka srečanja je bila Adriana Gaber-ščik, ki uči petje pri Akademski folklorni skupini Franceta Ma-rolta ter izvaja seminarje učenja ljudskega petja. Povedala je, da pri Sv. Tomažu ni prvič, in pohvalila organizatorje, ki s takšnim posluhom organizirajo srečanja ter pripomorejo, da se slovenska ljudska pesem še sliši: „Takšna srečanja so namenjena ohranjanju ljudske pesmi. Zavest o naši tradiciji in kako je nekoč zvenela naša
ljudska pesem, se izboljšuje, še vedno pa se pri nekaterih skupinah vnašajo moderne prvine narodno-zabavnega ali zborovskega petja. Ampak vsako leto je boljše. Pozorni moramo biti zlasti na starost in vsebino pesmi, da izvira iz časa pred prvo ali drugo svetovno vojno. Mlajših pesmi še ne moremo priznati za ljudske. Ocenjujemo tudi intonacijsko točnost petja. V Sloveniji je doma več-glasje, saj smo bili Slovenci vedno dobri pevci in po domovih ter vaseh se je pelo trigla-sno. Instrumenti pri tem niso bili potrebni, ker so ljudje znali narediti harmonijo. Posebej harmonika k petju ne sodi, ker je preglasna. Ob njej se lahko poje le, ko imamo mikrofon, sicer pa je takšno petje nastalo pod vplivom medijev. Zato spodbujamo triglasno petje, pomemben pa je tudi način ljudskega petja, ki je naraven, odprt, brez dinamike."
Da je neka pesem ljudska, lahko rečemo, ko ima vse tri elemente - besedilo, melodijo
in način petja - v skladu z našo tradicijo. Glede obleke pa je spremljevalka povedala, da se ljudski pevci ob svojem petju niso posebej oblačili, zato tudi na JSKD ne spodbujajo posebne vrste oblačenja. Če pa se skupine že odločijo za posebno obleko, potem je najbolje nastopati v starih oblekah, kot so običajne pri folklornih skupinah in odsevajo oblačilno podobo časa izpred sto let.
Seveda je treba potem biti v to opravo urejen dosledno od glave do pet.
Za ljudsko petje pa je treba navdušiti tudi mlade, saj na takšnih revijah nastopajo predvsem starejši. Po Sloveniji se menda že pojavljajo tudi mlajše skupine, ki zrastejo predvsem iz folklornih skupin, kjer mladi pridejo v stik z ljudskim plesom in vižami.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Nastopilo je deset skupin iz vseh treh občin na širšem ormoškem območju.
Tednikova knjigarnica
Petkov pustni prispevek
Jutri, v soboto, je svečni-ca, jutri, drugega februarja ob pol noči smejo zazvoniti kurenti. Vihtenje ježevk, poskakovanje, poplesavanje in grozeče rajanje kurentov vedno začenja na drugi dan drugega meseca v letu. Vedno.
A pustni torek je premakljiv datum: ob prvi pomladni polni luni je velika noč, 40 dni pred veliko nočjo je pepelnična sreda, pred njo je pustni torek. Tako bo letos pustni čas bolj kratek, deset dni vse skupaj. Letošnji pustni petek je zatorej tudi državni kulturni praznik, dela prost dan, ki mu sledita pustna sobota in nedelja. Ljudski pregovor pravi: Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo, pust na soncu - velika noč na peči. In še je brati v knjigi Pregovori in reki na Slovenskem (Etbin Bojc. Ljubljana: DZS, 1987), če bo pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.
Če je letos dolgost pustnega rajanja kratka - kratko je sladko, rad poreče ljudski glas - pa želim, cenjeni bralci-pustovalci, s tem petkovim pustnim prispevkom povrniti pomisli k preteklim pusto-vanjem in takšna je tudi ilustracija današnje Knjigarnice, vzeta s tiskanega vabila, ki ga hrani Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, povabila iz leta 2010 v galerijo Magistrat na razstavo fotografij Stojana Kerblerja: Kurentovanje 1966-2005. Kurent s Kerblerjeve davne fotografije priča o neki morebiti premalo poudarjeni lastnosti preljube pustne maske (kar je lepo ubesedil kolumnist Gregor Alič v torkovi izdaji Štajerskega tednika): Kerblerjev kurent zre v gledalca, stoji, celo je čutiti skrb pod kurentovo kapo, ki ji veter češe in zapleta papirnate trakove. Zvonci, trije sprednji so komaj vidni, tako stežka ležijo okoli pasu s črnim kožuhom, ki sprva sploh ni videti kot kožuh, kapa je svetla, prav kratkodlaka ... Kerblerjev kurent ni v poskoku, ne pozira, v desnici drži kot metlin ročaj, raven in dolg, le slutiti je, ali je to ježevka, leva roka je enako pokrčena, prsti pa rahlo stisnjeni v skoraj mehko, vprašujočo pest. Mojstrov kurent je skrivnosten in tako domač krati, na tisti brezsnežni pokrajini (stadion, kjer je danes vse drugače), z zgradbami v ozadju in z velikim nebom in oblaki, ki se slutljivo podijo nad strehami. Neba, ozadja, ki je enakovreden del likovne, fotografske kompozicije, je veliko, nebo obkroža celotno kurentovo kapo in zgornji del temne silhuete trupa, postave, ki jo ravnina žive meje tam zadaj, pred stavbami, loči od travnate podlage, kjer glavni protagonist, ki ga je tako lepo ujelo fotografsko oko, stoji. Tako se znova čudim, kako umetnik, naj bo s sliko, besedo, gibom, zvenom, barvo . zna in zmore v gledalcu, bralcu, poslušalcu, opazovalcu vzbuditi razsežnosti, misli in vsebine, ki pred »navadnim« človekom ne morejo nikoli zaživeti s tolike in s tako globoke bližine.
Ob tem čestitamo našemu slavnemu fotografu za najbolj svežo nagrado v nizu mnogih: to je strokovna nagrada za vizualno umetnost, trend 2012 za življenjsko delo na tem področju, prejel jo je pionir slovenske sodobne fotografije Stojan Kerbler, so nedavno poročali mediji ob podelitvi na ljubljanskem gradu.
Kerblerjeve mojstrovine so črno-bele, a v resnici premorejo barvno paleto, kot bi avtor vihtel čopič krepko pomočen v močno obloženo slikarsko paleto! Pa se spomnim in pobrskam po knjižnih policah o kurentovanju in karnevalu v tistih časih, ko je bilo več barve v srcih in manj tako na zunaj, kot je dandanes kričeč ta potrošniški svet. In najdem publikacijo Kurentovanje in karneval: V Ptuju 1961 (Uredniški odbor: Jože Maučec, prof., Ljudmila Meze, kustos za etnografijo, Marija Urbas, prof. Izdal: Pripravljalni odbor za kurentovanje in karneval. Tiskala: Pomurska tiskarna v Murski Soboti, 1961). To je publikacija, črno-bela seveda, s sporedom, ki se je zgodil 12. 2. 1961 (ob 10. uri sprevod etnografskih skupin -Markovci, Cirkovce, Lancova vas, Hajdina, Bučkovci, ob 14. uri -karnevalski sprevod, ob 20. uri - Prleško gostuvanje v kinodvorani s predprodajo vstopnic v lokalu Turističnega društva, Murkova ul. 1). V publikaciji sledi kratek nagovor uredniškega odbora ter obsežnejši prispevek dr. Nika Kureta z naslovom Kadar korant vlada. Tako je zapisano med drugim:
Pred sto leti nam je ruso opisal Davorim Trstenjak. Imela je star pisker namesto glave. Gonjač je tedaj pel po vasi: Belo ruso vodimo, Konjon srečo prosimo. Zobi ji ne davljemo, z megloj jo napajamo.
Ko je bil obred pri kraju, so zavili k potoku. Fanta, ki sta predstavljala ruso, sta vrgla pisker in metlo v vodo, vsi tri pa so zapeli: Smo ruso v vodo stirali, konjon srečo sprosili. Zdaj mo pa pobirali, da mo žmetno nosili.
Pa prijeten pust poželim in tu je še povabilo na pustno pravljico v četrtek, 7. marca 2013, ob 17. uri v pravljično sobico Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča.
Liljana Klemenčič
Sandro Bloudek
»Trenutno si želim le igrati«
Stran 12 Marko Roškar
»Zavrč je stopnička višje v moji karieri«
Stran 12
Plavanje
Na DP tri medalje za ptujsko plavanje
Stran 13
Atletika
Na Dunaju dve kolajni za AK CP Ptuj
Stran 13
NS Drava Ptuj
Sprememba na vrhu, cilj je napredovanje
Stran 14
Strelstvo
Majda Raušl v Munchnu 13. s 381 krogi
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta 2012 v MO Ptuj
Markovičeva tretjič zapored, Toplak prvič
Izbor športnika leta v MO Ptuj je ena najstarejših prireditev na tem območju, v četrtek je bila na sporedu že 54. V dvorani Gimnazije Ptuj sta naslednika dobila Mina Marko-vič (najboljša v izboru 2010 in 2011, pred tem že leta 2006) in Dejan Zavec (najboljši v izboru 2009, 2010, 2011), ki sta bila za najboljša izbrana lani.
Mina Markovič je dosežek brez sence dvoma ponovila, saj je drugič zapored zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. Članica Plezalnega kluba 6b je dosežek potrdila z zmago na zadnji tekmi sezone v Kranju (tretjo v sezoni), s čimer je zaključila še eno izjemno sezono. Dosežek je vreden še toliko več, ker se je sredi sezone ubadala s poškodbo prsta, ki ji je onemogočila nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu. »Motivov mi ne bo zmanjkalo tudi v prihodnosti, saj lahko še veliko izboljšam v sami tehniki,« je po dosežku povedala Mina, ki se pod vodstvom trenerja Romana Kraj-nika že pridno pripravlja na novo sezono.
Drugo in tretje mesto sta osvojili Adriana Korez in Veronika Domjan. Članica Kluba borilnih veščin Ptuj je svoj najboljši rezultat dosegla na evropskem prvenstvu v Bukarešti, kjer je v svoji kategoriji do 55 kg osvojila 5. mesto. Na tekmi svetovnega pokala v Riminiju je bila prav tako peta. Mlada atletinja AK CP Ptuj Veronika Domjan spada med najbolj perspektivne atletinje v Sloveniji in je stalna članica mladinske državne reprezentance. Odlične rezultate dosega v suvanju krogle in metu diska, kjer zmaguje tudi v slovenski članski konkurenci.
V moški konkurenci je zadnje tri naslove najboljšega osvojil Dejan Zavec, ki se letos
Najboljša športnika MO Ptuj v letu 2012: Mina Markovič (Plezalni tajskega boksa Ptuj).
Foto: Črtomir Goznik
klub 6b Ptuj) in Tadej Toplak (Klub
ni znašel med nominiranci. Naslov najboljšega si je tako priboril tajski boksar Tadej Toplak. Stalni reprezentant je dosegel nekaj odmevnih zmag v mednarodni konkurenci, sodeloval pa je tudi na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Tam je imel neverjetno smolo, saj je bil v uvodnem dvoboju veliko boljši od tekmeca iz Avstralije, a je popustila vrv in Tadej je padel iz ringa. Na sre-
Vrstni red v posameznih kategorijah:
športnica leta: 1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj), 2. Adriana Korez (KBV Ptuj), 3. Veronika Domjan (AK CP Ptuj);
športnik leta: 1. Tadej Toplak (Klub tajskega boksa Ptuj), 2. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj), 3. Blaž Škrjanec (BK Ring);
najboljša ženska ekipa: 1. ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, 2. Strelski klub Ptuj, 3. AK CP Ptuj;
najboljša moška ekipa: 1. BK Ring, 2. NTK Ptuj, 3. Klub tajskega boksa;
najboljša srednja šola: Gimnazija Ptuj;
najuspešnejši trenerji: Matjaž Tomažin (Klub tajskega boksa Ptuj), Jernej Finžgar (KK Perutnina Ptuj);
posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa: Uroš Langerholc (AMD Ptuj).
čo jo je odnesel brez težje poškodbe in se je ob koncu leta že vrnil v ring ter na odmevnem mednarodnem borilnem spektaklu WMC enfusion v Ljubljani slavil proti Hrvatu Ivanu Staniču.
Za Tadejem sta se zvrstila Tilen Vidovič in Blaž Škr-janec. Tilen je nastopil na evropskem članskem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah v Zagrebu in se v močni konkurenci prebil v B-finale. Podoben dosežek mu je uspel tudi na evropskem prvenstvu mladincev in mlajših članov na Portugalskem, kjer je imel smolo, saj je moral v težkih razmerah tekmovati z izposojenim kajakom. Blaž Škrjanec je z ekipo BK Ring ponovno osvojil naslov državnih prvakov, z dobrimi dosežki pa si je v dresu državne reprezentance prislužil tudi nastop na evropskem prvenstvu v Rusiji za starostne kategorije od 19 do 22 let.
Zmagovalci zadnjih petih izborov:
2007: Nina Kolarič in Klemen Ferjan
2008: Nina Kolarič in Kristijan Koren
2009: Nina Kolarič in Dejan Zavec
2010: Mina Markovič in Dejan Zavec
2011: Mina Markovič in Dejan Zavec
V izboru za naj ekipo MO Ptuj v letu 2012 je pri ženskah slavila rokometna ekipa Mer-cator Tenzor, pri moških pa Boks klub Ring. Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa je letos prejel Uroš Langerholc, dolgoletni športni delavec in predsednik Avto-moto društva Ptuj.
O sami prireditvi bomo podrobneje poročali v torkovi številki Štajerskega tednika.
Jože Mohorič
Boks • Dejan Zavec
Marca v New Yorku s Thurmanom?
Dejan Zavec se trenutno v Sloveniji pripravlja za nov dvoboj, čeprav je neznank glede tega še veliko. Pred časom smo v Štajerskem tedniku že pisali o tem, da je blizu dogovora dvoboj v začetku marca preko luže (»tam, kjer je nekaj izgubil«).
To je bil namig na možnost dvoboja s Keithom Thurmanom, 24-letnim Američanom, ki je imel v dosedanji karieri 20 dvobojev, od teh je zabeležil 19 zmag (18 s KO!), en dvoboj se je končal brez odločitve. Thurman ima v svoji rubriki na portalu boxrec.com naslednji dvoboj vpisan 9. marca v dvorani Barclay Center v New Yorku (glavni dvoboj večera se bo zgodil med Američanoma Bernardom Hopkinsom in
Tavorisom Cloudom - dvoboj bo štel za naslov svetovnega prvaka po verziji IBF), ime tekmeca pa še ni znano. Ta možnost se vedno bolj glasno omenja tudi po ostalih boksarskih spletnih portalih, zanimivo pa je, da prihajajo pozitivni signali tudi iz Thur-manove strani. Američan je sicer v zadnjem dvoboju -nastopil je v srednji kategoriji - novembra lani premagal znanega Portoričana Carlosa Quintana. Spomnimo: Dejan je zadnji dvoboj opravil marca lani v Mariboru, ko je po točkah ugnal Namibijca Bethuela Uushona. Če bo res prišlo do realizacije, potem bo to za Dejana izjemna priložnost za ponoven vzpon med najboljše ...
JM
Nogomet • U-21
V reprezentanci Perger, Roškar, Pučko in Črnic
Mlada slovenska reprezentanca pričenja nov cikel, v katerega jo bo znova popeljal selektor Tomaž Kavčič. Za uvod bodo mladi Slovenci odigrali prijateljsko srečanje s Portugalci, na seznamu pa so se med drugim znašli Denis Perger, Marko Roškar, Matej Pučko in Matic Črnic.
Matej Kavčič: »Seveda ta kader ni zaključen, izbrali smo ga za prvo tekmo. Imamo še precej zanimivih igralcev, ki bodo dobili priložnost. Nov cikel smo šele začeli, zato bodo v prihodnjih izborih še spremembe. Vsi, ki si bodo to zaslužili, bodo dobili priložnost.« Trenutno so poškodovani Haris Vučkič, Elvis Bra-tanovič in Žiga Kous, na priprave z Mariborom pa sta v Turčijo odpotovala Dejan Trajkovski in Alen Ploj.
Seznam igralcev za srečanje s
Portugalsko:
vratarja: Jan Oblak (Rio Ave, Portugalska), Ažbe Jug (Bordeaux, Francija);
obrambni igralci: Matej Palčič (Koper), Nemanja Mitrovic (brez kluba), Luka Kranjc (Genoa, Italija), Miha Blažič (Koper), Marko Roškar (Triglav), Denis Pergar (Koper), Erik Janža (Mura 05);
zvezni igralci: Blaž Vrhovec (Celje), Urban Žibret (Koper), Matic Črnic (Maribor), Nejc Praprotnik (Gorica), Marko Kovjenič (Domžale), Anej Jelenič (Padova, Italija), Denis Klinar (Rudar);
napadalci: Filip Valenčič (Olimpi-ja), Andraž Šporar (Olimpija), Matej Pučko (Koper), Matej Poplatnik (Triglav).
JM
12 Štajerski
Šport
petek • 1. februarja 2013
Nogomet • Sandro Bloudek, NK Aluminij
»Trenutno si želim le igrati«
Koliko si doslej spremljal dogajanje v slovenski ligi?
S. Bloudek: »Preko interneta sem kar spremljal rezultate, tudi posamezne tekme, npr. Maribor - Olimpija. Rad sem si pogledal kakšne izreze posameznih tekem, gole in priložnosti. Vesel sem zaradi dobrih rezultatov Maribora, ki je tudi moj klub, saj sem tam odrasel. Imajo kakovosten igralski kader, kar so dokazali tudi v Evropski ligi. Zlatko Zahovič in Darko Milanič sta naredila izjemno ekipo in dvignila klub na zares visoki nivo.«
Foto: Črtomir Goznik
Sandro Bloudek je z Aluminijem podpisal pogodbo, ki ga s klubom iz Kidričevega veže do junija 2014.
Nogomet • Marko Roškar
»Zavre je stopnička višje v moji karieri«
Foto: Črtomir Goznik
Marko Roškar (levo) je kariero začel pri Dravi, pred kratkim je postal novopečeni reprezentant selekcije U-21.
26-letni Sandro Bloudek
(roj. 16. 2. 1986) prihaja iz nogometne družine: njegov oče je Marijan Bloudek, ki je kot trener dolga leta deloval v raznih klubih v Sloveniji (med drugim tudi v Mariboru in Dravi) in BiH, z nogometom pa se je ukvarjal tudi starejši brat Ingmar, ki je med drugim nastopal za Maribor in Olim-pijo. Sandra v Sloveniji najbolj poznamo po tem, da je že z 18. letom prestopil v sloviti Milan (pred tem je bil kapetan slovenske reprezentance U-19), kjer pa prave priložnosti ni nikoli dočakal. Klub iz italijanske prestolnice mode ga je posojal v številne klube v Italiji (Pisto-iese, Cremonese, Calcio Lec-co), nato pa je zaigral še v Švici (FC Chiasso), na Hrvaškem (Varaždin, Šibenik), v Belgiji (Oud-Heverlee Leuven), na Nizozemskem (Fortuna Sittard) in na koncu v BiH (Široki Bri-jeg). V 1. slovenski ligi doslej še sploh ni nastopil, zato je po prestopu v Aluminij pričakovanje toliko večje. Vsekakor v Kidričevem na visokega igralca zvezne vrste upravičeno močno računajo v spomladanskem delu prvenstva.
Kako je prišlo do odločitve, da se vrneš v Slovenijo, in kako si izbral Aluminij?
S. Bloudek: »Iz Aluminija so me korektno poklicali, nato pa je kmalu prišlo tudi do dogovora o sodelovanju. Podpisal sem pogodbo za leto in pol. Trenutno si želim le igrati, za naprej pa bomo videli.«
Kakšna so tvoja pričakovanja ob vrnitvi v Slovenijo?
S. Bloudek: »V 1. slovenski ligi sploh nimam nobenih izkušenj, zato težko govorim o pričakovanjih. Aluminij je trenutno na predzadnjem mestu, želimo pa si obstanek v ligi -mislim, da je to največje pričakovanje cele ekipe.«
Kakšen je prvi vtis o ekipi, kako si se znašel?
S. Bloudek: »Precej fantov že poznam od prej, saj sem z njimi igral v mlajših selekcijah Maribora. Od prej poznam tudi trenerja Bojana Flisa, ki me je dve leti treniral pri kadetih Maribora. S prilagoditvijo zato nisem imel nobenih težav. Zame je velik plus tudi to, da sem blizu doma - zaenkrat je
vse pozitivno.«
Je k tvoji odločitvi za prestop v Aluminij vplivalo poznavanje trenerja Flisa?
S. Bloudek: »Zagotovo je to veliko pripomoglo k temu; zame je bila odločitev bistveno lažja.«
Star si 26 let, v 1. slovenski ligi pa nisi odigral še nobene tekme.
