,GorU* si" izhaja.vsakHorek in soboto. Ako pad«' iki l:i dneva praznik. tlan popnj. Ureilništvo s«1 nahaja v „Narotlni Tiskarni", ulica Wtturini št. 9, kanior j«f naslavljati pisisia. Nefraukiraiia piyma Lv ne spri'ji'inajo, i'iiako sc nc uva/.uji'j«> pisnia broz ptxlpisa. Rokupisi dopisov sc in' v. lajo. GORICA TELEFON št. 201. .«»onra" siane na leto K) K, za pol leta b K, za četrt leta 250. I pravniitvn se nahaja v „Narodm Tiskarn:" Jlira Vetturini št. 9. f.* i>j;laHe se plačuje od cvelcrcstülpn»- petit vrste po 14 vin . za vefkratni natis pnmeren popust. P>"»^nifiiif itfvilke itanejo 8 vin. in sc piu. Razmere p:i kažejo, da se utegne ta draginja se po- večati: saj drzavni papirji stoje tako nizko, da nosijo 4.Sr>. Posojilo države se je smatralo veduo za najbolj varno in zdaj, ko držnva toliko denarja rabi, bo skoro goto morala obrestno mero za svoje papirje, ki jili izda, nastaviti na 5/r. če bo mogel finaneni minister dobi- ti eelo ali vsaj približno nominalno vsoto. V soboto dne 12. oktobra t. I. je bil na borzab na Duiiaju, v Berlinn, Parizu, Londonn in seveda tudi v Budapcsti res' črn dan. Indtistrijski papirji so padli sil- no nizko, tako, da se je samo ta dan vrednost industrijalnili pa|)irjev znizala za več miljard krön. Najbolj so padli in- dustrijalni papirji v Avstriji. Nckaj zgle- dov: Pri veliki banki Bodenkreditau- svalt so zgnbilc dclnice od 30. septein- bra da 13. oktobra vsaka po 112 K. rav- no v tern času je zgubila vsaka delniea Donavske parobrodne drnžbe 246 K, alpskc niontanskc družbe 159 K, Rcrg- & Hüttenwerke 299 K, praške železne družbc 430 K i. t. d. Res je sieer, da je pn tem tudi mnogo iniela opraviti divja spekulacija, toda za easa balkanske voj- ^ke še bolj pa za easa morebitnili stra- šnifi njenih poslcdic sc utegiicjo taki er- "J dnevi še vcčkrat ponavliati in sicer se v grozncjsili oblikali. Zdaj vidimo, da se je pod vplivom r»ank industrijaliziranje naše države ve- liko prebitro zvršilo. ()^rronine svote denarja so požrla ni,va obrtna |)oilieti:i, ki bodo le prekmalu izkusila, da so pre- hitro zagledala beli d:m. Poleg te^a so, kakor smo zc rekii, drzava pa tudi raz- ne dezele, inesta in občine o^ronme vsote |)orabilc za svoje iiameiie. Pre- vee se je investiralo za industrijo in pic- vcč se je tudi eniitiralo za drzavo in drnge javne korporaeije. Par štcvilk: N prvi polovici I. 1912. se je ustanovilo \- Avstriji 29 delniškili drnzb s kapitaloni petdeset milijonov krön. Živalniost pri ustanavljanju delniškib družb in indu- strijalnili podjetij sploli, prav posebno |)a v pomnoževanjii baneue.i(a kapitala in ustanavljajuu novib bank zaslediije- mo od leta 19HI. Letošnje^a polletja j-j 65 druzb zvišalo svoj delniški kapital za 158 milijonov krön. L. 1911. je zvi- šalo 59 družb svoj kapital za 222 milijo- nov krön. Prvega polletja tek. I. se ic ustanovilo 249 družb z omeieno zavczo s skupnim kapitaloni 44 in pol niilijona krön, 45 družb je pa zvišalo svoj kapi- tal za 58 milijonov krön. Privatne t\ rd ke so ustanovile \T onienjeneni polletjn 139 novib tovarn. Papirji. ki se proda- jajo na borzali, so se poinnožili glcde na svoj nominalni kapital za 5fv