S. Bloudek: »Tako je naneslo, saj sem že zelo mlad odšel iz Slovenije. Kasneje sem igral v različnih ligah po Evropi, sedaj bom vendarle dočakal priložnost tudi doma. To bo posebnost, saj sem tukaj odrasel, treniral v vseh mlajših kategorijah, nikoli pa zaigral v 1. ligi. Bo nekaj novega in se veselim, želim si le še dobrega rezultata za Aluminij.«
Kakšna je tvoja izkušnja mladega igralca, ki je odšel v tako sloviti klub, kot je Milano?
S. Bloudek: »Takrat, leta 2004, je bilo še malo takšnih
prestopov, sedaj je tega več. Normalno je, da bi se še enkrat odločil enako: kateri mlad igralec pa ne bi odšel v Milano, če bi imel priložnost. Kasneje je sicer naneslo tako, kot si sam nisem želel, a očitati si nimam kaj.«
Milan te je posojal v različne klube v Italiji, tudi v Švico in Hrvaško.
S. Bloudek: »Pri teh posojah nisem imel možnosti izbire, to je bila odločitev Milana. Igral sem v številnih ligah, vsepovsod pa sem nabiral izkušnje, videl različne stvari ...«
Nekje sem prebral tvojo izjavo, da ti je bilo najlepše v Belgiji. Zakaj?
S. Bloudek: »V Belgiji sem
Med tednom si prejel povabilo selektorja Kavčiča v reprezentanco U-21: kaj ti to pomeni?
M. Črnic: »To je lepa nagrada in vzpodbuda, da se trudim še naprej. Ostajam na realnih tleh, treba pa bo dati vse od sebe, tako kot tudi v igrah za svoj klub.«
Iz Maribora si šele pred kratkim prišel na posojo v Aluminij. Kakšna imaš pričakovanja glede tega?
M. Črnic: »Pričakovanja so povezana s tem, da dobim čim več priložnosti za igro. S svojimi predstavami želim pripomoči k temu, da se Aluminij povzpne po lestvici.«
Kako bi ocenil prijateljsko srečanje s Šenčurjem?
M. Črnic: »Vtisi so kar dobri, čeprav bo treba igro še nadgraditi. Noge so trenutno zaradi težkih priprav še 'težke', saj smo ta teden veliko trenirali za
bil nazadnje, pred zadnjo izkušnjo v BiH. Belgija in tamkajšnji nogomet sta name naredila velik vtis: igra se precej angleški stil nogometa, navijači pa so zelo sproščeni. Če primerjam z Italijo, doživljajo nogometaši v Belgiji manjši pritisk glede rezultata, mlajši igralci dobivajo več priložnosti ... Vzdušje okrog nogometa je zelo sproščeno in zato je lepo igrati tam.«
Katere so tvoje najboljše in najslabše igralske sposobnosti?
S. Bloudek: »To sam težko ocenjujem, o tem bi lahko več povedali trenerji. Že celotno kariero igram v zvezni vrsti, rad se priključim napadalcem - 'gol me vleče'. Kljub velikosti (191 cm, op. a.) nisem najboljši v skok igri, izboljšati pa moram tudi igro v obrambnih nalogah ter agresivnost pri pokrivanju tekmecev.«
Kako je tvojo vrnitev v Slovenijo sprejel tvoj oče?
S. Bloudek: »O tem se nisva veliko pogovarjala. Moram reči, da me oče že od zgodnjih let podpira v vsaki moji odločitvi. Za vse, kar sem se v življenju odločil, sem se odločil sam. Če sem imel kdaj kakšne dvome, sem se normalno pogovoril z njim ali bratom, nikoli pa mi niso vsiljevali svojih pogledov. Kakorkoli sem se že odločil, prav ali narobe, vedno sem sam nosil posledice teh dejanj.«
Jože Mohorič

MBhb^ i — 'v
Foto: Črtomir Goznik
Matic Črnic je prejel vabilo selektorja v reprezentanco U-21.
nabiranje moči. Z naslednjimi prijateljskimi tekmami bomo izboljšali tudi igro in dosegali še več zadetkov.«
JM
Marka Roškarja ljubiteljem nogometa na našem območju ni treba posebej predstavljati. Je »otrok« Drave, kjer je zaigral tudi za člane v 1. ligi, nato pa ga je pot preko Ljubljane (Bravo Interblock) vodila v kranjski Triglav. 20-letnik je pred kratkim postal član Zavr-ča, obenem pa bo kmalu prvič oblekel tudi dres slovenske mlade izbrane vrste.
Kaj je bilo vzrok, da ste se odločili zapustiti Triglav, ki nastopa v Prvi ligi, in prestopiti v Zavrč, ki je zaenkrat še drugoligaš?
M. Roškar: »Vsekakor je bil glavni vzrok, da gre v primeru Zavrča za urejen klub, ki ima prvoligaške ambicije. Tudi Triglav je urejen klub, toda v Zavrču lahko pričakujem še nek višji nivo in menim, da je to stopnička više v moji karieri. Drugi vzrok pa je zagotovo povezan s tem, da se praktično vračam domov. Poznam ambient, poznam zgodbo Zavrča in mislim, da je tudi ta jeziček na tehtnici pomemben.«
Zavrč ima velike ambicije: kako boste uresničili te cilje?
M. Roškar: »Vsekakor so klubske ambicije, da bi Zavrč že v naslednji sezoni nastopal v 1. ligi in menim, da nam to lahko uspe. Ekipa je dobra, tako stari del ekipe kot nekaj novincev, ki se bomo skušali vključiti v moštvo in poiskati priložnost.«
Ljubitelji nogometa na našem območju se vas najbolje spominjajo iz časov, ko ste branili barve Drave. Kako žgledate na začetno
Moškanjci Gori-šnica - Drava Ptuj 29:29 (13:17)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Balas 1, Vincek 8, Preac 3, Petek 4, T. Bedrač 1, M. Bedrač 2, Arnuš 3, B. Bratuša, Anderluh, Kovač 2, Firbas 3, Valenko 2, E. Bratuša, Gerčar. Trener: Sebastijan Oblak
DRAVA PTUJ: Grm, Draučbaher, Žuran 4, Jerenec, Janžekovič 2, Ver-denik 3, Sabo 3, Bezjak 3, Čeh 6, Maroh 2, Fridrih 4, Lesjak 2, Šam-perl. Trener: Tomi Matjašič
Ekipi bi se na povratnem prijateljskem obračunu morali pomeriti že v petek, toda za prestavitev so bile krive izjemne predstave slovenske rokometne izbrane vrste na svetovnem prvenstvu v Španiji in njen polfinale z domačini. Tako je do srečanja v Gorišnici prišlo v po-
obdobje v vaši članski karieri?
M. Roškar: »Samo Dravo seveda še vedno spremljam. Tu sem namreč začel svoje nogometne korake in šoli sem hvaležen za vse podarjeno. Tu sem namreč pridobil tudi svoje prve prvoligaške izkušnje in seveda sem nekje globoko v sebi še vedno navijač Drave. Tu bi tudi izpostavil trenerje, predvsem Damjana Vogrinca in Franca Fridla.«
Na katerem igralnem mestu se najbolje znajdete in kakšni so pravzaprav vaši nogometni cilji?
M. Roškar: »Moja osnovna pozicija je vsekakor pozicija srednjega branilca. Ambicije so visoke: že celo življenje vlagam v nogomet, obenem pa dajem poudarek tudi šolanju. Moji cilji so, da uspem, da živim od nogometa, obenem pa želim dokazati, da se da poleg nogometa uspešno peljati tudi šolo.«
V zadnjem času vam gre vse kot po maslu: najprej prestop v ambiciozni Za-vrč, nato pa še vpoklici v nacionalno selekcijo do 21. leta starosti. Zadovoljstvo je najbrž veliko.
M. Roškar: »Zelo sem srečen zaradi vpoklica in na tem mestu se moram zahvaliti selektorju Tomažu Kavčiču. Svojo priložnost bom tako iskal tudi v mladi reprezentanci in morda se mi vse uskladi, tako da bom kdaj tudi član A-repre-zentance. Vsekakor pa gre pri tem za poseben občutek, obenem pa je to nagrada za moje dosedanje delo.«
Tadej Podvršek
nedeljek, po zmagi Drave na prvem srečanju pa je bilo tokrat neodločeno. Tudi na drugem srečanju je večina srečanja pripadla Dravi, saj so Ptujčani vodili domala skozi celoten potek. Domačini so se nekajkrat približali na gol, toda modri so na drugi strani takoj vrnili.
Dober tempo smo spremljali tudi v drugem delu igre, ko so nekoliko bolje zaigrali tudi člani 1. B-lige. Drava je slabi dve minuti pred koncem vodila za tri zadetke (26:29), toda številne napake so izkušeni domačini izkoristili in postavili končni izid 29:29. V domači zasedbi so manjkali Zorli, Lukaček in Lozinšek, za modre iz Ptuja pa niso igrali Požar, Pukšič, Bedenik in Šalamun.
Dravo prvo srečanje nadaljevanja prvenstva čaka že ta konec tedna v Železnikih, ekipa Moškanj-cev-Gorišnice pa bo drugi del sezone pričela naslednji konec tedna.
Tadej Podvršek
Nogomet • Prijateljska tekma
ALUMINIJ - GARMIN ŠENČUR 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jeleč (33), 1:1 Babič (54), 2:1 Kurež (65), 3:1 Dre-venšek (81. z 11 m)
ALUMINIJ: Murko, D. Rešek, Ožvald, Lonzarič, Topolovec, Dreven-šek, Bloudek, Bingo, Črnic, Jeleč, Jovanovič. Igrali so še: Lipovac, Medved, M. Rešek, Žagar, Kurež, Zajc. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v sredo gostili drugoligaša iz Šenčurja. Pri domačih je po dolgem času ponovno zaigral mladi David Lonzarič, ki je bil skoraj leto dni odsoten zaradi zdravstvenih razlogov. V dresu Aluminija se je predstavilo pet novincev, Sandro Bloudek, Matic Črnic, Rade Jova-novič, Dorian Ožvald in Gorazd Zajc, manjkal je Emir Hodžura, ki je urejal dokumente za prestop. Kidričevo je že zapustil Ivan Filipovič, ki se je odločil za igranje v nižji avstrijski ligi.
Srečanje je bilo dinamično in borbeno, oba trenerja pa sta preizkušala različne postavitve in taktične zamisli. Opazno je, da so nogometaši še v zgodnji fazi priprav, zato še ni pravega občutka za žogo. Predvsem pa manjka uigranih kombinacij, saj se igralci znotraj igre šele spoznavajo. Glede tega je trener Bojan Flis znova na začetku poti, saj je ekipa od jesenskega dela doživela kar precej sprememb.
DK, JM
Nogomet • Matic Črnic
»V reprezentanci in klubu je treba dati vse od sebe»
Rokomet • Prijateljska tekma
petek • 1. februarja 2013
Šport
Štajerski	13
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Igra boljša kot rezultat
Veplas Velenje -Mercator Tenzor Ptuj 35:26 (16:15)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 5, Kac, Prapotnik 1, Kolednik 1, Močnik 1, Borovčak 8, Bolcar 1, Križan, Zorec, Tumpej 1, Šrajner, M. Selinšek 3, B. Selinšek 3, Žiher 2. Trener: Nikola Bistrovič
V prvem krogu nadaljevanja prvenstva so se Ptujčanke podale v Velenje, kjer so bile domačinke trdno odločene premagati gostujočo vrsto in se tako maščevati za poraz v uvodu prvenstva.
Tudi tokratno srečanje ni bilo takšen »enosmerni promet«, kot kaže končni izid, saj je bil izid še v 36. minuti izenačen (18:18). Boljše so sicer pričele domačinke, povedle s 5:2 in v uvodu narekovale tempo. Gostje so se nato približale le na zadetek, toda sledila je serija 5:0 in v 17. minuti
1 . A SRL (ž)
14. KROG: Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj 35:26 (16:15)
1.	ZAGORJE GEN - I 13	13	0 0 26
2.	KRIM MERCATOR 13	12	0 1 24
3.	KRKA 12	9	0 3	18
4.	ZEL. DOLINE ŽALEC12	8	0 4	16
5.	PIRAN PORTOROŽ 13	7	1 5	15
6.	VEPLAS VELENJE 12	6	1 5	13
7.	MER. TENZOR PTUJ 13	4	18 9
8.	CELJSKE MESNINE 13	4	18 9
9.	MLIN. AJDOVŠČINA 12	4	0 8 8
10.	ADRIA T. LOGATEC 13 3 0 10 6
11.	NAKLO P. TRŽIČ 12 2 0 8 4
12.	ANTRUM SEŽANA 12 0 0 12 0
je prednost domače vrste znašala šest zadetkov (13:7). Toda sama končnica prvega dela igre je povsem pripadla varovankam Nikole Bistroviča. Te so zaigrale kot prerojene in se približale na le zadetek zaostanka (16:15), kar je bil tudi izid polčasa. Tudi nadaljevanje je na začetku prineslo izenačen obračun, igralo se je za gol, favorizirane domačinke pa so postajale vse bolj živčne. Na krilih razpoložene Fatkice-ve (skupaj 8 zadetkov) so nato strle upor žilavih gostij in v 51. minuti ušle na šest zadetkov prednosti (27:21). Toda Ptujčanke se niso dale in so se le dve minuti kasneje približale na štiri zadetke (29:25) ter ob tem imele še napad. Tega niso izkoristile, sledila sta dva zadetka domačink in srečanje je bilo odločeno. V zadnjih minutah so za gostujočo vrsto nastopile mlade igralke in nabirale izkušnje. To so Velenj-čanke s pridom izkoristile in ob koncu naredile nekoliko občutnejšo razliko (35:26).
Že v petek rokometašice Mercatorja Tenzorja čaka nov obračun, saj na Ptuj prihaja močna ekipa Žalca. V njej nastopata dve rokometašici, ki sta kar nekaj sezon navduševali na Ptuju, in sicer Sabina Majcen in Patricija Korotaj. Srečanje v Ljudskem vrtu se bo pričelo ob 18.45, domačinke pa bodo ob podpori gledalcev skušale čim dražje prodati svojo kožo.
tp
Košarka • PARKL
V znamenju gostov
V	8. krogu 1. lige so se zmag veselile gostujoče ekipe. V Kidričevem je Adecco prekinil serijo petih zaporednih zmag NKB Maribor. Končni rezultat 65:86 je hkrati potrditev, da je ekipa Ade-cca v odlični formi in bo v nadaljevanju težko premagljiva. V drugi tekmi, ki je bila v preteklem tednu v dvorani Kidričevo, so domači košarkarji ŠD Kidričevo gostili Pragersko. Prvaki lige tokrat niso dopustili presenečenja in so zmagali 68:76. Pragersko tako ostaja na varnem 2. mestu lestvice in se bo v prihodnjem krogu doma pomerilo z ekipo Adecca, kar bo tekma za prestiž dveh najboljših ekip v tej sezoni.
V	2. ligi sta bili odigrani le dve tekmi. Po pričakovanju je ekipa KK Starše Čiro premagala Rače in tako
Plavanje • Državno prvenstvo v Kranju
Na DP tri medalje za ptujsko plavanje
ostaja na 2. mestu lestvice. V Dor-navi so se domači pomerili z ekipo ŠD Majšperk in slavili drugo zmago v sezoni.
1. LIGA
REZULTATI 8. KROGA NKB Maribor - KK Adecco Maribor 65:86 (19:30, 20:19, 18:18, 8:19), GG TE ŠD Cirkovce - KK Starše 71:73 (14:15, 18:20, 22:21, 17:17), ŠD Kidričevo - KK Pragersko 68:76 (25:24, 17:25, 13:13, 13:14), Klub ptujskih študentov - MCAPro 69:83 (22:19, 16:18, 17:21, 14:25).
1.	KK ADECCO MARIBOR 8 7 1 15
2.	PRAGERSKO WAVE BLOCK 8 6 2 14
3.	NKB MARIBOR -1 8 5 3 12
4.	KPŠ	8 3 5 11
5.	MC APRO	8 3 5 11
6.	GG TE ŠD CIRKOVCE 8 2 6 10
Najboljši slovenski plavalci in plavalke so se v Kranju zbrali na zimskem združenem državnem prvenstvu. Na startni listi je bilo 419 tekmovalcev iz 25 klubov. Največ udeležencev, kar 77, je imel domači klub Triglav Kranj, medtem ko so PK Terme Ptuj zastopali trije plavalci: Nuša Šerbec, Lora Grobelšek in Tim Vidovič.
Ti so skupno v desetih različnih disciplinah opravili dvajset startov. Odplavali so 19 najboljših rezultatov te zimske sezone in 11 osebnih rekordov. Iz statističnega vidika je treba dodati še sedem finalnih nastopov in tisto, kar je najpomembneje - tri osvojene medalje. Dve si je priplaval Tim Vidovič, ki je v mladinski kategoriji zmagal na 200 metrov prsno s časom 2:27:50, medtem ko je bil na 100 metrov prsno tretji s časom 1:07:82. V predtekmova-nju je postavil še hitrejši čas 1:06:73, kar glede na madžarske plavalne lestvice in dobljenih 651 točk predstavlja njegov najboljši rezultat v zaprtih bazenih. »Ti dve medalji mi pomenita zares ogromno, saj sem na državno prvenstvo odšel z manjšimi pričakovanji -želel sem si eno medaljo. Tudi z odplavanimi časi v prsni tehniki sem zares zadovoljen,« je po tekmovanju povedal Tim.
S svojimi nastopi v Kranju je prav tako lahko zadovoljna Lora Grobelšek, saj si je ob
7.	KK STARSE	7 3 4 10
8.	ŠD KIDRIČEVO	7 2 5 9
2. LIGA
REZULTATI 8. KROGA: KMO Dornava - ŠD Majšperk 82:68 (15:19, 26:15, 20:15, 21:19), KK Starše Čiro - KK Rače 90:79 (21:19, 24:26, 17:17, 28:17).
1.	KK STARŠE ČIRO 7 5 2 12
2.	KK ČREŠNJEVE C 6 6 0 12
3.	ŠD PTUJSKA GORA 6 4 2 10
4.	ŠD MAJŠPERK	7 3 4 10
5.	KMO DORNAVA	7 2 5 9
6.	KK ADECCO OLDSTARS 6 2 4 8
7.	KK RAČE	7 1 6 8
PARI 9. KROGA: 1. LIGA: MC APro - NKB Maribor (sobota, 2. 2., ob 15.00 - II. Gimnazija Maribor), KK Starše - Klub ptujskih študentov (sobota, 2. 2., ob 19.45 - OŠ Starše); 2. LIGA: KK Starše Čiro - ŠD Ptujska Gora (petek, 1. 2., ob 20,15 - OŠ Starše), Adecco Oldstars - KK Rače (sobota, 2. 2., ob 16.45 - II. Gimnazija Maribor).
DK
Igor Sternad, Tim Vidovič, Lora Grobelšek, Nuša Serbec in Edi Hvalec
petih osebnih rekordih priplavala tudi bronasto medaljo na 50 metrov hrbtno. Ta tehnika je dolgo časa veljala za njeno glavno, a v zadnjem času dosega odlične rezultate tudi v prosti. Tako je na 100 metrov prosto plavala pod magično mejo ene minute, 59:89. Ob tem je treba izpostaviti tudi njen zelo dober nastop na 50 metrov prosto, kjer je kar dvakrat zabeležila identičen čas 27:98. »Na DP sem izpolnila vse svoje cilje, saj sem izboljšala veliko oseb-
nih rekordov. Plavala sem v štirih finalih, največ mi seveda pomeni ta osvojena medalja na 50 metrov hrbtno, ker sem jo osvojila v močni konkurenci,« je povedala Lora.
V članski konkurenci je tekmovala Nuša Šerbec, ki sicer ni zabeležila vidnejših uvrstitev, vendar je bil njej trud iz treningov prikazan skozi osebne rekorde. Vse nastope tričlanske ptujske delegacije na DP je ocenil njihov trener Igor Sternad: »Naši načrtovani cilji so se v glavnem ure-
Ekipa SD Ptujska Gora trenutno zaseda 3. mesto v 2. ligi.
Atletika • AK CP Ptuj
Dve kolajni na Dunaju
Slovenska zimska atletska sezona je v polnem teku. Ironično je, da se je sredi januarja začela na Dunaju, z državnim prvenstvom v dvorani v krožnih tekih v članski in mladinski kategoriji. Slovenija kljub velikim mednarodnim atletskim uspehom še vedno ne premore pokrite atletske dvorane z 200-metrsko krožno progo, kakor je standard v razvitih atletskih državah.
Nastop na Dunaju je pokazal, da tek na 400 metrov ostaja paradna disciplina ptujske atletike. Naslov državnega podprvaka med mladinci si
je v teku na dveh dvoranskih krogih pritekel Aljaž Brlek s časom 50,65 sekunde. Za zmagovalcem je zaostal le za desetinko sekunde. Brleku so na sedmem, osmem in desetem mestu sledili še Mark Drevenšek (51,73 sekunde), Tomaž Rakuš (52,17 sekunde) in Jan Bezjak (53,40 sekunde). Z nastopom svojih varovancev je bil zadovoljen trener Aleš Bezjak: »Veselijo me dobri nastopi vseh tekačev na 400 metrov, ki so vsi po vrsti postavljali nove osebne rekorde. Menim, da smo bili kar uspešni in da smo nekako
Na državnem prvenstvu v krožnih tekih sta se izkazala mladinec Aljaž Brlek (levo) in član Matej Jeza (desno). Brlek je bil drugi med mladinci na 400 metrov, Jeza pa tretji na 3000 metrov.
sničili, saj smo dobili kar tri medalje. Tudi rezultatsko so bili naši plavalci dobri, saj so v večini 'glavnih' disciplin popravili svoje osebne rekorde.«
Treh novih medalj je bil zelo vesel tudi predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman, ki ugotavlja, da je v tej generaciji kar nekaj nadarjenih plavalcev in plavalk. Ob ptujskih tekmovalcih je na državnem prvenstvu sodeloval član ptujskega kluba Edi Hvalec, ki je opravljal naloge linijskega sodnika.
David Breznik
pravilno nastavili tudi formo.«
Kvartet mladih tekačev na 400 metrov je z rezultati že sedaj dokazal, da se bo v Sloveniji težko našla štafeta 4-krat 400 metrov, ki bi bila boljša od ptujske. Med dekleti v isti disciplini velja omeniti 7. mesto Doroteje Domjan (59,09 sekunde). Drugo medaljo je v članski konkurenci osvojil Matej Jeza v teku na 3000 metrov. Nadarjen mladi srednjeprogaš je tekmovalno razdaljo zmogel v času 9 minut in 11,14 sekunde.
Vsa ostala državna prvenstva, ki so se z najmlajšimi kategorijami začela konec prejšnjega tedna, pa potekajo po slovenskih atletskih dvoranah, ki spominjajo na daljše hodnike, v katerih je speljana 60-metr-ska atletska proga. Do sedaj so se zvrstila vsa državna prvenstva za najmlajše, od kategorij U12 preko U14 do U16. Prav v slednji so imeli ptujski nara-ščajniki največ uspeha. Z zlato in srebrno kolajno je bila ponovno najuspešnejša 14-letna Maja Bedrač. Njena paradna disciplina ostaja skok v daljino.
S konkurenco je opravila s 556 centimetrov dolgim skokom. Na 60 metrov je morala priznati premoč sovrstnici iz Žalca, ki jo je ugnala za dobro dese-tinko sekunde. Bedračeva je sprintersko razdaljo pretekla v 9,04 sekunde. Iz Ljubljane, kjer so moči merili najboljši pionirji, sta se s kolajnama vrnila dva Ptujčana: Grega Pavlovič je bil s skokom 577 centimetrov drugi v skoku v daljino, Miha Kovač pa tretji v teku na 60 metrov (7,64 sekunde). Tik za nosilci medalj je na isti razdalji, a z ovirami, končal Boštjan Nahberger (8,98 sekunde). Visoka uvrstitev, peto mesto, pa mu je uspela s preskočeni-mi 561 centimetri tudi v skoku v daljino.
Uroš Esih
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 1. februarja 2013
Nogomet • Nogometna šola Drava Ptuj
Sprememba na vrhu, cilj je napredovanje
Članska ekipa Nogometne šole Drava si je v jesenskem delu v Super ligi priigrala kar lep naskok. Cilj za sezono 2012/13 je napredovanje v 3. SNL vzhod, zato so Ptujčani že zelo hitro, 16. januarja, pričeli priprave. Na uvodnih treningih je imel trener Franc Fridl na voljo večino nogometašev, ki so igrali že jeseni, pridružila sta se jim Matej Rumež in Damir Zagoršek.
Medtem ko v članskem moštvu ni bistvenih sprememb, so se te zgodile na predsedniškem mestu, saj je Aleša Lucija za kratek čas - do februarske skupščine - zamenjal Robert Kolarič. Luci je bil v sredini decembra izbran za člana sveta Fundacije za šport RS in je zato podal odstop s predsedniškega mesta. O svojem kratkoročnem delu in stanju v ptujskem nogometnem društvu pa je povedal: »Mesto predsednika sem prevzel na začetku lanskega julija, v tem času pa menim, da sem
Foto: Črtomir Goznik
Franci Fridl, Aleš Luci in Robert Kolarič
vzpostavil normalne razmere za delovanje društva, ki bodo članski ekipi omogočile napredovanje v višji razred tekmovanja. Iz finančnega vidika lahko povem, da je društvo likvidno.«
Do februarske skupščine bo v. d. predsednika Robert Kolarič, ki je o začasnem prevzemu funkcije dejal: »To funkcijo sem prevzel kot član
upravnega odbora, ker je bivši predsednik odstopil. V tej fazi bom vodil društvo po smernicah, ki jih je zastavil že bivši predsednik Aleš Luci. Stanje v društvo je dokaj normalno, v zadnjem obdobju je bilo pridobljenih tudi kar nekaj novih sponzorjev.«
Plan priprav je članom prve ekipe 16. januarja podrobno predstavil trener Franc Fridl,
redne treninge so igralci pričeli 21. januarja. Do starta spomladanskega dela prvenstva bodo Ptujčani odigrali devet prijateljskih tekem, vsi tekmeci nastopajo v višjem rangu tekmovanja. Tako zahtevne nasprotnike je Fridl izbral zato, da bo imela njegova ekipa 'v nogah' čim več težkih tekem in da se bo čim bolje pripravila na težek razpored v spomladanskem delu prvenstva. O kadru in željah v drugem delu prvenstva je Franc Fridl povedal: »Fantje so v jesenskem delu prvenstva upravičili zaupanje in so na večini tekem odigrali dobro. Res je, da smo imeli številčno skromen kader, vendar smo sedaj dobili še dva kakovostna igralca, Rumeža in Zagorška. Verjamem, da je to dovolj za uresničitev končnega cilja. Prepričan sem tudi, da si mesto in Drava kot klub zaslužita mesto v višjem rangu tekmovanja in k temu bomo strmeli že v tej sezoni.«
David Breznik
Mali nogomet • 9. zimski turnir NŠ Poli Drava
Živahno dvodnevno dogajanje
NŠ Poli Drava Ptuj je v soboto in nedeljo v športni dvorani Center izpeljala 9. zimski turnir v malem nogometu. Na njem je v starostnih skupinah U-6, U-8, U-10 in U-12 nastopilo 32 ekip, ki jih je spremljalo veliko gledalcev. Predvsem starši so bučno spodbujali svoje otroke, ki so pokazali veliko mero borbenosti in zavidljiv nivo nogometnega znanja.
V	nedeljo so na igrišču največ pokazali mladi igralci ND Mura 05 v kategoriji U-8. Mladi fantje iz Pre-kmurja so igrali »od noge do noge« in so bili na vseh tekmah za razred boljši od tekmecev. V velikem finalu so premagali še Aluminij, ki se je dobro upiral, tretja je bila ekipa iz Bistrice.
V	najmlajši kategoriji U-6 je zmaga ostala doma, saj je bil ptujski mladi rod boljši od tekmecev. Iz domačega kluba prihaja tudi najboljši igralec Lukas Čeh. Ptujska
vrsta se je prav posebej veselila vsakega doseženega zadetka in vsake zmage, saj je kar na igrišču zaplesala Gangnam Style. Tretje mesto so v tej kategoriji osvojili Kidričani.
V soboto so nastopile ekipe U-10 in U-12, oba glavna pokala pa je domov odnesla ekipa NK Celje. Ta je imela v nekaterih tekmah tudi veliko športne sreče. V konkurenci U-10 so mladi Celjani v finalu ugnali Muro 05 (3. je bila NŠ Poli Drava Ptuj), v konkurenci U-12 pa drugo ekipo Aluminija (Aluminij 1 je bil 3.).
David Breznik
Končni vrstni red:
U-6: 1. NŠ Poli Drava Ptuj, 2. Steklarstvo Šipca - Olim-pija, 3. NK Aluminij, 4. NK Velenje;
U-8: 1. NŠ NK Mura, 2. NK Aluminij 1, 3. NK EMMI Bistrica, 4. NŠ Poli Drava Ptuj;
U-10: 1. NK Celje, 2. NŠ NK Mura, 3. NŠ Poli Drava Ptuj, 4. NK Golgeter Hajdina;
U-12: 1. NK Celje, 2. NK Aluminij 2, 3. NK Aluminij 1.
Pogled na pestro dvodnevno dogajanje je podal vodja NŠ Poli Drava Ptuj Franc Fridl: »Za nami je super turnir, na katerem so otroci pokazali odličen nogomet in si za prikazano zaslužijo vse čestitke. Vesel sem tudi, da so turnir zelo pozitivno sprejeli tako starši kot otroci. Kar se pa tiče naših ekip, lahko rečem, da je selekcija U-6 najbolj nadarjena selekcija v naši nogometni šoli. To so z odličnimi igrami dokazali tudi na igrišču in so na koncu zasluženo osvojili 1. mesto. Za ostale ekipe pa lahko rečem, da so poizkušale igrati čim bolje; njihove uvrstitve so prav tako lep uspeh.«
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme NŠ Poli Drava Ptuj 1 - Aluminij v konkurenci U-6
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme NK Hajdina - Zavrč v konkurenci U-10
Kegljanje
Popoln krog
V	kegljaških ligah so odigrali srečanja 12. kroga. Tako ptujska ženska kot moška ekipa sta bili uspešni in sta premagali svoje tekmece iz Ruš. Dekleta so brez težav prišla do novih točk v borbi za vrh, čeprav njihovi posamični rezultati tokrat niso bili najboljši.
V	srečanju moških ekip je bilo zanimivo in razburljivo. Ptujčani so slabo začeli dvoboj, saj so gostje iz Ruš povedli 1:3. Domačini so bili v skorajda izgubljenem položaju, saj so kar precej zaostajali tudi v podrtih kegljih. Rešitev je prišla v zadnjem paru, kjer so vse nadoknadili in izenačili, zaradi višjega števila podrtih kegljev pa sta obe točki ostali doma.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 12. KROGA: Drava Deta center - Ruše 6:2, Ceršak - Lanteks III 6:2, Rudar - Gašper 6:2,
1.	DRAVA DETA CENTER10 8 1 1 17
2.CERŠAK	10 8 0 2 16
3.	LANTEKS III 10 7 0 3 14
4.	GAŠPER KOROTAN 10 5 2 3 12
5.	RUDAR	10 5 1 4 11
B. RADLJE	9	4	1	4	9
T KOMCEL	1O	2	O	8	4
8. NAFTA	9	1	1	T	S
g. RUŠE	1O	1	O	9	2
DRAVA DETA CENTER -RUŠE 6:2 (2912 - 2685)
DRAVA DETA CENTER: Krušič 517, Fridl 504, Plajnšek 470, Pa-vlič 498. Kolar 459, Bombek 464
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 12. KROGA: Drava Deta center - Ruše 5:3,Rile servs-Pergola 2:6,Krško - Ceršak 2:6, Konjice- Radenska 3:5, Prepolje - Gašper 8:0
1.	RADENSKA 12 9 0 3 18
2.	PERGOLA 12 8 1 3 17
3.	KONJICE 12 5 3 4 13
4.	PREPOLJE 12 5 2 4 12
5.	CERŠAK	12 6 0 6 12
6.	RUŠE	12 6 0 6 12
7.	DRAVA DETA CENTER12 5 0 7 10
8.	RILE SERVIS 12 4 2 6 10
9.	GAŠPER KOROTAN 11 4 0 8 8
10.	KRŠKO 12 3 0 9 6
DRAVA DETA CENTER -RUŠE 5:3 (3107 - 3071)
DRAVA DETA CENTER: Golob 513, Murko 487, Arnuš 512, Čeh 545, Kozoderc 531, Premzl 519 Danilo Klajnšek
Mali nogomet s humanitarno noto
Nogometaši bodo pomagali nogometašem
MNZ Ptuj in Športna zveza MO Ptuj skupaj pripravljata športno-humanitarno prireditev Pomoč po poplavah -Športno društvo Stojnci. Ta prireditev bo imela dve prioriteti: v nedeljo bomo dobili 23. zmagovalca zimske lige v malem nogometu, hkrati pa se bodo v humanitarnem delu zbirala sredstva za obnovo športnega parka v Stojncih. Skupno bo v revijalnem delu - začel se bo ob 13. uri - v šestih skupinah nastopilo 18 ekip, vse pa bodo prispevale določena sredstva za Nogometni klub Stojnci.
Osrednji del programa - med 17.00 in 1930 - je rezerviran za končnico tekmovanja zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj, v katerem se bodo borile ekipe ŠD Rim, Klub ptujskih študentov in NK Stojnci. Po rednem delu tekmovanja so v prednosti igralci Rima, ki so v končnico prinesli 3 točke, KPŠ eno, Stojnci startajo z ničle. Kljub temu lahko pričakujemo ogorčen boj za končno zmago. Uradna podelitev nagrad in predaja zbranih sredstev za obnovo športnega parka v Stojncih je predvidena za 20. uro. Obeta se nam zanimiv nogometni popoldan, zato vse ljubitelje nogometa vljudno vabimo na ogled tekem in da hkrati s prostovoljnimi prispevki ob vstopu v športno dvorano Center prispevate pri odpravi posledic poplav v športnem parku Stojnci.
Razpored tekem (nedelja, 3. 2., dvorana Center):
13.00 Makole - Podlehnik
13.15 Hajdina - Markovci
13.30 Podlehnik - Hajdoše
13.45 Markovci - Ormož
14.00 Makole - Hajdoše
14.15 Hajdina - Ormož
14.30 Središče ob Dravi - Videm
14.45 Drava - Gerečja vas
15.00 Videm - Bukovci
15.15 Gerečja vas - Podvinci
15.30 Središče ob Dravi - Bukovci
15.45 Drava - Podvinci
16.00 KMN Poetovio - KMN Tomaž Luxuris
16.15 KMN Tomaž Luxuris - KMN Majolka
16.30 KMN Poetovio - KMN Majolka
16.45 IO MNZ Ptuj - Športni novinarji
17.00 Stojnci - Rim
17.45 Športni novinarji - Občina Markovci 18.00 KPŠ - Stojnci 18.45 IO MNZ Ptuj - Občina Markovci 19.00 Rim - KPŠ
David Breznik
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
V	nedeljo, 3. 2., bodo ob 14. uri nogometaši Aluminija v prijateljskem srečanju gostili tretjeligaša iz Veržeja.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
15. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Zelene doline Žalec (petek 18.45)
Rokomet • V soboto 3. Kurentov turnir
V	soboto, 2. 2., bo v športni dvorani Center na Ptuju odigran 3. Kurentov turnir rokometnih veterank in veteranov. Prijavljenih je 16 ekip, po osem v ženski in moški konkurenci, kar je največ doslej. Pri ženskah bodo nastopile ekipe Ptuja, Idrije, Zagorja, Ajdovščine, Žalca, Maribora, Koroške in Sevnice, pri moških pa Velike Nedelje, Ormoža, Gorišnice, Sevnice, Krmelja, Škofje Loke, Ribnice in Koroške.
Turnir se prične ob 9. uri in bo trajal predvidoma do 21. ure. Vabljeni!
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
12.	KROG: AC Prstec Ptuj - Murska Sobota (petek 18.00)
Namizni tenis • TOP za člane
V	organizaciji NTK Fužinar Interdiskont bo v soboto na Ravnah na Koroškem potekal II. letošnji TOP turnir za člane in članice v dveh ja-kostnih skupinah. Od ptujskih igralcev bo v 1. moški jakostni skupini nastopil Gregor Zafoštnik, v 2. skupini pa Danilo Piljak. V ženski konkurenci bo v 1. skupini igrala Vesna Rojko, v drugi pa Vesna Terbuc.
Kegljanje • 2. SKL - vzhod (ž)
13.	KROG: Lanteks III. - Drava Deta center (petek ob 17.00)
3. SKL - vzhod (m)
13. KROG: Radenska - Drava Deta Center (sobota ob 13.00)
DK, TP
petek m 1. februarja 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Smučanje • SK Ptuj
Vabijo na odprto občinsko tekmovanje v veleslalomu
Ptujski smučarski klub nadaljuje številne aktivnosti, s katerimi vabi na sneg smučarje vseh starostnih kategorij. Tako so tudi v januarju organizirali vikend tečaje za najmlajše, sedaj pa se že intenzivno pripravljajo na odprto občinsko tekmovanje v veleslalomu. Tega bodo na praznični petek, 8. februarja, izvedli na Treh kraljih.
»Obvestila o dogodku smo razobesili po celotnem območju Spodnjega Podravja, od Zavrča, preko Ptuja do Kidričevega in Hajdoš, zato pričakujemo dober odziv. Prijave bomo od ponedeljka do četrt-
ka, 4. do 7. 2., med 17. in 19. uri zbirali v pisarni SK Ptuj (Domino center, ob Baru Saš). Za člane kluba znaša prijavnina 28, za nečlane pa 38 evrov. V ceno je vštet prevoz iz Ptuja, startnina, malica, nagrade in večerja. Po končanem tekmovanju bo od 17. ure naprej v Baru Saš potekala podelitev nagrad in prosto druženje,« je povedal Črto Hlupič.
Nastopajoči bodo razdeljeni v tri starostne kategorije (pri moških in pri ženskah): do 25 let, od 26 do 50 let in nad 50 let. Info: smucarski-klub-ptuj.si
JM
Namizni tenis • Ml. kadeti
Marsel in Katja do finala
V športni dvorani Poden v Škofji Loki je v nedeljo, 27. 1., potekal 2. odprti turnir za mlajše kadete in ka-detinje. Prav v tej konkurenci imajo najštevilčnejše ekipe na Ptuju in v Cirkovcah, zato je bilo še toliko bolj zanimivo spremljati turnir. Skupno je nastopilo 49 fantov in 38 deklet. Ekipo NTK Ptuj so sestavljali Katja Krajnc, Eva Gojkovič, Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak in Sašo Malovič, ekipo Cirkovc pa Nika Belaj, Daniela Tomanič But-kovska, Iva in Ina Unger, Ema Šmi-goc in Jaša Lozinšek.
Največ smo lahko pričakovali od Katje in Marsela, ki sta v tej starostni kategoriji tik pod slovenskim vrhom. Oba sta ta pričakovanja upravičila in celo presegla, saj sta se s šestimi zaporednimi zmagami uvrstila v finale. Katja je na tej poti ugnala tudi 1. igralko na lestvici TZS Nušo Bolte (Križe), v finalu pa jo je ustavila 2. nosilka Aleksandra Vovk (Logatec). Dvoboj je bil zelo dramatičen in se je končal šele po petih nizih: 8:11, 11:9, 6:11, 11:5, 6:11. Podobno pot je opravil tudi Marsel,
ki je na poti do finala izločil 2. nosilca, domačina Lovra Jemca. V finalu je bil zanj premočan 1. nosilec, leto starejši Aljaž Frelih (Ljubno).
Iz predtekmovalne skupine so se v finalni del turnirja uvrstili še Jernej, Eva in Daniela. Slednja je v 1. krogu tesno (2:3) izgubila proti Tjaši Novak (Križe), Eva pa je izgubila v 2. krogu proti Tini Mozetič (Iskra Avtoelektrika). Jernej je nanizal še dve lepi zmagi (pomembna je bila predvsem tista proti Kocjančiču iz Arrigonija z 3:2). S tem se je uvrstil med najboljšo osmerico, tam pa ga je ustavil Lovro Jemec.
Vsi ostali so se uvrstili v tolažilni del, kjer je bil najuspešnejši Sašo Malovič: s petimi zmagami je zmagal v tem delu. V finale se je pri dekletih uvrstila še Iva Unger.
Najnovejše uvrstitve na lestvici NTZS, mlajši kadeti: 1. Frelih, 2. Jemec, 3. Šegula, 7. Masten Toplak, 11. Malovič ...; mlajše kadetinje: 4. Krajnc, 8. Gojkovič, 19. Štumber-ger, 25. Tomanič Butkovska ...
JM
Mlada ekipa NTK Ptuj (od leve): Sašo Malovič, Marsel Šegula, Katja Krajnc, Jernej Masten Toplak in Eva Gojkovič.
Tenis m 1. zimska liga Goya
Zmagi za Straf in Trgovine Jager I
REZULTATI 6. KROGA: TC Goja - Trgovine Jager I 1:2 (Gregorec -Gobec 2:9, Gojčič - Jagarinec 9:5, Gojčič/Gregorec - Jagarinec/Pisar 3:9), Straf Skorba - TK Šumari 2:1 (Štrafela - Kosi 9:1, Iljevec - Horvat 9:2, Štrafela/Iljevec - Kosi/Horvat 4:9). Prosta je bila ekipa Hiša Kager.