milijonov krön. Vprašanio sc laliko. koliko je v tem kapitalu kmcčkega denarja? Spekula- ciiski dull sc kaže v tem, da se pusti do- inaea varna posojilniea. ki posoja trez- nö in preinišljeno na to, kar se vidi in kar svoje vrednosti zgnbiti ne more in to tem manj, C*e upoštevaino poles vred- nosti zemlje tudi znacajnost in postenje prosnjiko\' in poroko\-, denar pa se je zato, ker so še obetale nekoliko vecie obresti, nalagal v bankali. Cetudi od- štejemo tiste nesreene špekulautke. ki so na pr. za '/,r; vecjili obresti ne^le svoj denar v (llavuo posojilnico, ima- mo vendar le raeunati, da nczdravi spe- knlacijski dnli sej^a ze tudi na kniete. In to je ylabo; obeuem pa, kakor razmere že sedaj kažejo, skraino nevarno. 0 tem ne more biti nobenega d\oma, da bonio knialu slišali v raznih propalih industrij- skib podjetjili. Vsled tega sc bodo pa tudi tiste banke, katere so pri takih pod- jetjili dele/.ene. težko držale in nika- kor ni izkljueeuo, da se bo marsikater.i banka omajala in morda ¦ tudi zaprla svoje prostorc. Vprasamo, kaj bi bilo z tianii. kai bi bilo z nasim gospodarskim življc- niem, kaj bi bilo z nasim knietom, ako ne bi imeli trdnega, tako na siroko raz- predenega zadružništ\a. Naše posojilni- ce niorajo in tudi morejo stati kakor nc- premagljivc trdnjave v splosnein polo- nin. Kdor noee poslusati tega. kar na ves glas upije denarni trg, bo sam sebi pripisal, če ga zedeiie splosui viliar. Co- na kmeckim pridelkom bo v teli vojnili easib rastla in s tem se bo seveda Midi oliranil pomen kmečkcga dcla in kmeč- kega posestva. Z \'so resuostjo v svesti si velike odgovornosti. ki jo iinainc. kličemo: kinetje skupaj. kiuccki denar za kmeta, kmetje držite se z vso silo svojib posojilnic! Tukaj je denar varen in na vse strani najboljse nalozen, če tudi ne nosi tako velikib obresti kakor v industrijskili podjetjili in v bankali. Treba je pa seveda brczpogojno gledati na to, da se v industrijalni na- men ali v trgovine ob sedanjem resnem casu denar nc posoja. Vsaka posojilniea je zdaj bolj kot kcdaj dolžna, da skrbi z \ so strogostjo za redno plačevanje o- bresti in za redno \ račevanie, da si ta- ko nähere činmajveč razpoložnega de- narja. Zadružna zveza je ta načela v iiinogili okrožnicali ze veC let sein za- bičcvala svojim elanicam. kavno to so zahtevali vedno njeni revizorji. Zdaj raznierc na denarnem trgu s strašno si- \b uče, kako prav je imela. Kaj prinese zima, kako sc nam pokaze pomlad. ne vemo, toda razmere so take, da se lali- ko bojinio naibujšega. Zato pa ponav- Ijamo se enkrat: KmeC'ko posoiilništvo ima sedaj v tem Casu neizmerno vazno nalogo zbrati in skupaj držati kmečki denar in ž njim čuvati in \ aro\ ati ktne- Cki stau. Iskreno želimo, da bi vsaka naša posojilniea sklicala sestanek. pri katc- i em bi se razpravljale misli. ki smo iih podali \- daiiašniem članku. Cas je re^en in zato je treba bolj kot kedaj iioduka, resnosti v zasebnem in zadruznem go- spf)darstvu in trdne in moene vzajcm- nosti kmeckega stanu. Bolj kot kcdaj je danes sveta dolz.nost posojilnic in za- sebnikov vačnost in heg pred \ sako špekulacijo. Zadružna zveza. Vojna na Baikanu. Splošni položaj. Za Lozengradom je padlo Skoplje in i araboš. Crnogorsko \'ojastvo se je zdruzilo pri Sienici s srbsko annado pod poveljstvoni generala Živkovič. Ta združena armada se poinika proti PeJ-i (Ipek), katcro obstreliujcio še drugi od- delki. P'rcko Pcč-i sc nanierava ta ar- mada pridružiti \- Djakovici n !;ri- zren-u drugini srbskim oddelkmn ter korakati proti Bitolj-n. kanior nai dospe tudi grški zmagoxalci. Iz Bitolia bi po- tem združeni Cniogorci. Srbi in (Irki skupno operirali proti Solunu. Turki imaio pod poveljstvoni Zeki pašc ob \'ardarju 100.000 mož broiečo annado. o kateri se nie nc ve, kaj na- merava. Iz Trakije ni nobeue vesti o ta- mosnjein položaju vojnih moei. Bolgari imaio v rokali Li,/engrad in vsak čas se prieakuje padee niest:; Odrin, katero obdelnjeio bolgarski to- povi. ! urki sc na \scj erti poniikajo na- za.i. Katastrota tnrskih čet je po seda- njem položaju neizogibna. Ko pade O- drin. imaio Bolgari prosto pot v Cari- grad. ki je pa obdan od uinogoštovilnili trdnjavic. Z gotovostjo se laliko računa. da pade tudi Solun \- roke balkanska zvezc. Ves svet obciiduie hrabrost ter uspe- be vseh stirih držav balkanske zvczc. Zaeetkoin vojske so bili tudi v strokov- nili krogili skeptiki. ki so prej prieako- vali, da pade odlocitev tarn kje pri Bel- gradu in Sofiji- kakor pa da se bode po- srecilo nialitn balkanskim narodom po- tlaeiti niogocnega Turka v vrečo. v ka- teri sedaj tiei. Nemsko radikaluo časo- pisjc .sc vedno nece verovati na koncene vspehe balkanske zvezc ter isee po obzorju. kdaj se bo prikazal ženij, ki bo vzcl v roke vajeti tnrskih ariuad na Bai kaun. Toda ne vidijo ga ter postaja- h žc bojeei. Po tonn teh Casopisov bi se dalo sklcpati. da pri Nenieih ni več obieajen stari pojem o easti na bojnem poljii: kajt? |)o sedanjem stanju st van smatrajo za edini castni izhod za Türke ta, da hi se pričeli pogajati s posredo- vaujcni velesil. No, mi painisliino, da ic bolj eastno žrvo\-ati ^Clut und Blute (kakor pravijo in pojejo ti jutiakO za domovino. kakor pa kot tepen pes z re- poin uiahljaie lizati roko. ki ga je tepla. Neinški častnikf za tursko armado. »Frankfurter Zeitimg<( poroea. da ic prosilo 17 neinškili častnikov, ki so bili iiištruktorji in reformatorji turške nrmade, za odpust iz službe v donio- vini zato. da se podajo k turskini ectam kot generali in poveljniki brigad na boi- j nem polju. Delovanie teh častnikov na Turskem svoj cas niso mogli prehva- liti, a njih uspehi pa se kažeio ra\ no se- daj. Menda se ni pred par leti prav nie motil neniški casnik. ki je pisal. da sma- trajo castniki na Nemškem sluzbovanje v armadi Ic kot nekak sport. Im Felde. da ist der Mann noch 'was wert!... ne pa v salonih na gorkem in pri polnih mizah. poleg pa godba. Örn^gorci. Obleganje Skadra. Skadar je od vseh strani oblegan cd Cruogorccv. \' soboto zvecer se ie raznesla vest, da je Skadar že padel. Toda poznejša porooila so to vest de- mentirala. \sekakor je vsak čas priča- kovati. da se Skadar uda; kajti Crno- gorci jirodirajo proti niestu od vseh strani. Združenje Srbov in Crnogorcev pri Sienici. One 26. t. in. so se združili pri Sie- nici srbski in ernogorski vois'c'aki po