Igre gemi
1.	TRGOVINE JAGER I 11 121
2.	STRAFSKORBA	9 112
3.	GOYA	6 98
4.	HIŠA KAGER	5 73
5.	ŠUMARI	5 84
V tekmi med zadnjima zmagovalcema lige, ekipama Goye in Trgovine Jager I, je zmaga pripadla slednji. V prvi tekmi je Črt Gobec rutinirano premagal nerazpoloženega Bena
Gregoreca. V drugi igri je Gorazd Gojčič s prefinjeno taktiko premagal Aleša Jagarinca. O zmagovalcu so odločale dvojice, kjer pa sta Aleš Ja-garinec in Robi Pisar premagala dvojico Gorazd Gojčič in Beno Gregorec.
V	drugi tekmi dneva je ekipa Straf Skorba premagala ekipo Šumarjev.
V	igri posameznikov sta blestela Tomaž Štrafela in Kristjan Iljevec. Še posebej je v tej sezoni v izredni formi prvi, ki je močno dvignil nivo igre. V igri dvojic sta pobudo prevzela Igor Horvat in Robi Kosi, ki sta se oddolžila za poraze v igri posameznikov z zmago v igri dvojic.
2. liga
PARI 7. KROGA (sobota, 2. 2.): ob 8.30: Veterani - TK Skorba Gad, TK Skorba - Duras projekt; ob 11.45: Trgovine Jager II - PSS Ptuj.
JM
Strelstvo • Mednarodni turnir München 2013
Dvoršakova z medaljo, Raušlova 13. s 381 krogi
München, prestolnica svetovne strelske zveze ISSF, je vsako leto zadnji konec tedna v januarju tradicionalno prizorišče največjega mednarodnega strelskega tekmovanja z zračnim orožjem na svetu. Med 550 sodelujočimi strelci pa smo z zanimanjem spremljali tudi nastope 26-članske slovenske reprezentance, ki se pripravlja na prvi vrhunec sezone - na EP z zračnim orožjem na Danskem. Nastop v reprezentanci so si na račun dobrih nastopov v letošnji sezoni priborili ormoški strelci Kevin Venta, Jan Šumak in Petra Vernik ter Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak.
17. Jan Šumak, 20. Sašo Stojak
Že prvi dan tekmovanja so od naštetih strelcev iz našega okoliša nastopili štirje, zelo dobro pa sta se znašla mladinca Jan Šumak in Sašo Stojak. Šumak je s 590 krogi v kvalifikacijah dosegel 17. rezultat dneva, za preboj med finaliste pa sta mu zmanjkala le 2 kroga. Slavil je Avstrijec Rumpler s 594 krogi v kvalifikacijah in finalom 206,4 kroga. Dve leti mlajši ptujski strelec s pištolo Sašo Stojak se je reprezentanci pridružil na svojem prvem mednarodnem tekmovanju v tujini in krst preživel z odliko. V kvalifikacijah je s 561 krogi, po serijah 92, 96, 96, 96, 91, 90 dosegel le 2 kroga slabši rezultat od svojega osebnega rekorda in osvojil dobro 20. mesto. Od osmerice finalistov je bil oddaljen za 8 krogov, zmagal je Ukrajinec Pavlo Korostylov s 573 krogi v kvalifikacijah in 198,1 kroga v finalu.
Ormoška mladinka s puško Petra Vernik je s 384 krogi
Foto: Simeon Gönc
Ptujčanka Majda Raušl je v Munchnu s 13. mestom dosegla drugi najboljši rezultat v slovenski reprezentanci. Prvi dan sta zelo dobro nastopala predvsem mladinca Jan Šumak in Sašo Stojak, ki sta osvojila 17. in 20. mesto. Zadovoljen s prvim nastopom pa je bil tudi Kevin Venta, ki je osvojil 40. mesto.
osvojila 64. mesto in nad rezultatom ni bila preveč navdušena. Prvi dan tekmovanja nad svojim nastopom ni bila navdušena niti ptujska strelka Majda Raušl, ki je s 368 krogi osvojila 51. mesto. Njena reprezentančna kolegica Petra Dobravec je s 375 krogi osvojila 29. mesto, zmagala je srbska ostrostrelka Bobana Veličkovic s 386 krogi in dobrim finalom 199,8 kroga. Med člani s pištolo je za slovensko ekipo najbolje streljal Sevničan Blaž Kunšek, ki je s 572 krogi osvojil 39. mesto, le mesto slabše pa se je uvrstil Kevin Venta, ki je dosegel 570 krogov.
Največ veselja je slovenski reprezentanci s svojim prvim nastopom drugi dan tekmovanja prinesla olimpijka Živa Dvoršak, ki se je med članicami s 398 krogi v kvalifikacijah zanesljivo uvrstila v finale, kjer je bila po novih finalnih pravilih izločena šele po 18. strelu in v dodatnem razstre-
ljevanju za 2. mesto, ki ga je izgubila za dve desetinki kroga. Gre za izjemen rezultat, ki je po teži nastopa primerljiv s kolajno na svetovnem pokalu ali EP.
Raušlova druga najboljša Slovenka
V drugem nastopu je Jan Šumak pokvaril dober vtis iz prvega dne, ko je povsem v zaključku tekme s slabima zadnjima serijama s 95 krogi in skupnimi 580 krogi pristal šele na 53. mestu. Kljub temu pa je izpolnil osnovni cilj in si zanesljivo zagotovil nastop na februarskem EP v danskem mestu Odense. Drugi dan je slabše nastopal tudi Sašo Sto-jak in si s konstantnim streljanjem s 555 krogi priboril 34. mesto ter povsem izpolnil pričakovanja svojega klubskega trenerja Zlatka Kosta-njevca. Repič je s 558 krogi osvojil 28. mesto. Zadnji dan tekmovanja pa je povsem dru-
Kolesarstvo m Luka Sagadin, KK PP
Glavni cilj je dirka v Berlinu
V lanski sezoni je bil nedvomno prvo ime mladih kolesarjev Perutnine Ptuj, saj je zabeležil neverjetnih 22 zmag. V šali, ki pa premore precej resnice, bi lahko dejali, da je slavil na vseh dirkah, na katerih je nastopil. Njegove zmage so bile fascinantne in suverene, tekmeci mu po navadi niso mogli blizu, saj jih je povsem deklasiral in jim namenil le drobtinice. To je 14-letni Luka Sagadin, velik up ptujskega kolesarstva, ki bo letos nastopal v kategoriji dečkov A. Tudi v tej kategoriji pa njegovi cilji niso skromni, kar pa se glede na pretekle izide tudi spodobi.
Luka, kako bi ocenil lansko zmagovalno sezono in kaj pričakuješ od letošnje?
L. Sagadin: »Z lansko sezono sem lahko resnično zadovoljen, še posebej pa bi izpostavil naslov državnega prvaka na cesti in pa štirikratni državni naslov na velo-dromu. Upam da bodo v moji starostni kategoriji organizirali tudi gorsko državno prvenstvo, kjer bi prav tako rad slavil. Glavni cilj za letošnje leto

Foto: Marjan Kelner
Luka Sagadin: »Moji cilji so vsekakor povezani z nastopom na Tour de France, kar so želje vsakega kolesarja.«
je nedvomno dirka Kids Tour v Berlinu, ki velja za neuradno evropsko prvenstvo: tam pa bi rad popravil 2. mesto, ki sem ga dosegel 2010 v kategoriji do 13 let, letos pa bom nastopil v kategoriji do 15 let. V Nemčiji gre za seštevek treh dirk. Na državnih prvenstvih bom tudi meril visoko, toda bolj pomembna mi je pomoč klubskim sotekmovalcem in upam, da bom kateremu od njih, npr. Blažu Furjanu, lahko
pomagal do državnega naslova.«
Kako pa je z odnosi v sami ekipi? Lani si bil najprej sam, nato pa so tudi tvoji klubski koleg dosegli nekaj lepih uvrstitev. Koliko ti pomeni ekipa in kako se razumeš s trenerji?
L. Sagadin: »V klubu prevladuje timsko delo, med seboj pa se resnično vsi dobro razumemo. Vsi delamo za drugega in si med seboj po-
gačno sliko od tega, kar smo bili od nje navajeni v letošnji sezoni, pokazala Ptujčanka Majda Raušl in si z odličnim nastopom s 381 krogi, po serijah 95, 94, 94, 98, priborila izvrstno 13. mesto, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev dneva. Raušlova je pred začetkom letošnje sezone po 10 letih zamenjala svojo pištolo in presedlala na drugega proizvajalca, švicarsko pištolo Mo-rini je zamenjala z nemškim Waltherjem. Po rezultatsko skromni sezoni, ki ni bila na ravni preteklih, pa je prvič v sezoni pokazala svojo pravo vrednost in za najboljšimi finalistkami sveta zaostala za 3 kroge. Zmagala je Ukrajinka Olena Kostevych s 390 krogi in finalom 20l,8 kroga.
Ormoška mladinka s puško Petra Vernik je tudi v drugo skorajda ponovila dosežek iz prvega dne in s 385 krogi osvojila 65. mesto. Zmagala je Norvežanka Malin Westerheim s 397 krogi in z odličnim finalom 207,5 kroga. Kevin Venta je med člani s pištolo v drugo dosegel 566 krogov in osvojil 61. mesto. Tokrat je bil od Slovencev najboljši Peter Tkalec, ki je s 571 krogi osvojil 44. mesto.
Rezultati:
Pištola moški, 1. dan:
1.	Anton Gurianov, RUS	583+202,8
2.	Vladimir Isakov, RUS	584+202,0
3.	Will Brown, ZDA	585 8. Brian Beamon, ZDA 581
39.	Blaž Kunšek, SLO	572
40.	Venta Kevin, SLO	570 58. Peter Tkalec, SLO 567
Mladinci 1. dan 17. Sašo Stojak, SLO	561
29. Rožle Repič, SLO	554
Pištola ženske, 2. dan:
1.	Olena Kostevych, UKR	390+201,8
2.	Natalia Paderina, RUS	388+201,1 13. Majda Raušl, SLO 381 38. Petra Dobravec, SLO 373
Simeon Gönc
magamo. Tudi s trenerji imamo dober odnos, res je vse v najlepšem redu. Všeč mi je tudi, da trenerji niso preveč strogi, čeprav neka disciplina mora biti.«
Lani si slavil tako v sprintih, kronometrih in tudi vzponih. Kašen tip kolesarja pravzaprav si in na kakih dirkah najraje tekmuješ?
L. Sagadin: »Trenutno sem močan v vsem, čeprav mi je najbolj všeč kronometer. Mislim, da se po profilu razvijam v kronometrista, obenem pa tudi sprinterja, saj sem zrasel, temu primerno pridobil na teži, zato bom za vzpone 'pre-težak'.«
Kašni pa so tvoji cilji v kolesarstvu in kdo je tvoj vzornik?
L. Sagadin: »Moji cilji so vsekakor povezani z nastopom na Tour de France, kar so želje vsakega kolesarja. Vzornik mi je bil Armstrong, toda po zadnjih aferah tega ne morem več reči. Ne zdi se mi namreč pošteno do drugih, da nekdo zmaguje s pomočjo dopinga, nekdo pa se trudi na vrh priti po pošteni poti. Všeč mi je tudi Španec Contador, najbolj pa se seveda navdušujem nad Janijem Brajkovi-čem.«
Tadej Podvršek
16 Štajerski
Nasveti
petek • 1. februarja 2013
Kuharski nasveti
Pomaranče
Zima je le pokazala svoj beli plašč, tako je tudi prav, in da nas ne bo zeblo in bo odpornost organizma večja, si lahko pomagamo tudi s hrano, zato je današnji prispevek namenjen živilu, s katerim si lahko krepimo odpornost organizma proti prehladom in virusom, to je pomaranči.
Pomaranče, limone, mandarine, tanžerine in grenivke so najbolj znani predstavniki velike skupine agrumov. Nekoliko manj znani predstavniki, ki jih prav tako vidimo na policah naših trgovin, so papelo, ugli, kumkvat, tangelo. Vsekakor pomaranča spada med tiste sadeže, ki je na tržišču zmeraj prisotna in zaradi sorazmerno ugodne cene tudi dosegljiva.
Pomarančno meso obdaja debela lupina. Bela notranja plast lupine se imenuje albedo. Zunanja pobarvana všeč- Pomaranča na barva pomaranče vsebuje eterična olja, veliko vitaminov in flavedov, a je zaradi uporabe različnih sredstev ne uporabljamo v prehrani, saj je zaradi dolgih transportnih poti obdelana z voskom.
Veliko pomaranč, ki prihajajo na naš trg iz tropskih območij, ni oranžnih, ampak so popolnoma zrele zelene barve. V hladnejših podnebnih območjih se barva nekaterih plodov spremeni že na drevesu. Drevesa pomaranč veljajo že stoletja za znamenje bogastva in premožnosti in so danes najpogostejše izvozno sadjarsko blago. Pomaranče so veljale do začetka 19. stoletja za delikateso. Močno kisli sadeži pomaranč se zaradi številnih sort uporabljajo za nosilce okusov pri marmeladah, sladicah in likerjih.
Za prehrano oziroma uživa-
nje uporabljamo tako imenovane sladke pomaranče, ki jih delimo v tri skupine. Najbolj razširjena je sočna, srednje velika pomaranča, ki ima težek plod in drobnoluknjičasto lupino. Med najpomembnejše sorte te vrste sodi pomaranča jaffa iz Izraela in valencia iz Španije. Pomaranča navel, ki ima muho na lupini vdolbeno kot popek, se da zelo dobro lupiti, vendar te pomaranče niso tako sočne. Sladke pomaranče navel pa so dobrodošle še zaradi tega, ker nimajo pečk in so zato primerne za rezanje, obloge na sadnih rezinah in tortah.
Ne tako razširjene, vendar zelo cenjene zaradi temno rdečega mesa in brez pečk so rdeče pomaranče. Njihov sok je temeljna sestavina številnih
omak in tudi sadnih sokov, ki so priljubljeni v zadnjem času tudi pri nas. Rdeče pomaranče po okusu spominjajo na okus jagod, zato jih v slaščicah dopolnjujemo z jagodami ali del jagod zamenjamo z rdečimi pomarančami.
Pomaranče vsebujejo na 100 g živila 12 g ogljikovih hidratov, veliko natrija, sadne kisline, vitamin C, A, B1 in še nekatere druge mineralne snovi, kot so kalcij, fosfor, natrij in kalij. Zaradi veliko sadnega sok in kislin pomaranče pogosto uporabljamo kot dodatek pri slanih jedeh. Tako pogosto pripravljamo številne omake, ki jih zalijemo s pomarančnim sokom in jih ponudimo zraven jedi iz perutnine.
Pomaranče pogosto kombiniramo z drugim sadjem, kot
so ananas, marelice, banane, češnje, breskve. Iz naštetih kombinacij ali nekaj izbranih pripravljamo sadne solate, sadne kupe ali sadne bombe. Pomaranče so primerna kombinacija s sladoledom; po okusu se ujemajo z okusom čokoladnega in vaniljevega sladoleda, tako da te jedi pogosto pripravljamo v poletnih mesecih.
Iz pomaranč lahko pripravimo številne kreme in pene. Te pripravljamo zmeraj v kombinaciji z drugo vrsto sadja, posebej z jagodami. Pomarančam odstranimo lupino in jih narežemo na male kocke ter stehtamo. Nato vzamemo enako količino jagod in jih prav tako narežemo na kocke. Eno četrtino narezanega sadja prihranimo, ostale pomaranče pretlačimo, prav tako pretlačimo jagode. Pretlačene pomaranče in jagode damo skupaj ter premešamo. Dobljeni masi dodamo tolčeno sladko smetano, po okusu sladkamo, po želji dodamo malo kirscha. Na pol litra pretlačenega sadja dodamo 2 decilitra sladke smetane. Dobljeno peno preložimo v pecljate kozarce, v vsak kozarec damo malo narezanih pomaranč in jagod in postavimo v hladilnik, da se krema zgosti. Preden ponudimo, okrasimo s tolčeno sladko smetano, ki jo prelijemo s stopljeno čokolado. Na vrh položimo četrtino limonine rezine.
Če tako pripravljeno kremo dodatno utrdimo s smetano ali skuto, lahko kremo uporabimo za nadev pri biskvitnih rezinah ali biskvitnih tortah.
Če se vam zdi vse to preveč zapleteno, pa pojejte vsak dan vsaj eno pomarančo, da vas ne dobi prehlad.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Paritev pri psički
Kdaj pripustiti psičko v želji, da bi imela mladičke, je pogosto vprašanje lastnikov psičk. Najpogosteje sprašujejo, kako ugotoviti najboljši dan za parjenje psičke, kako ravnati po parjenju, zakaj psička ne ostane breja itd.
Psičke so diestrične živali, kar pomeni, da so v fazi goni-tve, oziroma v tako imenovanem estrusu dvakrat letno in takrat so tudi primerne za parjenje. To velja za zdrave živali, saj najrazličnejša bolezenska stanja lahko preprečijo goni-tev. Prva faza gonitve se imenuje proestrus. Takrat psička pogosto spremeni vedenje, dostikrat postane neubogljiva in spolovilo lahko začne ote-kati. Samci se začnejo zanimati zanjo. Naslednja faza je estrus. V estrusu se pojavi krvavitev iz spolovila, spolovilo tudi močno oteče. Ljudje laično pogosto nepravilno imenujejo to stanje menstruacija pri psički. Pri menstruaciji pri ženskah gre za hormonalno popolnoma druge mehanizme kot pri psičkah v estrusu. Psička s krvavitvijo in otekanjem spolovila nakazuje lastniku in seveda psom, samcem, da se približuje čas, ko bo godna za paritev. Istočasno oddaja tudi
močne vonjave in feromone, ki jih samci lahko zavohajo tudi kilometer ali več daleč. Deset do štirinajst dni po začetku krvavega izcedka nastopi čas ovulacije, to je čas, ko je psička pripravljena na paritev. Lastniki, ki vozijo svoje psičke k samcu, nekateri tudi zelo daleč, bi seveda radi vedeli, kdaj je najprimerneje. V diagnostični uporabi je še vedno vaginalni bris, ki pa ima kar nekaj slabih lastnosti. Te so poškodovana in boleča sluznica pri psički zaradi mehanskega draženja pri odvzemu brisa in subjektivna presoja veterinarja, ki bris pregleda. Pogosto
je treba odvzeti bris še drugi in tudi tretji dan, kar je zelo moteče in tudi boleče za žival. Bistveno boljša, modernejša in natančnejša je metoda, kjer se meri nivo hormona proge-sterona v krvi. Obstajajo tako imenovani ovulacijski testi, kjer lahko z nekaj kapljicami krvi ugotovimo, kdaj bo psička godna za parjenje. V tem času se zmanjša krvav izcedek, vedno bolj je bister, psička pa samčku pusti, da se ji približa, pojavi se tako imenovan pri-volitveni refleks. V prejšnjih fazah estrusa namreč psička samčevo dvorjenje grobo odkloni, lahko ga tudi napade in poškoduje z zobmi. Zadnja faza gonitve je medestrus, ko se hormoni začnejo umirjati, oteklina spolovila popusti, obnašanje psičke se normalizira in samci se več ne zanimajo za njo. Gonitev psičke in kasneje oploditev, brejost in seveda porod so krasni mehanizmi narave, namenjeni ohranitvi
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vrste. Na njihovo pravilno delovanje pa vpliva ogromno dejavnikov, dobro zdravstveno stanje živali, pravilna prehrana in nega živali in še dosti drugega. Lastnikom, ki imajo težave s svojimi psičkami, svetujem, da jih pripeljejo na pregled. Veterinarska medicina je na področju reprodukcije močno napredovala. Diagno-sticiramo lahko vzrok težave, preverimo zdravstveno stanje živali, natančno napovemo in določimo čas gonitve, umetno osemenimo psičko, kadar ne gre po naravni poti. Brejost lahko spremljamo z ultrazvokom in na koncu po potrebi pomagamo mladičkom na svet s carskim rezom. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pustni čas - krofi
Pust je pri nas na Ptujskem pravi ljudski praznik. To je čas, ko se poslavlja zima in bo zopet v deželo prišla pomlad. V tem času, ko so kmetje lepo v miru častili dobro letino in so si z bogato obloženo mizo za pusta želeli zagotoviti obilje tudi v novem letu. To nam lepo ponazori rek: V hiši, kjer se za pustne dni ne cvrejo krofi, se poleti ne bo sušilo seno.
Tradicionalne jedi, ki so jih v pustnem času pripravljale naše babice, so bile: mesna juha s smetano, prekajena kuhana rdeča rebra, domače klobase, svinjska glava, kislo zelje ali repa s svinjskimi kostmi, krofi, kvašeni flancati, ocvrte miške, krhki flancati in kompot iz suhih sliv. Od tod tudi ime pust mastnih ust, saj je v tem času morali biti na mizi veliko mastnih jedi.
Najbolj znana in razširjena pustna jed so gotovo krofi oz. krapčiči, kot jih imenujemo v Markovcih. Krofe poznajo po celi Slovenji le, da jih različno imenujejo.
Krofi so prišli v naše kraje iz dunajskega dvora, kjer so jih kuharji cvrli za cesarja. To niso bili krofi, kot jih poznamo danes, bili so čisto majceni in ocvrti v maslu. Eden od najstarejših receptov za krofe je zapisan že v Vodnikovih kuharskih bukvah iz leta 1799. Že takrat so v krofe dajali » vkuhanje« (marmelado). Recepti za krofe se skozi leta niso bistveno spreminjali, saj je recept za krofe v kuharski knjigi dr. Borisa Kuharja z naslovom: Prazniki in praznične jedi na Slovenskem, ki je izšla leta 1992, skoraj identičen tistemu izpred dvesto let. Razlika je nastala v tem, da so kasneje krofe cvrli v svinjski masti, ne več v maslu. Danes pa jih večina cvremo v olju. Nekoč, ko je bilo pomanjkanje olja, krofov, ocvrtih v svinjski masti, na pepelnico, ko je strogi post, pa niso smeli uživati, so gospodinje nekaj krofov spekle v pečici.
Iz recepta za krofe, ki je bil objavljen v Slovenski kuharici Magdalene Ple-iweis leta 1890, vidimo, da so jih že takrat nadevali z mareličnim »zalzom«.
Recept iz leta 1890
1 dekagram in 7,5 grama (1 lot) droži -kvasa, 4 žlice mlačnega mleka in 1 žlico cukra deni v majhno skledico, da vzhaja; segrej v skledi 56 dekagramov (1 funt) lepe moke, raztopi v ponvi 8 dekagramov in 7,5 grama (5 lotov) sirovega masla, prilij poldrugo litrovo četrtino (maslec) frišnega mleka, ko se segreje, zlij v pisker, prideni 3 rumenjake, 2 celi jajci in 1 žlico cukra, to vse skupaj dobro izšprudlaj, potem deni vmes tudi vzhajane droži, še izšprudljaj in zamesi med moko, osoli kar je prav in dobro stepi, potem z moko poštu-paj, pokrij in četrt ure pusti, da si počije, ti pa si ta čas pripravi in pogrej deske in snažne rute.
Recept gospe Slavice
Recept za pustne krofe, ki ga je zapisala predsednica društva podeželskih žena občine Markovci Slavica Vincek, ki je za svoje krofe prejela tri leta zapored priznanje za »Naj krof občine Markovci«, prav tako je v lanskem letu na Dobrotah slovenskih kmetij prejela znak kakovosti za krofe:
sestavine: 1/2 kg mehke moke, 3 rumenjaki, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag margarine ali masla, 3 žlice ruma, 3 dag kvasa, sol, limonina lupina, 1 vanilin, 3 dl mleka.
Izdelava: V malo mleka raztopimo kvas, ki smo mu dodali malo sladkorja in postavimo na toplo, da vzhaja. V skledi vmešamo rumenjake in sladkor, ko naraste, prilijemo toplo mleko in rum, dodamo vanilin, limonino lupino in vzhajan kvas. Vso to zmes vlijemo v skledo, kjer je pripravljena moka s soljo. Testo približno pol ure stepamo, ga potresemo z moko, pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo stresemo na desko ali prt, ga razrežemo in oblikujemo kroglice, krof naj tehta približno 5-6 dag. Krofe pokrijemo, da zopet vzhajajo. Medtem ko krofi vzhajajo, pripravimo v posodi olje in ga segrejemo. V ne prevroče olje damo krofe tako, da je zgornja stran obrnjena navzdol in posodo pokrijemo. Ce je krof prav vzhajan, se potopi do polovice v olje. Ko krofi na prvi strani porumenijo, jih obrnemo in nepokrite ocvremo še na drugi strani. Ohlajene krofe napolnimo z marmelado in potresemo s sladkorjem v prahu.
Clanice društva podeželskih žena občine Markovci bomo skupaj s Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS Zavod Ptuj letos že 12. organizirale ocenjevanje pustnih krofov. Potekalo bo v prostorih župnijske dvorane v Mar-kovcih v soboto, 2. februarja 2013, ob 10. uri.
Krofe, ki jih prinesejo udeleženci na ocenjevanje, ocvrejo oz. spečejo doma. V oceno prinesejo pet krofov, ki ne smejo biti napolnjeni z marmelado in ne posladkani. Ocenjuje se: zunanji videz (oblika in izpečenost), videz sredice (barva, poroznost in elastičnost), vonj in okus krofa. Krofe označimo s številkami, da je ocenjevanje anonimno. Vsak udeleženec ob zaključku prejme ocenjevalni zapisnik, na katerem so zapisane pohvale in napake, da jih v naslednjem letu lahko popravi. Delo komisije je javno, kar pomeni, da krofe ocenjuje pred prisotnimi. Vsak krof sproti komentirajo, obenem pa isti vzorec ponudimo vsem prisotnim, da tudi sami lahko ocenijo izdelek oz. spoznajo dobre in slabe strani izdelka. Krofi so vsako leto bolj izenačeni in komisija ima iz leta v leto težje delo. Vabimo vas, da se nam pridružite.
Vse dodatne informacije o ocenjevanju lahko dobite pri Slavici Strelec, 031 376 107.
Slavica Strelec, inž. kmet.
Foto: AS V
petek • 1. februarja 2013
Zanimivosti, nasveti
Štajerski	17
Piše: Vladimir Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča (1.1.1913-12. 6.1993) .
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Prve knjige
Pisatelj Anton Ingolič je na gimnaziji nastopil službo honorarnega učitelja decembra 1932, za suplenta pa je bil postavljen s 1. marcem 1933. Poučeval je slovensko in jugoslovansko književnost, zgodovino slovenskega jezika in francoščino. Že prvo leto je vstopil v središče dijaškega življenja. Spominja se sedmo-šolca Potrča, da je bil droben in suhljat fant z izredno živimi očmi in svetlimi lasmi. Že s prvo šolsko nalogo je vzbudil Potrč pri njem pozornost, in to ne samo zaradi zrele in poglobljene vsebine, temveč tudi zaradi samosvojega, krčevitega in raztrganega jezika, ki je bil pogosto skregan s slovničnimi pravili. Sprva ga je popravljal, potem pa spoznal, da je to Potrčev stil in način izražanja in jezika ni več spravljal v kalupe slovenske slovnice. Največkrat je nalogo ocenil odlično. Ingoliču je bilo najhuje, ko so orožniki januarja 1934 v rav-nateljevi pisarni vklenili nekaj dijakov, med njimi Ivana Potrča. Izključeni so bili iz gimnazije in iz vseh srednjih šol v Sloveniji. Ko je Potrč odslužil enajstmesečno zaporno kazen, so pripravili literarni večer v Potrčevo podporo pred izredno velikim številom mladine. Na literarnem večeru so poleg
Potrča nastopili Fran Onič, Miško Kranjec, Anton Ingolič, Edvard Kocbek in Alojzij Remec. Profesorja Onič in Ingolič sta bila zaradi večera zaslišana, Oniča so kazensko premestili v Kočevje, Ingolič jo je odnesel samo z grožnjo. Ingolič kljub vsemu ni pretrgal vezi z dijaki, Potrč, ki je bil pod policijskim nadzorom, ga je pogosto obiskoval na njegovem domu.
Da ga je vznemirjala knjiga, je bila kriva dedkova omara s knjigami na babičinem gruntu, prepolna Mohorjevih knjig. V njej je izstopala ilustrirana izdaja Svetega pisma. Ko ni bilo nikogar pri hiši, se je pritihotapil do omare in listal po knjigah, brati takrat še ni znal. Spomni
se očeta v domači hiši, kako je v izbi na glas nasmejan prebiral Žolnove Ptičke brez gnezda, ljudje so se smejali, smejal se je tudi mali fantič Ivan. Mama je imela z roko napisan zvezek domačih pesmi, ki so se največkrat prepevale ob večerih, na primer ob ličkanju in luščenju. Najbolj so mu ostale v spominu kitice pripovednih pesmi. Mama pa je tudi rada risala. Dali so ji papir in ona je narisala žensko s kitami in z dolgimi nabranimi krili. Ko je začel hoditi v okoliško šolo, jim je učiteljica Kauklerjeva, nadučiteljeva žena, prebirala pripovedke in pesmice iz knjig, učenci pa so morali za njo na pamet ponavljati. Kasneje so dobili suhega,
dolginastega in bradatega učitelja Žolnirja, pri katerem je zapela tudi šiba. Potrču je ostal v dobrem spominu. Že kot šolar si je kupil slovensko slovnico, ki pa mu jo je na paši obžrla krava. S knjigami ga je zamotil tudi stric Janža, ko je prišel k hiši za preužitkarja in je prinesel s seboj cel cekar knjig, med njimi več izdaj anglikanskega Svetega pisma in mu spoštljivo povedal, da so to pri nas nezaželene knjige. Potrč jih je skraja le od daleč gledal. Med njimi pa sta bili dve ilustrirani izdaji Svetega pisma z risbami muče-nikov in njihovega mučenja in ko jih je prebiral, mu je bilo kar tesno v prsih. Ko je prišel na njihovo ptujsko okoliško šolo
učitelj Albin Stritar, ga je za vedno »zavezal« s pisateljskim Bevkovim imenom. Bilo je v četrtem ali petem razredu, ko je prišel neko jesensko popoldne mimo mlina z ženo in tremi deklicami. Deklice so prišle na travnik, kjer je Potrč pasel s knjigo v roki. Na koncu leta je učitelj Stritar obdaroval odlične učence. Na oder je poklical tudi Potrča, ki ni bil kak odlič-njak, potegnil z mize drobno belo knjižico in povedal: »To, ta Bevkova knjiga, ti Pastirci pri kresu in plesu, pa naj bodo za mojega šolarja, za učenca, ki sem ga edinega srečal na paši s knjigo v roki.« (POTRČ: tip-kopis) Tako je dobil komaj kakšno leto po izidu v roke svojo
prvo in to Bevkovo knjigo. S spoštovanjem jo je sprejel in začel prebirati pesem za pesmico, igro za igrico, najbolj so ga pritegnile Kraljeve risbe povodnega moža. V šolarskih letih je hodil s knjigo na pašo. Druga knjiga pastirskih let je bila broširana slovenska slovnica. Kupil jo je v mestni knjigarni v Ptuju in ni bila namenjena za šolarje, verjetno je bila natisnjena za učitelje. Želel si je, da bi se s pomočjo slovnice njegova štajerska slovenščina »zbogala« s kranjsko. Vendar mu to ni bilo usojeno, kajti do knjige, ki jo je pustil v travi, se je dokopala še-kasta krava in komaj ji je še pol slovnice rešil iz gobca.
V gimnazijskih letih se je srečal s širšim izborom literarnih del. Bevka so dopolnili Seliškar, Klopčič, Kosovel, Cankar, Župančič. Cankarjevega Hlapca Jerneja je vse življenje nosil s seboj. Veliko je bral Jurčiča, Tavčarja, Aškerca. Cankarja je celega prebral v četrti ali peti gimnaziji, še posebej je podo-živel življenjepis o idealistu Martinu Kačurju zaradi trpkih spoznanj o življenjski stvarnosti. Od hrvaških piscev je bral Cesarca in Krleževe balade. Bral je pravzaprav vse, kar mu je prišlo pod roke, Tolstoja, Dostojevskega ... Prve literarne skomine so prišle, ko so imeli v šoli latinca in knjižničarja So-vreta, ki še besede ni rekel, ko si je Potrč sposodil »vse Aškerce«.
Nadaljevanje prihodnjič
Ormož • Potopisno predavanje Milene Zorčič
„Afrika me je povsem prevzela"
V mrzlem zimskem večeru je Ormožanka Milena Zorčič številne obiskovalce potopisnega predavanja Južna Etiopija, barvitost avtohtonih ljudstev, popeljala na vroče afriško sonce med živopisna etiopijska plemena in v njihov način življenja. Predavanje je v grajski dvorani organiziral Mladinski center Ormož.
Milena Zorčič obožuje potovanja. Vsako zimo se odpravi na kakšno in doslej si je ogledala že skoraj vse konce našega sveta. V šali pove, da se poleti greje na ormoškem bazenu, pozimi pa potrebuje skok v toplejše kraje. Na svojem zadnjem potovanju se sicer ni okopala, ker so bile reke prepolne krokodilov, ki jih je predstavila na fotografijah, edino jezero, kjer bi bilo mogoče zaplavati, pa so popolnoma prerasle alge.
Novembra jo je namreč ponovno odneslo v Afriko. Potem ko si je v preteklosti že ogledala Kenijo in Maroko, se je tokrat odločila za južni del Etiopije. Potovala je s turistično agencijo, ki je organizirala oglede, tako da se je lahko predala občudovanju čudovite narave, posejane z ročno obdelanimi polji in ogromnimi čredami živine, ki se najraje sprehaja po cesti. Z džipi so se podali tudi na pot proti jugu, kjer se ceste končajo in se med plemeni pustolovščina šele zares začne. Milena Zorčič je povedala, da so jo plemena s svojim preprostim načinom
življenja z naravo ter svojo bogato, zahodnjakom popolnoma tujo kulturo popolnoma prevzela. Turiste sprejmejo v svoje vasi z nasmeški in zvedavimi pogledi, seveda pa otroci vedno tudi nastavijo roko za slaščice, denar ali kar koli drugega. Opisala je doživetja s plemenom Dorze, kjer je okušala tamkajšnje medeno vino, zvečer pa se prepustila čarom noči ob ognju, kjer je cela vas skupaj pela in plesala dolgo v noč. Na eni številnih tržnic, ki so značilne za Afriko, so pred
tem kupili krompir in koruzo, ki so ju zvečer spekli v žerjavici in se spominjali takšnega početja iz mladosti tisoče kilometrov proč v Sloveniji.
Imela je tudi priložnost prisostvovati redkemu ritualu iniciacije, ki se pri plemenu Hamer zaključi s preskakovanjem bikov. Seveda je opazila tudi slab položaj žensk v Afriki, ki opravijo večino dela, moški jih le čuvajo. Običajno imajo lahko več žena. Na fotografijah smo videli zadnjo modo afriških plemen, kjer
Foto: Viki Ivanuša
Milena Zorčič je številne obiskovalce v mrzlem zimskem večeru popeljala na vroče afriško sonce med živopisna etiopijska plemena.
si v lase navijajo zamaške steklenic, raztegujejo spodnjo ustnico z glinenimi vstavki, kot lepo pa velja tudi brazgoti-njenje. Afriške ženske se tako same poškodujejo, da bi bile lepe, pri posnetku enega od ritualov pa smo bili priča tudi grobemu bičanju deklet.
Seveda je revščina prisotna na vsakem koraku, vendar Milena Zorčič, ki je po poklicu socialna delavka, pravi, da podhranjenih otrok ni videla. Turisti so dobrodošel vir dohodka, saj je za vsako sliko treba plačati, darovali pa so tudi denar za obnovo šole ljudstva Ari in obleke otročič-kom organizacije Omo Child. Ta organizacija rešuje dojenčke, imenovane »minge«, pred ritualnim ubijanjem v plemenih Karo in Hamer, kjer dvojčke, pohabljene ali nezakonske otroke ubijajo.
Imeli so tudi redko čast, da jih je na svojem domu sprejel Kala, poglavar vseh devetih klanov ljudstva Konso, ki šteje 300.000 ljudi. Eden najvplivnejših ljudi juga dežele jim je v enournem pogovoru predstavil bogato kulturo poglavarjev
ter razkazal svoj poglavarski dom. Da je svet res majhen, ali pa da smo Slovenci raztepeni po vsej zemeljski krogli, pa kaže tudi to, da so v tem zakotnem svetu naleteli na mlado Ptujčanko, ki tam živi in se kot mediator ukvarja s spori in nesoglasji, ki nastajajo med afriškimi plemeni.
Na vprašanje, kako se odloča za cilje svojih potovanj, je Milena Zorčič povedala, da je odločilen zanimiv program, saj želi čim več videti in doži-
veti. Prizna pa, da jo je Afrika prevzela kot redko katero okolje doslej: „Nekateri vlagajo v svoja domovanja, jaz investiram vase in v potovanja. Afrika me je prevzela, stik z otroki je bil neverjeten. Mističnost plemen, njihovi običaji, način življenja - vse to je nepopisno. Delček te Afrike je ostal v meni." Kam gre letos pozimi, še ne ve, ampak zagotovo bo kam šla, se nasmeje ob koncu pogovora.
Viki Ivanuša
Duševno zdravje
Idealna ljubezen
Rebeko zanima, kakšna je popolna idealna ljubezen glede na raziskave psihologov.
Eden od psihologov, ki je poskušal zajeti v enoten teoretični okvir osnovne sestavine ljubezni, je bil Robert J. Sternberg. Po njegovem obstajajo tri osnovne dimenzije ljubezni: intimnost, strastnost in zavezanost.
Ravno te tri sestavine vključuje edino popolna konsuma-tivna ljubezen. Ta je hkratna čustvena, motivacijska (telesna in spolna) ter miselna predanost, ker strastnost ponavadi hitro naraste in nato upade, intimnost in zavezanost pa naraščata postopno, se ta tip ljubezni običajno spremeni v katerega drugega. Trajnost partnerskega odnosa je odvisna predvsem od stopnje intimnosti in zavezanosti, kar so potrdile tudi raziskave.Raven intimnosti in zavezanosti se je izkazala za enega najboljših napovedovalcev trajnosti partnerstva.
O drugih tipih ljubezenskega odnosa in sestavin ljubezni pa naslednjič, da bo lažje razumeti in primerjati ljubezni, ki jih živimo ali pa tudi ne.
mag. Bojan Šinko
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Slo glasbene novice
Televizija Slovenija je v začetku januarja gledalcem ponudila novo glasbeno oddajo Točka. Slovenska glasbena video lestvica je na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, ob 19. uri na 2. programu Televizije Slovenija, razen ko so na sporedu športni dogodki. Oddaja Točka je glasbena video lestvica urbanega slovenskega mainstre-ama, namenjena ljubiteljem popa, rocka, rapa, fnb-ja, elektronike, metala in alternative. Slovenskim glasbenim izvajalcem ponuja obširen medijski čas za predstavljanje njihovih izdelkov. Poleg lestvice oddaja vključuje tudi aktualne koncertne napovedi, zimzelene skladbe in različne izbore najboljših videov posameznih izvajalcev. •kifk
Skupina Bohem se je bliskovito vrnila na glasbeno sceno s pesmijo Nihče iz vesolja, s katero ponovno dokazujejo, da so eden izmed najbolj priljubljenih bendov pri nas. Po albumih Življenje ni zločin in Manifest ljubezni skupina snema svojo tretjo ploščo, pod katero se bo podpisal priznan producent Andrea Effe. Bohem so znani po izjemnih videospotih, ki so jih zaznamovali skozi leta ustvarjanja. So prvi bend, ki je posnel videospot v ljubljanski operi.
Tokrat pa razpisujejo velik natečaj, h kateremu vabijo kar 60 ljudi, kijih bodo ovekovečili v svojem novem spo-tu. Majhni, veliki, mladi in mladi po srcu, ozki in široki, takšni in drugačni, vabijo vas na snemanje spota Nihče iz vesolja, ki bo potekalo 9. in 10. februarja v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Prijavite se lahko po elektronski pošti: info@band-bohem.com ali na FB-profilu skupine. Vse informacije boste prejeli ob prijavi.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O

Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. PAPIR - PERON 9
a. IN s. B
.„JI - NIH
msâMÈÊM» T. FOX--------
»RilSÖ
(VIŠINE SE ZVRTI ČE IZ VESOLJA ENS - SE ŠE SPOMNIŠ 6. MIRAN RUDAN - RAD JO IMAM 5. GAŠPER RIFEL - ZADIHAJ 4. TINKARA KOVAČ - JE TO RES 3. DEMETRA MALALAN - MALO FANTAZIJE 2. KATARINA MALA - KREDITNO SPOSOBNA 1. MANCA ŠPIK - IZ PRVE RO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Manuella s pesmijo Il Futuro
Manuella Brečko je ime, ki se je v zadnjem letu dodobra vtisnilo v spomin slehernega Slovenca. Izjemen glas in edinstvena interpretacija sta kakovosti, ki pevki zagotavljata širino in svežino, kar je čutiti tudi v njeni prvi samostojni skladbi z naslovom Il Futuro.