lSdnevneni krvaveni delu. Kakor sorod- niki. ki se dolgo easa niso videli. so se objeniali stari in uiladi bojevniki pred vratini Sieniee. Skupno so korakali v mesto. kjer iih je obeinstvo sprejelo z | velikini navdušenieni. .Mesto je bilo v 1 zastavah. Obleganje Pee-i (Ipek). fz Rieke se poroea. da je prodrl čc- nogorski general Vukotic s s\'ojo bri- gado do višavc Rozaj. kjer je zasedel važno postojanko pred mestom Pec. Srb . Srbi zavzeli Veles (Köpriilü). Srbi so zavzeli mesto \eles v dolini reke Vardar. Ker so Bolgari zascdll Stiplje. je prieakovati, da bodo prodrli do reke Yardar kjer pridejo \' stik s srb- skimi cetami prihajaiocimi po vardar- ski dolini iz Vclesa. Od tarn bodo neka- teri oddclki operirali proti Bitolju, kjer s: podajo roko Cruogorci, (Irki, Srbi in Bolgari. Potcm bo pricelo splosno pro- diranjc iz vseh strani proti Solunu. 125 turških topov zaplenjenih. Uradtio se poroea iz Belgrada, da je srbsko konieništvo tijelo večji turški oddclek, ki se je umikal proti Tctovu. Na poti med Skopljcm in Tetovom so Srbi zaplcnili 125 turskih topov. Padec Skoplja. Velikansko navdušenje je zavladalo po Belgradu. ko je dospela tja vest o padeu Skoplja. Toda sc večje navduše- nje vlada vsled zavzetja mesta Kuma- novo, za katero se je hil luid boj, med- tem ko se je Skoplje udalo skoro brez odpora. Turki so se umaknili v velikem ne- redu proti Velesu in Tetovu. V Skoplju so našli Srbi 18 bavbic in -' poljska to- pova ter mnogo municije. Stara Srbija oproščena turškega jarma. Sanje Srbov uresnicene. Mnogo- innogoletne sanje Srbov so se vendar uresničile. Sieer je stalo mnogo junaške krvi in mladili ter starili življenj a stara Srbija je Turku po- polnoma iztrgana iz kretnpljev. Pozni rodovi bodo opevali ta junaški ein da- našnjili srbskih vojevnikov. Turek se ui mogel vee upreti in zbežal je iz dezele. ki nni lit pritikala. Arnavti so bili tu uje- gova glavna opora kakor tiidi pri Kn- nianovu. Hvropa kar stnni pred takinii vspchi; kajti srhskemn vojaku ni nikcL> pripisoval toliko lirabrost. Oosedanii neprieakovani vspelii kar vidno dvigajo poguin vojaštva. - Na zavzetih želez- nicali se je upeljala srbska uprava. Na- stavlieui so samo srbski usliižbenei. Vojni plen v Kumanovem in Sienici. Srbi so v bitki pri Kuniauovem zaplenili 61 topov, 6 strojnih pusk. 80 velikih sotorov ter veliko množino voj- nega materjala in živeža. Pri Sienici so pa zaplenili 13 topov. 4 nio/.narje ter mnogo pusk in municije. Bolgari. Bolgari pri Odrinu. Iz odrinske okoliee se poroea, da so bolgarski topovi zažgali del mesta O- drin. Bolgari so zasedli tri forte: Laraš, kjer so ujeli 1800 Turkov. Havaras in Sufilar ter zunaj mesta ležeeo železni- ško postajo. Padec Odrina pričakujejo od dneva do dneva. Bolgari naibrze ne bodo dolgo oblegali mesta, niarveč se bodo vrgli nanj kakor na Lozengrad. Padec Lozengrada. V Carigradu je napravil padec Lo- zengrada najmuenejši utis. Merodajni krogi niso hoteli verjeti. da se je to zgo- dilo. Turške vojake pri Lozengradu je popadla grozna panika. Nekaj poraže- nih turškili vojakov je pričelo bežati; ko so to zagledali drugi so tudi oni pri- čeli bežati. Panika se je razširila