Avtor pesmi je Kevin Kora-din (član zasedbe Tide), ki je krivec za marsikatero glasbeno uspešnico. Avtorica besedila je pevka sama, pod produkcijo pa se podpisuje priznani nizozemski avtor Clifford Goilo. Prva pesem Manuelle Brečko govori o borbi malega človeka in občutkih, ki jih vsi doživljamo iz dneva v dan. »Ko sem pisala besedilo za skladbo, sem čutila, da je v naši družbi in v svetu nasploh ogromno negotovosti in strahu pred prihodnostjo. Vsi se namreč zavedamo trenutne situacije v naši državi. Ljudem sem želela povedati, da se ne smemo bati prihodnosti in ne smemo dovoliti, da nam jo krojijo drugi. Usodo moramo vzeti v svoje roke. Naj nam bo vodilo ljubezen do sočloveka, saj lahko le s pozitivnostjo, delavnostjo in poštenostjo izboljšamo svet zase in za vse, ki jih imamo
radi,« pravi pevka in dodaja: »V skladbo Il Futuro smo skupaj z avtorji vložili veliko časa in pozitivne energije. Ustvarjali smo z veliko vneme, saj je bila moja želja, da vsi dobro opravimo svoje delo, pa četudi bo trajalo nekoliko dlje. Za ustvarjanje svoje prve skladbe sem si
Foto: Matic Kos
Manuella Brečko: »Glasba je moje življenjsko poslanstvo.«
Filmski kotiček
Film 43
Ko pogledamo spisek igralcev, si ne moremo kaj, da si ne bi obetali nekakšen filmski presežek. V filmu namreč nastopajo (tudi) vrhunski igralci
Movie 43
Igrajo: Emma Stone, Hugh Jackman, Elizabeth Banks, Josh Duhamel, Kristen Bell, Richard Gere, Kate Winslet, Anna Faris, Halle Berry, Naomi Watts, Liv Schrieber, Kieran Culkin, Uma Thurman, Gerard Butler, Seann William Scott
Režija: Elizabeth Banks, Steven Brill, Steve Carr, Rusty Cundieff, James Duffy, Griffin Dunne, Peter Farrelly, Patrik Forsberg, James Gunn, Bob Odenkirk, Brett Ratner, Jonathan van Tulleken Scenarij: Steve Baker, Will Carlough, Patrik Forsberg, Matt Portenoy, Greg Pritikin, Rocky Russo, Jeremy Sosenko in Elizabeth Wright Shapiro Žanr: komična gravžljivka Dolžina: 90 minut Leto: 2013 Država: ZDA
želela vzeti dovolj časa in sedaj je takšna, kot sem si jo predstavljala. In prav zato jo tudi z veseljem delim s poslušalci.«
Avtor pesmi IL Futuro Kevin Koradin je o sodelovanju z Ma-nuello povedal: »Spoznala sva se na promociji singla Spread the Love, ki sem ga napisal za pevca Jakoba Kapusa (Jacob). Pogovarjala sva se o glasbi ter glasbeni sceni in ugotovila, da deliva podobno mnenje in poglede. Oddaji Misija Evrovi-zija, v kateri je bila Manuella polfinalistka, nisem sledil. Zato sem si kasneje doma pogledal posnetke in bil pozitivno presenečen nad njenim vokalom in petjem. Odločil sem se, da bom z njo sodeloval in ji napisal skladbo. Manuella mi je kot avtorju popolnoma zaupala, poslušal sem njene želje ter ustvaril pesem, s katero želimo pevko predstaviti kot dobro in
unikatno vokalistko ter moderno pop rock izvajalko.«
Manuella pa je sodelovanje s Kevinom ocenila z besedami: »Kevina prej nisem poznala, tako nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Zelo sem zadovoljna z najinim sodelovanjem. Predvsem, da mi je prisluhnil in upošteval moje želje in poglede na glasbo ter dovolil, da sem sama odločala o tem, kaj mi je všeč in da mi ni vsiljeval svojih pogledov. Mislim, da je zelo pomembno, da se razumeš s človekom, s katerim sodeluješ in ustvarjaš, saj se le tako lahko rodi nekaj dobrega.«
»Vedno sem si želela biti pevka,« pravi Manuella, ki so jo starši na njeni glasbeni poti vedno spodbujali in jo že v rani mladosti vpisali v glasbeno šolo, za kar jim je še danes hvaležna. Njeni vrstniki so se med vikendi zabavali, Manuella pa je ves svoj čas žrtvovala za glasbo, nastope in festivale, na katerih je začela redno zmagovati. Simpatična svetlolaska, ki je diplomirala iz produkcije v snemalnem studiu, je odločna: »Nikoli mi ni bilo žal časa, ki sem ga žrtvovala za glasbo, saj čutim, da je to moje življenjsko poslanstvo.«
MZ
današnje generacije, ki so s svojimi karierami dokazali, da znajo pametno izbirati vloge, družbo pa jim delajo nadarjeni, a za zdaj še manj znani igralci. Poleg tega je celoten film stal zgolj šest milijonov dolarjev, torej so igralci najbrž igrali praktično zastonj, kar pomeni, da jih je gotovo moral navdušiti scenarij.
V filmu se zvrsti slab ducat krajših zgodb, ki jih, vsaj v evropski različici filma, povezuje krovna zgodba o iskanju skrivnostnega Filma 43, najnevarnejšega filma na svetu, ki gledalca obsodi na smrt. Film se seveda nahaja v temačnih kotičkih spleta, med iskanjem pa mulci naletijo na druge, krajše filmčke.
Reklama za Film 43 je zelo obetala, saj se je zdelo, da bomo priča inteligentnemu, morda celo malce studijsko subver-zivnemu art house izdelku, ki bi v odlični gledališki maniri pokazal vso izpovedno moč gibajočih se sličic. Kar smo dobili, je resnično nevaren film, ki gledalca obsodi na smrt, saj ob ogledu v njem ves čas nekaj umira.
Prva zgodba o lepotcu z vise-
čimi moškimi jajci pod brado je še relativno zabavna, a žal je tudi precej dober napovednik, kakšne vrste zgodb bomo videli. Zdi se, da je šlo le za tekmovanje avtorjev, kdo bo uspel narediti bolj ogaben filmček. Tako smo priča fetišizmu ska-tofilije (telesni iztrebni kot afrodiziak), zalizovanju z mačko, incestu, otrokom v strojih, nazornim prikazom menstruacije, tiščanju pekočih omak v spolovila, odtrganim udom itd. Vse to je seveda namenjeno samemu sebi in nima nekega smisla v funkciji katerekoli zgodbe.
Po ogledu ni jasno, kdo bi takšen film sploh finančno odobril in kdo z zdravo pametjo bi v njem sploh hotel nastopiti. Težko je reči, ali so avtorji filma 12-letni otroci s predivjo domišljijo, ali pa gre za zadete hipije, ki so obtičali v sedemdesetih
in ki še vedno razmišljajo družbeno in vizualno subverzivno, a neusmerjeno, idejno šibko in povsem brez sporočilnosti. Nad Filmom 43 vsekakor osupnemo, ampak ne zaradi pri-mitivizma, ki ga izraža, temveč nad dejstvom, da film sploh obstaja, kaj šele, da ima takšne zvezdnike.
Občasno se zgodi, da je kakšen film v svojih žanrskih obrazcih tako močan, da s svojo odlično temeljitostjo ubije žanr in ga spremeni le še v posne-movanje in ponavljanje. Film 43 pa je takšen film, ki s svojo praznino ubije žanr ameriškega gegovskega humorističnega filma. To je, kot kaže, vrhunec in hkrati smrt žanra, kjer so nekoč blesteli Napihnjenci in Gola pištola. Eden izmed tistih filmov, kjer bi denar najraje zahtevali nazaj.
Matej Frece
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Spremljala vas bo sveža energija. Zastavljenih nalog se boste lotili na
in odgovoren način. izdelali boste tudi načrt in imeli možnost osebnega razvoja. V ljubezni bo v ospredju prijateljstvo. Na delu bo tudi Amorjeva puščica, ki bo zadela samske predstavnike. Izziv tedna so poslovna sodelovanja.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Notranje boste občutljivi in le s težavo boste odšli naprej. Spodbudno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Zdrav način življenja vključuje dovolj gibanja. Na področju doma sledi prenova. Vez s preteklostjo bo močna in se zaenkrat ne bo končala.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Obdani boste s svežimi idejami in zamislimi. Našli boste tudi paleto priložnosti za kreativno izražanje. Teden bo označen po več krajših poteh in prijetnih razgovorih. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Blizu vam bo raziskovanje znanj.

RAK
(21.6. - 22. 7.)
Notranja moč se bo okrepila. Pridobili boste tudi zaupanje in tako našli ugoden veter za spremembe. Njihov tok bo počasen in temeljit. Sodelovanje, družabne dejavnosti in pogovori bodo v ospredju in zaščitni znak. V ljubezni sledijo harmonične spremembe in romantično doživetje.
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spora. Dinamična energija vam bo podarila krila. Skozi pogovor boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Vsekakor bo tako, da boste imeli veliko dela in natančnih opravil. Izkazali se boste kot ročno zelo spretni. Vaši nasveti bodo dra-
1% DEVICA r& (23.8. - 22.9.)
Pridobivanje znanja bo vaša strast. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti in našli vir navdiha. Otroci bodo vaši učitelji in pravilno bo, da se sprostite. Ce boste na morebitne težave pogledali iz drugega zornega kota, najdete tudi smisel in med vrsticami vodilo.
petek • 25. januarja 2013
Za kratek čas
Štajerski	iS
URAD IN OBMOČJE EKSARHA
MESEC NOVEMBER (STARO SLOV. IME)
IVAN NAPOTNIK
SMRKAVEC
TEŽEK, GLASEN DIHLJAJ
SOLNICA (ZASTAR.)
OTOK NA JADRANU
GEOMETRIJSKA KRIVULJA
PRŠAVICA
TEŽKI ČASI
NATLAČE-NOST
KOLESARKA (URŠKA)
SPIKERICA ALENKA STRNAD
HRVAŠKI DENAR
PEVKA (MAJDA)
FINO-MEHANIK
ŽIVAL, KI LETA
JED, JEDAČA
STRUPEN PLIN
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
EDVARD KOCBEK
GROBO DOMAČE SUKNO
UMETNOST (NIŽJE POG.)
LISAST KONJ
KIPARSKI IZDELEK
KRADLJIVEC
ZNAMKA ORANŽADE
STRUPEN PLIN
TELESNA POSTAVA, STAS
TINEJDŽER
JANKO ROPRET
ZORAN ŠKRINJAR
DRAGO ELIKAN
VELIKA GRAJSKA SOBA
OPEKA
MADŽARSKI LJUDSKI PLES
KMET, KI ORJE
OKSIDNA PLAST NA KOVINI
TIPALKA PRI ŽUŽELKAH
UGANKARSKI SLOVARČEK: EKSARHAT = urad in območje eksarha, EVOLUTA = geometrijska krivulja, KATIA = nemška sorta krompirja, MOLAT = jadranski otok severno od Dugega otoka, OLAJ = slovenski pesnik, pisec humoresk in prevajalec (Jože, 1939-2008, "Argonavti"), PRŠA = hrvaški pevec (Nano, 1953-), ŠKAJA = oksidna plast na kovini, VAHTNIK = staro slovensko ime za mesec november.
bu9}UB 'eie^s
'jbjbjo 'sepjeo '^epjz 'eueqos 'yp 'Hiujsieu 'ejnjejs 'd^ '09S|| 'jsun^ '>13 'o|9i 'ojjd 'qjy 'ezgy 'ueie» 'jsouedjjeugjd 'ejn|0A9 'sia 'Heiu|os 'uho^jlus 'jenjes^g 'e^uozuv 'eue^ 'jbujs 'o|gpo 'jb|0|ai :ouabjopoa '3VINVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 2. februar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Ju-kič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 3. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 4. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI
DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 5. februar :
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 6. februar :
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 7. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
PETEK, 8. februar:
5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Skupni nočni program (SNOP) iz studia Radia Ptuj v noči na torek, sredo in četrtek!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba: čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čaka v pogledu navezovanja novih kontaktov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kaj vas veseli.
ŠKOmjON^F STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Igro usode boste igrali pogumno. Optimistično gledanje na življenje
Temeljito boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati jepo-zitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intuicija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. Dogodkov ne prehitevajte, kajti potrpljenje je božja mast.
prinaša izzive in dobre iztočnice prihodnosti. Označevala vas bo tudi jeklena volja in trdnost odločitev. Omenjeno bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost je dobrodošla. Zdrava previdnost se bo pričakovala pri adrenalinskih dejavnostih.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnosti. Po zvezdnih namigih je moč razbrati, da bo več priložnosti v skupinskem delu. Notranji nemir bo posledica stresa in zaradi tega se sproščajte. Zimski športi bodo balzam za dušo!

VODNAR (21.1. -18.2.)
Pluli boste po valovitem morju usode. Uspehi se bodo vrstili in vendarle mnogo počasneje, kot si želite. V čustvenem življenju obstaja možnost novosti in zadeve se boste lotili drugače. To prinaša zadovoljstvo in posledično notranji mir. Vsekakor se varujte iskanja bližjih in lažjih poti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Združili boste duhovna znanja in intuicijo. Če se boste poslušali, najdete moč in energijo. Počasi bo čas, da dokažete moč osebnih znanj neki večji skupini. Obstaja povečana možnost ugodne rešitefinančnih zadev. V ljubezni bodo daleč napr-vem mestu nežnost in romantična
a.
20 Štajerski
Od tod in tam
petek • 1. februarja 2013
Iščete svoj stil
V toplih in drugačnih oblačilih po zasnezenih ulicah
Doroteja Trčko je doma v Hajdošah, stara je 18 let, dijakinja III. Gimnazije Maribor - predšolska vzgoja otrok. Njen cilj je postati učiteljica in še naprej peti, predvsem so ji pri srcu otroške pesmi. V prostem času rada pleše in poje. Na akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil bratranec, izziv je sprejela.
S strokovno nego kože se je v kozmetičnem salonu Neda srečala prvič; ugotovili so, da ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu ji je kozmetičarka Neda Tokalic dala še nekaj koristnih nasvetov za nego kože doma in za oblikovanje obrvi, pri katerih mladenke pogosto delajo napake. Pri negi bo uporabljala preparate, ki ustrezajo njenemu tipu kože. Še posebej pa bo pozorna na nego v zimskem času, ki zahteva še teme-ljitejšo zaščito.
V Frizerstvu Stanka je za pričesko Doroteje poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je osvežila z živo rdečim prelivom, postrigla konice in oblikovala fru-fru na sprednjem
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo
Slomškova 22 10 % popust v februarju š
Za dolgoletno uspešno sodelovanje v akciji Iščete svoj stil se zahvaljujemo Stanki Peršuh, dosedanji nosilki dejavnosti Frizerstva Stanka. Nova nosilka dejavnosti je Jožica Pepelnik.
delu, jih nato navila na navijalke ter stilizirala z lakom za lase.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom pudra, z njim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila s temno modrim in svetlo roza senčilom, obrobila pa s črnim črtalom, narahlo pa tudi obrvi in trepalnice. Na ličnici je nanesla oranžne tone, na ustnice pa nežno rdeči glos.
„Zima, sneg, mladost - to je bilo tisto, kar me je vodilo pri izbiri oblačil za današnjo kandidatko akcije Iščete svoj stil, srednješolko Dorotejo. Kljub bližajočim se maturantskim plesom sem se odločila za zimska, topla oblačila. Izbrala sem volneno razigrano nesimetrič-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Doroteja prej ...
... in pozneje
no krilo, kjer se mešajo vzorci in barve v odtenkih svetlo modre, sive in črne. H krilu sem izbrala še sivo bluzo, črno športno jakno in siv plašč. Ker je zunaj mrzlo in je Doroteja najraje v hlačah, sem se odločila, da namesto nogavic tokrat pod krilo oblečem ozke kavbojke svetlo modre barve. Črni škornji športnega sloga in črn klobuček sta še tisti dve malenkosti, ki zaključu-
Podvinci • 10 let društva Korant
Mlado društvo velikega srca
Še preden bodo stopili v akcijo in pričeli odganjati zimo, so podvinški koranti proslavili 10-letnico delovanja društva. V soboto je skupaj z njimi ta pomemben jubilej slavilo skoraj 200 ljudi.
V	društvu Korant Podvinci aktivno sodelujejo člani obeh spolov ter različnih generacij. Zelo dobro skrbijo za pomla-dek, saj je v društvu 14 otrok, pridružile pa so se jim tudi tri predstavnice nežnejšega spola.
Kot pojasnjuje Boštjan Ku-serbanj, podpredsednik društva, je njihova posebnost v tem, da prav vsi člani prihajajo iz Podvincev in da se ne srečujejo le v času pusta, ampak se kot prijatelji družijo vse leto. Redno organizirajo srečanja, igre, piknike, v kraju in okolici pa so člani društva poznani kot vesela in zabavna druščina.
V	prvi vrsti pa seveda njiho-
va naloga ostaja predstavljanje koranta po Sloveniji in svetu ter ohranjanje tradicije.
Še preden bodo v soboto smuknili v svoje oprave, pa so minuli vikend obeležili deset let delovanja društva. Ob tej priložnosti so pripravili veliko slavje, na katerega so povabili skoraj 200 članov in podpornikov društva.
Preleteli so kroniko društva in izpostavili najpomembnejše dogodke teh 10 let. Proslavo so organizirali v dvorani Gasilskega doma v Podvincih, udeležili pa so se je med drugim tudi ptujski župan Štefan Čelan, aktualni princ karnevala, predsednik četrtne skupnosti Rogoz-
jeta celotno podobo. Tokrat sem oblačila izbrala kar v svoji omari, nekaj pa sem si izposodila kar pri Doroteji - hlače in škornje. Doroteja je tako lahko brez strahu pred mrazom zakorakala po zasneženih ptujskih ulicah in uživala v toplih oblačilih in drugačnem slogu. Rdeči lasje, modre oči ter sivo-modro-črna kombinacija oblačil so točno to, kar je ta dan manjkalo na ptujskih ulicah. Kako pa bi ji pristajala maturantska obleka, bo zaenkrat ostala še skrivnost,« je o novi podobi Doroteje povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Doroteja odločila preizkusiti aparaturno limfno drenažo, ki se v kozmetiki uporablja za odpravljanje celulita in kot pomoč pri odpravlja-
Foto: Črtomir Goznik
Doroteja v oblačilih iz Sanjine omare.
nju telesne teže. Limfna drenaža je torej zelo primerna metoda oziroma masažna tehnika za razstruplja-nje telesa tudi takrat, ko smo zdravi in nimamo ne zdravstvenih in ne
kozmetičnih težav. »Vedno želim poskusiti kaj novega, pa še noge so lahke,« je po končani limfni drenaži zaupala kozmetičarki Silvi Čuš.
MG
nica Janko Čeh in seveda člani društva s svojimi družinami in prijatelji. Program je povezovala simpatična Petra Kurnik, sicer tudi voditeljica Štajerske budilke na Radiu Ptuj.
Podeljene so bil zahvale, priznanja, izpeljan zanimiv kulturni program, po uradnem delu pa je sledila večerja in zabava (dobesedno) do jutranjih ur. S tem pa se delo za podvinške korante ni kočalo, temveč se šele začenja. Še nocoj si bodo nadeli maske in pričeli izpolnjevati svojo nalogo. Vsi pa upamo, da bodo zimo pregnali čim bolj uspešno in v čim krajšem času!
Dženana Kmetec
Ormož • Razstava Vladimirja Potočnika st.
Narava in medčloveški odnosi
V grajski pristavi je na ogled razstava akademskega slikarja Vladimirja Potočnika starejšega. Pripravil jo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, dela pa bodo na ogled do začetka marca.
Društvo Korant Podvinci je obeležilo 10 let obstoja.
Akademski slikar Vladimir Potočnik se je rodil med 2. svetovno vojno v Gradcu. V Prlekijo je prihajal kot otrok in se z bratrancem loteval najrazličnejših otroških vragolij, ki so mu ostale v spominu vse do danes. Prav tako neizbrisen pečat je na mladi duši pustila lepa prleška pokrajina, ki se še danes odslikava v njegovih delih. Za slikarstvo ga je navdušil sorodnik iz Maribora, ki se je ljubiteljsko ukvarjal s slikarstvom. Potočnik je po rodu sicer Mariborčan, vendar že lep čas živi v Ljutomeru. Kot učitelj likovne vzgoje je v drugi polovici preteklega stoletja prišel v Prlekijo in tukaj tudi ostal.
O svojem ustvarjanju pravi: „Današnja umetnost včasih izgublja stik s publiko, ima pa svoje zakonitosti, umetnost napreduje tako kot znanost. Fotografski način nima nobenega smisla, saj nas je prehitel fotoaparat. Moje pokrajine tako niso prepis narave, ampak doživetje narave z likovnimi sredstvi. S kompozicijo dajem iluzijo tega prostora. Če je slika dobra, je
medij med mojim delom, med mano in občudovalcem. Likovno delo je treba znati tudi gledati, za to je potrebnega tudi nekaj osnovnega likovnega znanja."
Vladimir Potočnik slika predvsem z oljem, nekaj pa tudi z akrilnimi barvami, ki so bolj praktične, saj se takoj posušijo. Pri slikanju ima rad svoj mir, ne mara, da ga kdo opazuje. Čeprav ima lepe spomine na različne kolonije, pa pri slikanju v družbi, oziroma
ob opazovalcih, po njegovem mnenju trpi zbranost. Zato zunaj rad dela predvsem skice, za zbrano delo pa ima najraje atelje. Poleg značilnih pokrajin si je na razstavljenih slikah mogoče ogledati tudi ciklus odnosov med ljudmi, ki jih prepre-dajo strahovi današnjega časa. Umetnik se predstavlja z 20 slikami, saj istočasno razstavlja tudi v Lendavi. Že leto dni pa pripravlja tudi monografijo, ki je tik pred izidom, saj je že pripravljena za tisk.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Franc Obal, Vladimir Potočnik, Nevenka Korpič in Aleš Arih ob odprtju najnovejše razstave v grajski pristavi
Foto: DK
petek • 1. februarja 2013
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Maribor • Druženje uporabnikov VDC Sožitje
Bele strmine, ki osrečujejo ...
Včasih je za iskreno in pravo srečo potrebno zelo malo. Te so bili minuli teden deležni uporabniki Varstveno-delovnih centrov Sožitje Ptuj in Maribor, ki so zimo izkoristili za uživanje v snežnih radostih. Namesto delovnega dne so si tako privoščili uživanje na belih strminah.
Kako dobro se obnesejo na snegu, ali vedo smučati ali ne, tokrat sploh ni bilo pomembno! Štelo je le to, da so uživali v vsaki sekundi druženja na snegu. Šest uporabnikov Var-stveno-delovnega centra Sožitje Ptuj se je skupaj z varuhi in predsednikom društva Jankom Šumanom v četrtek odpravilo pod Pohorje. Dobro sodelovanje, ki ga imajo z mariborsko enoto, vsako leto nadgradijo z več druženji. Tokrat so tako uporabnike iz ptujskega in mariborskega VDC združili na sankanju. Prav vsi so uživali in se zabavali, dobrodošel pa je bil tudi oddih od dela.
Medtem ko so bili Ptujčani tokrat v vlogi gostov, pa bo že čez nekaj dni drugače. Mariborčani so se pohvalili s Pohorjem, Ptujčani pa se bodo povsem
Uporabniki VDC Sožitje Ptuj in Maribor so uživali v skupnem druženju.
upravičeno s pustom. Prav zato so svoje prijatelje povabili na vsakoletno pustovanje društva
ETNOGRAFSKO DRUŠTVO •]
"KORANT" MARKOVCIv
PRIREJA
4SFNK
fPOKRCMTEU: Občina Markovci
Sožitje, ki bo 11. februarja v restavraciji Gastro. Iz smučarskih kostumov bodo smuknili v pustne in ponovno uživali v skupnih trenutkih, ki so za osebe z motnjami v duševnem razvoju izjemno dragoceni. Po igranju na snegu bodo tokrat zaplesali. Do takrat pa vsi še pridno ustvarjajo, uporabniki ptujske-
ga VDC v svojih prostorih na Rajšpovi, kjer imajo tudi simpatično trgovino, v kateri nudijo unikatne izdelke, ki nastanejo z veliko ljubezni in truda! V teh dneh ponujajo tudi čudovite pustne okraske, njihovi izdelki pa krasijo tudi nekatere izložbe v mestnem jedru.
Dženana Kmetec
WS Ljubljana, OE WALDORFSKI VRTEC PTUJ
(Peršonova ul. 1, 2250 Ptuj) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA VPIS
PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC za novo šol. l. 2013/14.
Vpis se prične 1. 2. in traja do vključno 22. 2. 2013 oz. do zasedbe prostih mest.
Vse info: waldorfskivrtecptuj@gmail.com ali 070 394 497. Utrip vrtca si lahko ogledate na http://www.facebook.com/waldorfskivrtecptuj, lahko pa se nam pridružite na igralnih uricah, ki bodo 6. 2. 2013 ob 17. uri v vrtcu.
PRIJAZNO VABLJENI!
VERA- & ORIGINALI»
sobota 9.2.
DANIJELA & ANSAMBEL ŠTAJERCI
nedelja 10.2
Wit
MODRIJANI*ANSAMBEL PEGAZI ¿j
v*	¡1
ponedeljek 11.2.
JELENA ROZGA & GADI
www.fasenh.si
Vabljeni! 1^
Organizator Kurentovanja 2013 razpisuje
NAGRADE ZA 53. MEDNARODNO KARNEVALSKO POVORKO NA PTUJU
v vrednosti 6.000,00 EUR za najbolj domiselne skupinske maske na 53. mednarodni karnevalski povorki
Posebna komisija bo na 53. mednarodni karnevalski povorki v nedeljo, 10. februarja 2013, izbrala 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in številčnost.
Pisne prijave skupin (najmanj trije člani) lahko oddate do torka, 5. februarja 2013 do 12. ure na naslov: Javne službe Ptuj, d. o. o. Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj - Slovenija Tel. (02) 620 73 35, maja.b-glaser@js-ptuj.si
Prijava naj vsebuje ime in kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom.
OBVESTILO O PARKIRANJU VOZIL OBISKOVALCEV KARNEVALSKE DVORANE NA VIČAVI
V soboto, 2. februarja 2013, se začne uvod v prireditve v karnevalski dvorani ob 53. Kurentovanju na Ptuju, ki bo svoja vrata zaprla 3. februarja 2013 v jutranjih urah. Čaka nas enajst norih večerov in noči. Ob prijetnih dogodkih je treba poskrbeti tudi za varnost obiskovalcev, stanovalcev in vseh ljudi, ki se bodo te dni nahajali v neposredni bližini karnevalske dvorane.
Glede na izkušnje iz preteklih let prosimo obiskovalce karnevalske dvorane, naj svoja vozila parkirajo na predvidenih parkirnih mestih, obiskovalce, ki živijo v mestu, pa pozivamo, naj se na prireditve odpravijo peš in tako prepustijo možnost parkiranja bližje karnevalski dvorani obiskovalcem iz oddaljenih krajev.
Obiskovalce opozarjamo, da bodo občinski redarji in policisti zaradi varnosti pešcev, kolesarjev in prevoznosti ceste Vičava izvajali nadzor nad mirujočim prometom. Kršiteljem se bodo za prekrške izrekale globe, če pa bo vozilo parkirano na pločniku, dovozni ali interventni poti, so izpolnjeni pogoji, da se vozilo odstrani s tako imenovanim pajkom. Posebej bodo pozorni na prehodnost pločnika ob Solskem centru Vi-čava in na cesto, ki vodi skozi sadovnjak na Panorami in predstavlja edino dovozno pot za stanovalce.
Vozniki, ki so upravičeni do parkirne karte za invalida ali bodo z vozilom prevažali upravičence do takšne parkirne karte, bodo svoja vozila lahko parkirali znotraj objekta SC Vičava.
V četrtek, 7. 2. 2013, bo v popoldanskem času v karnevalski dvorani tradicionalna in zelo obiskana prireditev POLIŽUR. Obiskovalce, ki so doma blizu, pozivamo, naj pridejo na prireditev peš, ostale obiskovalce pa pozivamo, naj upoštevajo navodila rediteljev, občinskih redarjev in policije.
Vse občane pozivamo, da v času trajanja karnevalskih povork in prireditev na Mestnem in Slovenskem trgu upoštevajo zapore cest in navodila rediteljev.
Želimo vam veliko zabave, prijetno počutje v karnevalski dvorani in varno pot domov.
Prireditvenik		1
Petek, 1. februar		
11:00 Cerkvenjak, pred ambulanto: odprtje zdravstvene ambulante v Cerkve-njaku
18:00 Hajdoše, gasilski dom: Občni zbor Društva žensk Hajdoše 18:00 Majšperk, KPC: 49. redni letni OZ Planinskega društva Majšperk 18:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: Zdravo življenje, predavanje mag.
Zmaga Godine, varni ljudje - kako tvoriti dobre odnose 19:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: koncert vokalne skupine Sonus iz Oplotnice,
ob 100-letnici KPD Staneta Petroviča Hajdina 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Marka Mohorčiča, S kolesom po Zim-babveju
20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Zaljubljenci vseh dežel, zaljubite se! koncert Zorana Predina in njegove nove zasedbe glasbenikov
Sobota, 2. februar
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Takšnega cirkusa pa še ne, Zavoda
Bufeto iz Ljubljane, za abonma Kresnička in Zvezdica ob 11.30 18:00 Destrnik, gasilski dom: 7. bal Korantov iz Destrnika in 3. korantov skok ob 24:00
18:00 Stojnci, Gostilna pri Ribeku: 78. redni OZ Čebelarskega društva Markov-ci
18:00 Stoperce, Dom krajanov: 29. Redni občni zbor Planinskega društva Donačka gora
20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Rudi Bučar in Istrabend 23:00 Mezgovci, pred gasilskim domom: 6. prva brazda sekcije oračev TED Lukari, ob 24:00 pok pokačev, začetek fašenka, povorka v Dornavo, sprejem in predaja občinskega ključa
Nedelja, 3. februar
10:00 Ptuj, Q-landija: odprtje likovne razstave in razstave Skozi 30 let obstoja
in delovanja društva Koranti Poetovio Ptuj, kulturni program 12:00 Ptuj, Mestni trg: Etno rock fest, Mlada Langa
12:30 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: slovesni sprejem pred pričetkom 53. Kurentovanja
14:00 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: Etnofest, srečanje tradicionalnih pustnih
mask, otvoritveni pustni sprevod 53. kurentovanja 15:00 Ptuj, Grand hotel Primus: Primusove ustvarjalnice, Vilijeve vragolije,
brezplačno, za otroke od 4. leta dalje 16:00 Hajdina, dvorana DU: gostovanje KUD Kaličopkovo gledališče, ob
100-letnici KPD Staneta Petroviča Hajdina 16:00 Ptuj, Karnevalska dvorana na Vičavi: Vlado Kreslin in Mali bogovi 16:30 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: prikaz tradicionalnih pustnih likov in mask, do 18:00
18:00 Majšperk, KPC: komedija Gugalnik, UD Ustvarjalec Majšperk 18:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: predstava odrasle gledališke
skupine KPD Vitomarci, Šah mat-gotova si 19:00 Ptuj, grand hotel Primus: modna revija pustnih maškar
Ponedeljek, 4. februar
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Gregorjevo čudežno zdravilo, tudi ob 11:00, za šole in izven 14:00 Gorišnica, Toplakova domačija: spominska svečanost V spomin padlim 4. 2. 1945 v Gorišnici, kulturni program in položitev vencev, družabno srečanje v gasilskem domu 18:00 Ptuj, Mestni trg: Kurentovanje, Etno rock fest, Blame the Monkey, ptujska funk rock skupina
19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Gala koncert učencev zasebne
glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla 19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Gala koncert učencev Zasebne GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, zbiranje prispevkov za stroške tekmovanj
20:00 Ptuj, Karnevalska dvorana na Vičavi: Rock'n'Band, Mladi Dolenjci Torek, 5. februar
9:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Aleša Štegerja Kurent, za šole in izven, tudi ob 11:00
16:00 Ptuj, Grad Turnišče: tradicionalni pohod z baklami iz gradu Turnišče do
Grand hotela Primus 17:00 Slovenska Bistrica, učna kuhinja na Kolodvorski ul.: tečaj peke krofov
Mestni kino Ptuj
Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. februar: 16:00 Poročni video; 18:00 Ubij jih nežno; 20:00 Oslo, 31. avgusta
Program TV Ptuj		
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Poti v nezm rugom, Dokumentarni avtorski film svetovnega Seruga odkriva življenje ljudstev Afrike in Azije; Indonezijo, Kenijo, Indijo in Vietnam; Na specialistični pregled in po očala v Optiko Ela; Dogodivščine ekipe revije Monitor v letu 2012. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Video-produkcija Tinček Ivanuša.	ano z Zvonetom Še-popotnika Zvonetc Spoznajmo Etiopijo [J^ ( tw£ii ivwwIa ]	i
		
Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji lokal:
Cirkulane 32, 2282 Cirkulane; 62,00 m2 - lokal za GOSTINSKO DEJAVNOST
Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo.
Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do 13.2.2013 pošljete na naslov: Mercator, d.d.,
Sektor upravljanje z nepremičninami in najemniki, Dunajska cesta 107,1000 Ljubljana.
Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.
Ponudbo vseh nepremičnin, namenjenih za oddajo, si lahko ogledate na spletnih straneh:
http/vnrn.mercator.si/omercatorju/poslovnipartnerii/oddajanepremicnin
H Mercator
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 25. januarja 2013
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
PTUJSKA TELEVIZIJA
ZNAMKA LETNIK CENA <			OPR. BARVA
RENAULT CUO 1.4, S VRAT	2066	1.390,00	2 ZFAČ. BIAZINI, MEGL SREBRNA KOV.
VWG0IF 1.4 CL RABBIT, S VRAT, SLO	1667	1490,60	1.IAST, It 68201 Ion,2AIRRAG SREBRNA KOV.
MAZDA 323 SEDAN 1.«	1666	1.850,00	ZELO UP, I1107.000 tal, ABS RDEČA
FIAT SCUDO VAN COMBI FURGON 1.S TU	2666	2390,00	MOŽNOST 0DBI1KADDV BELA
PEUGEOT BOXER 2.5 D, KOMBI FURGON	2001	2.400,00	MOŽNOST ODBITKA DDV BELA
FORD HONDEO 1.1,4 VRATA	2001	2.490,00	MEGL,KLIMA,ELPAKET UMNO SIVA KOV.
FORD RESTA 1.3 3 VRATA	2663	2.990,00	1.IAS1NIK, I1108.619 tal OPEČNA KOV.
SEAT 1E0N Ii, S VDAT, SLO	2663	3.990,60	NIMA, ABS, 1. LASTNIK MAKOV.
FORD MONDE01.81 TREND, 5 VRAT, SLO	2666	4.390,00	ELPAKET,KUMA,ABS,MEGLEN. BELA
CITROEN C41.E 16 V VTR, SLO	2666	5.990,00	TEMP.MSERV.KKIIOA ČRNA KOV.
FORD HESTA 1.4 TREND, 5 VRAT, SLO	2066	5.990,00	SERV. KNJIGA P0TRJ., KURIA TANGO ORANGE KOV.
MAZDA 31 .E, 4 VRATA, SLO	2665	5.990,00	1.IAST, II 67.287 tal, SERV.KM ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 DTI COSMO KAKAV.	2666	5.990,00	E. STOP. MENJ.,+IEINE GUME BELA
OPELASTRA 1.41BV, 5 VHAT	2667	6290,00	AUI PLAT.,AVT.KLIMA, 1.LAST. SV.MODRA KOV.
FORD FUSION 1.G COMFORT	2066	5.990,00	AUIPIAT..AVT. NIMA, MEGL TEMNO SIVA KOV.
FORD I« KARAVAN 1.6 liV	2667	7490,00	DOD 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. SREBRNA KOV.
PEUGEOT 20714Í, 5 VRAT	2016	7.990,00	NIMA,ELPAKET,POTOV.HAČ. SV.M0DRAK0V.
FORD RESTA 1,25 TUEND, 5 VRAT, SLU	2666	6.190,00	AVT.KUMA, POT. RAČ, 1.IAST. ZELENA-SOJEEZE KOV.
FORD KA TITANIUM 12	2010	8.390,00	AUI PLAT., MEGL, LE 15.403 kn ČRNO«
FORD HESTATREND 1.25,5VRAHARAN.	66/2611	9.190,00	1.IAST., KOMUNIKACIJSKI PAKCT VISIONMODRA KOV.
FORD FUSION 1.61 EBONY	2611	9.990,00	AVT.KUMAJMEGLJ>OTOV. RA& ČRNA KOV.
FORD CMAXTREND1.6VCT, TREND	2010	lomojN	DOD 4 ZIM. GUME NA ALJPLAT. BELA
FORD FOCUS 1.6 ThVCT TREND, i VRAT	2012	12.930,00	NOVI MODEL GARANCIJA BELA S ČRNO STREHO
BMW 3251AVTOMATTC, 4 VRATA	2005	13.00,00	TEMPOMAT, XEN0N, ŠP. PODV. ČRKA KOV.
PEUGEOT RCZ COUPE 1.6 SLO	2010	19.500,00	BRENON, PARK SENZORJI ČRNAKOV.
FORD HESTA 1.25Í TITAN-TESTNO VOZILO	2012	11.695,00	CONTROLPAKET,TEMPOMAT... KOV.HOTMAGENTA
KIACEED M GSLIX FRESH, 5 VHAT	2667	5390,60	1.IASTNIK. P0IRJ. SERV. KNJIGA ČRNA KOV.
NOM MODEL FORD RANGER ŽE V PRODAJI	NOVO 0014.533,00		CENA VELJA ZA PRAVNE OSEBE BEIA.SREB, ČRNA, SIVA
FORD C-MAX TREND 1.GT0CI	NOVO OD I6JK0JN		TREND PU1S PAKEM0D.0PREM SREBRNAČRNAJillA
FORD KUGA TREND 2.0 TtCI 4X2-AKCIJA	NOVO 0016.520,00		DOD.OPREMA ZA DOPLAČILO BELA, ČRNA, LUN AR KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr			
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Do konca februarja -20% gotovinski popust
(ft RAD IO PTUJ
VC^ 89,8° 98,2° I04r3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
I-/*
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 1.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pun, 9:25 Kjhinjica - pon. 10:00 Ptujske kronika - pen.
10:20 Modre - po rt. 12:00 ReiiTVOrnioi 15:35 Kumnjica
16:00 Duhovna oaza -15. oddaja - pon. 17:00 Povabile na kave-nor. 17:35 Cista umetnost -15. oddaja - pen. 19:43 P;jj pred pustom - pan. 20:00 Ptujska kronika ■ pon. 20:20 Sport(ne)-13. oddaja -nen. 21:00 Ptujske odrske deske - Si. edd; 21:25 Meto scena -17. oddaja - pon. 21:45 Resi TV OoriSnica - pon.
ap-p
Regi
Sobota 2.2.
1:00 Ptujska kronika - oon
0:00 Duliovna eaza -15. oddaja - pon.
0:25 Modro - pon.
MO Zemlja in mi -14. oddaja
2:00 Ptujska kronika
2:20 Povabilo na kavo - pon.
3:DD Pregled tedna
3:20 RejpTVOrmoI-pon.
5:15 Kuffinjica - pon.
5:40 Ptuj pred pultom - pon.
6:00 PtujSKa kronika - pon
3J0 Ptujska kronika - oon.
3:20 Cista umetnost -15, oddaja - pon,
3:35 PreeJed tedni - pon.
13:10 Po cest! smrti v umirajočo džunglo -
19:40 Ptuj pred pustom-pon.
20:00 Ptujska kronika - pon
2D;20 Zemlja in mi -14. oddaja-pon.
20:55 Mura na dlani-12. oddaja-pon.
21:15 Ptujske odrske deske - 9. oddaja - p
22:00 Ptujska kronika - pon.,
Nedelja 3.2.
9:00 Ptujska kronika-pen 9:20 Kuhinjica
10:10 Ouiiovna oaza -15. oddaja - oon. 11:00 Ptujske odrske deske - a. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna -pon. 3:25 Zemlja in mi -1i oddaja -pon, 3:i]Sport(no)-13. oddaja-pon. 5:15 Gostilna pr Francet -15. oddaja 7:40 Ptujvpustu-1. oddaja 3:30 Ptujska kronika - pon 9:40 Ptuj v Postu -1, oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon on. 20^20 EtnoFest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask 22:20 Ptuj v pustu -1. oddaja - pen.
Ponedeljek 4.2.
3:00 DnevnikTVMariber-pen. 9:25 Kuhinjica - part. 9:50 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna-pon. 11J5 Ptujvpustu-1. oddaja-pen. 14:40 Ptuj v pusto 1. oddaja pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Pevaliile na kave-pon 17:35 Pregled tedna-pen. 17:55 Ptuj ¥ pustu-2. oddaja 19:40 Ptuj v pustil - 2. oddaja-pen. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 EtnoF&t srečanje tradicionalnih pen. pustnih likov in mask-pon. 22:20 Ptuj v pustu - 2. oddaja - pen.
PTUJSKA TELEVI2UA
www.petv.iv
ipMiilc nftlaktMianiiSOlTV
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
CHEVROLET LACETTI1.416V SE	2009	5.390,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT INITIALEVEL SATIS3.0V6 DCI	2004	3.990,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN C31.4ISX	2005	3.900,00 €	PRVI LAST.	ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.816V SX	2001	1.890,00€	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT	2006	3.090, OOf	72.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
NISSAN C0MF0RT ALMERATIN01.816V+PLIN	2001	3.090,00 €	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION	2003	3.350,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
AIXAM EVOLUTION 400	2000	2.700,00«	ALU PLAT.	KOV. B0RD0
FIAT MULTIPLA1.616V SX 100	1999	1.950,00€	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SDISIGN0	2002	3.120,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.212V C0MF0RT	2002	2.350,00 £	SERV0 VOLAN	BELA
TOYOTA SOL C0R0LLA VERSO 2.2 D-4D	2007	7.400, OOf	PRVI LAST.	KOV. SIVA
VOLVO G01.6TD	2007	8.250,00!	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAM. LUX	2004	4.250,00«	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
RENAULT TWING01.2 0PEN	2006	3.990,00«	31.000 PREV.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 1061.01	1999	1.350,00€	78.000 PREV.	KOV. ZELENA
CITROEN EXCLUSIVE C3 PICASS01.4 VTI95	2011	10.390,00 €	21.000 PREV.	BELA
HONDA CIVIC1.7 VTI AVT.	2003	3.700,00€	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT CLI01.2 RN FIDJI	1998	730,00«	5 VRAT	K0V.B0RD0
FORD FUSION 1.616V GHIA	2003	3.890,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Mali oglasi
STORITVE
V DOMINU CENTRU NA PTUJU, FRIZERSKI STUDIO M, nudi moško striženje 5 €, žensko striženje in fen 15 €, barvanje 15 €. Tel. 070 420 499.
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933._
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. NOVO: velika izbira oblek za valeto. AKCIJA: 20% popust na prodajo in izposojo poročnih oblek. SALON BARBI V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KMETIJSTVO
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
RADIOPTUJ
89,8»98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM kakovostno vino (šipon) ali menjamo za seno in bale. Tel. 041 422 909.
NJIVE vzamem v najem, relacija Ptuj, Dornava, Markovci. Možen odkup. Tel. 041 226 204.
PRODAM bikca in teličko, stara 14 dni. Tel. 041 973 341.
KUPIMO krave in telice, plačilo takoj. Tel. 040 727 779._
PRODAM brejo telico v devetem mesecu - simentalko. Nežka Flajšman, Dolič 32, Destrnik, tel. 02 753 08 81.
KUPIMO bikce simentalce, po možnosti črno-bele, stare do mesec dni. Tel. 031 532 785._
PRODAM 2 svinji domače reje, težki 140 kg, cena 1,70 €, in 2 plemenski svinji za nadaljnjo rejo. Tel. 041 944 735._
PRODAM svinjo, težko okrog 190 kg. Tel. 790 14 91.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 160 kg. Tel. 031 210 586.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 123.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
ÍsmI
S MI nepremičnine
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Samostojna hiše
Kukava, v celoti ob. 2006, 152 m2 pov., zemlj. 1.985 m2, lepo Analizirana, PC. 129.900 € -možna menjava za 2 sob.st. Ptuj, center, gr. l. 1965, 104 m2 tl. pov., K+P+M, zemlj. 435 m2, v uporabi zemlj. od MOP, potrebna obnove, PC 109.800 €. V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
DRVA, bukova (debelo cepana), ugodno prodam (tudi hlodovino). Tel. 051 632 814._
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 120 kg, prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
KUPIM jalove krave in telice. Tel. 041 263 537._
PRODAM prašiče od 130 do 160 kg. Tel. 041 485 869.
V najem oddamo cca. 100m2 poslovnih prostorov, ki so namenjeni za trgovino, pekarno, šiviljstvo, predstavništvo ipd. Prostor se nahaja 5 km iz Ptuja ob stari cesti Ptuj - Zagreb. Vse informacije dobite na tel: 041 669 322 ali 031 728 903.
DOM STANOVANJE
60 m2 opremljenega stanovanja, dam v najem v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079.
NA Ptuju oddam v njem opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 051 356 346.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM dve leti staro kurentijo, velikosti od 10 do 15 let. Tel. 041 462 671.
PRODAM regal za dnevno sobo, dva fotelja in spalnico. Tel. 041 709 445.
PRODAM zapravljivčka. Tel. 031 623 079.
KURENTIJO za odraslega prodam. Tel. 031 473 100.
SEM iz okolice Maribora, star 39 let. Rad bi spoznal prijateljico za preživljanje prostega časa, kasneje lahko kaj več. Tel. 070 396 824.
PEČ, centralno, na olje, Sime estele 33 - 39 kw, s priključki, prodam. Tel. 040 222 415.
torek • 5. februarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
SPOMIN
Nada Škrbič
APAČE 167 - PANČEVO 2012-2013
2. februarja mineva eno leto, odkar si se poslovila od nas. Hvala ti za vse - v mislih si z nami.
Tvoji: hčerka Kristina z družino, sin Bojan z družino, hčerka z možem Jovanom in Rade
Skupnih
Televizija nternih Programov
PETEK 1.2.
I
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Božična prireditev v Voličini 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:00 Video strani
18:00 Dobrodelni koncert Završkih fantov 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:10 Utrip iz Ormoža 22:10 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
NEDELJA 3.2.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 ŠKL
9:00 30 let Vaškega doma Skorba 10:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:40 Ptujska kronika
11:00 Blagoslov prostorov in kipa p, Miha Drevenška
13:00 Prinčeva nedelja -1. del
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev
16:30 Glasbene novičke z Ingrid
17:00 Oddaja iz občine Destmik
18:30 Dobrodelni koncert Završkih fantov
20:00 Oddaja iz Občine Starše
21:20 Video strani
SOBOTA 2.2.
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz Občine Markovci 9:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Dobrodelni koncert Završkih fantov 11:00 ŠKL
11:45 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta Občine Domava-ponovitev
14:00 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
19:00 Duhovna oaza
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 40 let ljudskega petja v FD Markovci
21:30 Ujemi sanje
23:00 Polka Majolka
23:50 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Novoletni koncert MePZ Sv. Vida z gosti 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Blagoslov prostorov in kipa p. Miha Drevenška 20:00 40 let ljudskega petja v FD Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Donava 116 D, 2252 Domava
O OMiklavž). i
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI	2006	8.480,00	AVT. KUMA	KOV. ZLATA
CITROEN C 31.4 HDINOVI MODEL	2010	7.980,00	KUMA	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2010	9.870,00	AVT. KUMA	BELA
FIAT PANDA 1.3 MULTUET	2008	4.150,00	KUMA	BELA
LANCIA DELTA 1.6 MULTUET	2010	10.680,00	PIATINO.	KOV. SIVA
OPEL CORSA 1.3 C0T1 ENJOY	2010	6.980,00	KUMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDT1	2010	12.990,00	AVT. KUMA	BELA
PEUGEOT 207 1.41 TRENDY	2009	6.790,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 308 SW 1.6 HDI	2009	8.150,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 50081.6 HDI	2010	12.680,00	PREMIUM	KOV. BAK. SIV
RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION	2009	10.990,00	EL PAKET	KOV. SIVA
SEAT CORDOBA 1.416 VFRESC	2009	5.280,00	TEMPOM.	RDEČA
SKODA OCTAVIA 1.9 TBI KARAVAN	2008	7.280,00	AVT. KUMA	ČRNA
TOYOTA VERSO DYNAMIC D4D	2010	13.650,00	7 SEDEŽ.	KOV. SV. MODRA
VOLVOS 80 2.4 TD5AUT0M.	2005	6.180,00	ALU PIA!	KOV. SIVA
VWGDLF 1.6 i	2008	9.780,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
VW PASSAT 4X4 KARAVAN	2002	4.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
Dajte vetru pest pepela, da pošteno razsejal bo telo, a duše dal vsakemu en košček ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Stanka Zemljiča
IZ KORESOVE UL. 9 V PTUJU
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, za cvetje in sveče, za vse izraze sožalja in besede sočutja. Hvala podjetju Talum, kjer je bil Stanko zaposlen.
Najlepša hvala domačemu župniku g. Marijanu Feslu za molitev in topel pogrebni obred ter lepo sveto mašo. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za dostojanstveno slovo, pevcem za občuteno petje in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala Marjanu Buniču za tolažeč nagovor in lepo petje pri maši.
Velika hvala sosedoma, zakoncema Pulko, za vso pomoč, skrb, trud in mnoge pozornosti. Iskrena hvala vsem in naj Stanko mirno počiva v vaših srcih.
Žena Matilda
Skrb, delo in trpljenje tvoje je življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boš lahko v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedka
Vincenca Petka
1931 t 2013 IZ PODVINCEV 112
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč in tolažbo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala g. patru Marjanu za obred sv. maše, gospe Mariji Štebih za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir.
Žena Tilčka in sin Lojze z družino
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te ...
SPOMIN
31. januarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila, draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Marija Medved
IZ PLETERIJ 21
Hvala vsem, ki postajate, prižgete sveče in ohranjate spomin na njo.
Vsi, ki smo te imeli radi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
ZA TORKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
do ponedeljka zjutraj do s. ure
Naj bo noč še tako temna, še vedno lahko nekje najdeš majhno zvezdo, Naj bo puščava še tako brezupna, še vedno lahko nekje odkriješ majhno oazo. Nekje nas vedno čaka majhna radost. Nekatere rože cvetejo tudi pozimi.
ZAHVALA
vsem, ki so se nam z lepo mislijo in dejanjem pridružili ob zadnjem slovesu našega očeta, dedka in pradedka
Franca Kranjca
IZ AŠKERČEVE UL. 10, PTUJ,
nazadnje varovanec Doma upokojencev Ptuj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, z nami delili žalost in bolečino ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala g. župniku, pevcem, godbeniku, pogrebnemu podjetju Mir in govorniku g. Kozelu za poslovilne besede. Hvala Domu upokojencev Ptuj in Bolnišnici Ptuj, Internemu oddelku, za nego in skrb. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat
Žalujoči: hčerke z družinami
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Angele Berčič
(roj. Čeligo)
IZ SEL 39 A
27. 12. 1938 t 22. 1. 2013
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za mašo in opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir in pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi tvoji najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tiho noč utrujena od bolezni si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše žene, mamice in babice
Angele Žmauc
IZ ROTMANA 35
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam nudili pomoč in jo obiskali v času njene bolezni ter jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu OŠ Jur-šinci, ge. Jelki Svenšek za izrečne besede slovesa, govornici Mariji Filipič za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu in osebju Pljučnega oddelka na Pohorju ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskreno hvala.
Vsi njeni
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
nas
spletni portal
www.tednik.si
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znal, a v tihem zimskem jutru utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
Ivana Herega
8. 7. 1944 t 23. 1. 2013
IZ TRNOVSKEGA VRHA 4, TRNOVSKA VAS
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe. Posebna zahvala sosedom Horvat za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, hvala g. župniku za cerkveni obred in mašo zadušnico, ge. Danici za poslovilne besede, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo, pevcem za odpete žalostinke.
Hvala pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič za vse njihove storitve. Hvala vsem, ki ste nosili zastavo, križ, poslednjo luč in prapor.
Hvala molecu g. Danilu za vse molitve in priporočila k Bogu. Posebna zahvala ptujski bolnišnici, predvsem kirurgu dr. Veliuu Skenderju. Hvala kolektivu podjetja Druzovič in vsem sodelavcem Marice, Stanka in Jožka.
Še enkrat posebna hvala vsem in vsakomur posebej, da ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marica, otroci Marica, Stanko, Jožek in Verica z družinami
Tvoja delovna roka miru ni poznala. Sedaj praznina je ostala ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Alojza Štebiha
IZ BELAVŠKA 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, nam pa izrekli soža-lje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred in molitev, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Lizika, hčerka Tatjana, sin Robi s Tadejo in vnukinja Tjaša
Podravje • Sestal se je regijski štab Civilne zaščite
V vseh občinah se ne zavedajo
neprecenljive pomoči prostovoljcev
Člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje so na prvi letošnji seji opozorili na pomanjkljivosti in nedorečenosti, ki so se pokazale ob posredovanju in odpravi posledic v petih najhujših nesrečah lanskega leta: ob katastrofalni suši in poplavah so precej škode povzročili tudi oktobrski vetrolom, snegolom in božični vihar.
Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje Dra-gomir Murko, ki je tudi vodja ptujske izpostave uprave RS za zaščito in reševanje, je na prvi letošnji seji v torek, 29. januarja, poudaril, da se je ob lanskih naravnih nesrečah znova pokazalo, da je meja med pristojnostmi republiške izpostave in regijskega štaba Civilne zaščite še vedno nedorečena. Zaradi tega je v nekaterih primerih prihajalo do nepotrebnih zapletov in podvajanj. Opozoril pa je tudi na posledice reorganizacije regijskih centrov za obveščanje, katerih delovanje so zaradi varčevalnih ukrepov vlade v nočnem času zmanjšali z dosedanjih 13 na 7 regijskih centrov. Edino merilo za takšno odločitev je bilo le število klicev občanov v nočnem času, vendar se je pokazalo, da bi morali pri tem upoštevati še druga, za občane nekaterih območij pomembnejša merila. Tako naj bi bilo po novi organiziranosti namesto dosedanjih 1300 v delo teh regijskih centrov vključenih le še okoli 400 sodelavcev. Seznanil jih je tudi z nekaterimi novostmi, ki jih prinaša nova uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, ki je pričela veljati marca lani.
Ko so obravnavali ocene ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni za živali, ki jo je članom štaba predstavil Stanko Ivančič, so izpostavili, da sta na tem področju najbolj ogroženi občina Kidričevo in Mestna občina Ptuj, na območju katerih so največje perutninske in prašičje farme. Seznanili so jih tudi s podrobnostmi, ki jih vsebuje načrt razdelitve tablet kalijevega jodida v primeru jedrske ali radiološke nesreče, sicer pa je vse o tem podrobneje zapisano tudi v načrtu zaščite in reševanja v primeru jedrskih ali
radioloških nesreč.
Poveljnik regijskega štaba CZ Dragomir Murko je člane štaba seznanil tudi s potekom in oceno državne vaje Potres 2012, katere predpostavka je bil močan rušilni potres v osrednji Sloveniji. Glavni namen vaje je bil urjenje vodenja in organiziranja sil za zaščito in reševanje ob eni najhujših naravnih nesreč. Poleg tega so preverili tudi ocenjevanje potresne ranljivosti objektov, ocenjevanje stanja, razpoložljivosti in opremljenosti enot ter vse drugo, kar je pri tem potrebno. Zasedali so štabi Civilne zaščite, reševalne enote in druge sile pa so bile aktivirane le navidezno. Vaja je bila dobro ocenjena, izrečena je bila pobuda, da Uprava za zaščito in reševanje povabi predstavnike italijanske Civilne zaščite, da bi posredovali svoje izkušnje ob reševanju zadnjih rušilnih potresov v Italiji. Vaja je pokazala tudi, katera področja zelo kompleksnega delovanja ob tako hudi naravni nesreči bo treba izboljšati, to pa sta predvsem pretok in ažurnost informacij na različnih ravneh in zapore porušenih območij, kar izvaja policija.
Lani pet večjih nesreč
Ob pregledu poročil o dogodkih v Podravju v minulem letu je Branko Brence iz regijskega centra za obveščanje s sedežem v Ptuju opozoril na težave zaradi slabega delovanja nekaterih radijskih zvez. Ugotavljajo namreč, da skoraj ena tretjina radijskih zvez ne deluje ali pa je njihovo delovanje zelo slabo, kar slabo vpliva na pretok informacij v primeru intervencij.
Med okoli 780 lanskimi dogodki, kar je skoraj enkrat več kot predlani, pa je bilo v
v pomaranči se dobro je..
Foto: M. Ozmec
Poveljnik regijskega štaba CZ Dragomir Murko (desno), ki je tudi vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, je opozoril, da je meja med pristojnostmi teh dveh organov nejasna in nedorečena.
ospredju pet najhujših, ki so naše območje prizadeli v drugi polovici lanskega leta. Čez celo poletje je tudi območje Spodnjega Podravja hudo prizadela suša, ki je na dobrih 14 hektarjih zemljišč povzročila za blizu 7 milijonov škode. Potem smo 7. oktobra doživeli neurje z vetrolomom, 28. oktobra nas je presenetil težek sneg, ki je povzročil hujši snegolom, 5. in 6. novembra pa so zaradi izjemno velikih količin padavin naše območje hudo prizadele poplave, ki so po do sedaj zbranih ocenah povzročile za 50,5 milijona evrov škode. Tik pred koncem lanskega leta pa nas je 25. decembra prizadel še božični vihar. Ob tem je Dragomir Murko opozoril, da se v nekaterih občinah še ne zavedajo neprecenljive pomoči, ki so je v primeru naravnih in drugih nesreč deležni od prostovoljnih gasilskih enot, in menil, da bi bilo prav, če bi tistim prostovoljnim gasilskim
društvom, ki so sodelovala pri odpravi posledic naravnih nesreč, povrnili vsaj nekaj stroškov za gorivo, saj za požrtvovalno delo nikoli ne zahtevajo nobenega plačila. Gre predvsem za stroške, ki so nastali pri odstranjevanju dreves, ki so padala na prometnice, električne in druge vode, oziroma za povrnitev stroškov za porabljeno gorivo pri prevozih in uporabi motornih žag, črpalk, kompresorjev in drugih pripomočkov na pogonsko gorivo.
Na omenjeni seji so izrekli tudi precej lepih besed, saj so pohvalili organizatorje in udeležence regijskega preverjanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, ki je bilo 23. junija lani v Cirkulanah. Na njem je tokrat tako ali drugače sodelovalo 246 pripadnikov enot, komisij, policistov in drugih oseb. Odlično prvo mesto je ponovno osvojila ekipa MO Ptuj, druga je bila ekipa iz Majšperka,
3. mesto je osvojila ekipa iz Cirkulan, 4. mesto iz občine Kidričevo, 5. mesto iz občine Ormož in 6. mesto iz občine Markovci. Na državnem prvenstvu, ki je bilo 6. oktobra v Ljubljani, pa je ekipa MO Ptuj dosegla odlično drugo mesto.
Člani regijskega štaba so se dogovorili tudi o temeljnih nalogah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2013, pri čemer so potrdili predlog programa dela ter načrt konkretnih nalog v letu 2013. Ob koncu so povabili vse, ki so tako ali drugače vključeni v sistem zaščite in reševanja, da 11. februarja obeležijo evropski dan številke 112, ter sporočili, da bo osrednja regijska proslava ob 1. marcu, svetovnem dnevu Civilne zaščite, tokrat 6. marca v Središču ob Dravi, na njej pa bodo najzaslužnejšim izročili letošnja priznanja Civilne zaščite Slovenije.
M. Ozmec
Črna kronika
Z avtomobilom v moped
24. januarja okoli 12.20 je 57-letni moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil Renault clio v Župečji vasi iz smeri Ptujske Gore proti križišču s prednostno cesto Cirkovce -Lovrenc na Dravskem polju. V križišču je zavijal desno, proti Lovrencu, v trenutku, ko je iz njegove leve strani pripeljal voznik 49-letni voznik mopeda iz okolice Ptuja. Voznik osebnega avtomobila je s sprednjim levim delom vozila trčil v nosilec kovčka na mopedu, zaradi česar je mopedist padel. V prometni nesreči se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Policisti so obema odredili preizkus z alkotestom in ta je vozniku osebnega avtomobila pokazal 0,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Policisti so mu odredili strokovni pregled. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
Med 22. in 24. januarjem je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.
Draga naivnost
28. januarja okoli 14.15 je 81-letna ženska iz Maribora Dvorakovi ulici v Mariboru srečala neznanega moškega, ki ji je rekel, da je na tleh našel verižico, za katero se je kasneje izkazalo, da je ponaredek. Dejal je, da je zlata, in ji ponudil, naj jo odkupi. Ker s seboj ni imela denarja, sta šla do bančne poslovalnice, kjer je dvignila 2000 evrov in mu jih izročila. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufija policisti zbirajo obvestila. Policisti svetujejo, naj bodo občani pri sklepanju tovrstnih poslov, ki se sklepajo na neobičajen način in na mestih, kjer to ni običajno, skrajno previdni oz. naj jih ne sklenejo, če so jim okoliščine kakorkoli sumljive, ter o tem takoj obvestijo policijo.
OKNA ■ VRATA ■ GAR. VRATA
NA. / / O RS,, ,, ,,
Hardek 34g. 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 993 10 86; www.naitors.si
k. izmen, svetovanje in odlične tehnične rešitve k. tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja
UGODNO!
Napoved vremena za Slovenijo
Če je svečnica (2.) preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
prepričajte se
Danes bo sprva precej jasno z jutranjo meglo po nižinah. Na Primorskem in Notranjskem se bo zadrževala nizka oblačnost, ki se bo popoldne širila tudi nad osrednjo Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 4 do 9 stopinj C.
Obeti
V noči na soboto se bo pooblačilo, v zahodni in osrednji Sloveniji bo začelo rahlo deževati. V soboto se bodo padavine okrepile in zajele vso državo. Meja sneženja se bo od severa spuščala in popoldne bo v notranjosti Slovenije snežilo do nižin. Na Primorskem bo zapihala burja. V noči na nedeljo bodo padavine ponehale, v nedeljo se bo delno razjasnilo.