kakor ogenj in nakrat je bežala vsa armada. Zastonj se je trudiJ Muktar paša, da bi ustavil bežeče. Sam se je hotel vrniti z generalnim štabom na bojišče. Vse na- vduševanje in roten je je bilo zaman. Zdelo se je kot bi to ne bili turški voja- ki, marveč bolgarski in srbski, ki nečejo streljati proti svojim osvoboditeljem. — Zatrjuje se, da so našli Bolgari med zaplenjenimi rečmi Muktar paše tudi popoln turški vojni načrt. Bitka pri sprednjih fortih Lozen- grada je pričela dne 2?>. t. rn. zjutraj. Ob 4. pop. je prieel naval z bajonetom, ki je končal ob 6. uri zvečer vsled močne- ga dežja. Po noči so poskusili Turki iz- pad, so bili pa zagnani nazaj. Drugo ju- tro t. j. 24. t. rn. se je prieel xplosni na- val in okolo 11. ure se je tnesto udalo. 16.000 mrtvih. Poroča se, da je padlo v bitki za Lozengrad 16.000 inož. Turški vojaški vlak zaplenjen. Bolgari so pri Baba-Eskiju zapleni- li iz Carigrada prihajajoči turški voja- ški vlak, ki je vozil vojaštvo, vojni ma- terial In živež proti Odrinu. Lule-Burgas, Eski-Baba in Bunar-Hi- sar v bolgarskih rokah. Iz Lozengrada je tamošnja bolgar- ska armada pričeia neprenehoma zasle- dovati bežečega Turka. Pri tern so do- speli, kakor se poroea, eelo v Lule-Bur- gas, ki leži skoro ob reki Ergene. Tudi Eski-Babo so zavzeli ter tako prestrigli Turkom pot v Carigrad po železnici. TurŠki oddelki so se umaknili tudi proti Bunar-Hisar-ju. Bolgari so jih zasledo- vali ter zasedli še to mesto. Prelaz Kresiia in Stiplje bolgarsko. Zapadna bolgarska armada je za- sedla ob reki Struma prelaz Kresna. Proti Makedoniji prodirajoea bolgarska armada je dospcla že do Stiplja ter je zasedla. Bolgarsko generalno poveljnistvo. Iz Sofije poročajo, da se preseli bolgarsko generalno poveljnistvo eim prej iz Stare Zagore v tnesto Mustafa pasa. GrkS. Prodiranje Grkov. Orški prestolonasleduik Konstantin jo brzojavil v Atone da je prelo/.il v so- boto svoje geuoralno poveljstvo v me- sto Kožani. katero so (irki zavzeli p-.> ljiitem boju s Turki. Prebivalstvo, ki je skoro izključeuo grško, je z uavduse- njem pozdravljalo grške vojake in ko- žanski metropolit je prvie molil za gr- skega kralja. Kožani šteje 15.000 prebi- valcev in je za tamošnje kraje velikega pomena. Turki so vsi zbegani ter za- pušeajo Makedonijo. Svoje dru/.iue po- siliaio v rigipet. (irško prebivalstvo po-'.dravlja povsod z navdušenjein gr- ške vojake. V Lpiru so nastopile turske ropar- ske eete. ki plonijo in zažigajo vasi ter izvršuiejo krvolocnosti uapram prebi- valeem. Pri Karantopulu so iiueli (irki mr- tvilr. IS eastnikov in 169 vojakov ter ranjenih I1' eastnikov in U7 vojakov. Turki so iiueli veeje izgube. Tumi. Turško generalno poveljnistvo. Turško generalno poveljnistvo se nahaja v Coriu. Tain okolo se zbiraj j sedaj eete prihajajoče preko Carigrada iz Male Azije. Ob reki Čoiiu nanura- vajo ustaviti iz Lozengrada priliaiajoče bežeče eete ter resno postaviti se v bran prodirajoeim Bolgarom. Sultan na bojišču? Turški ministri so zahtevali od sul- tana, naj se poda na bojno polje. Sedaj se javlja, da se delajo pri generalnen: poveljništvu priprave za sultanovo sta- novanje. Turki se umikajo proti Seres-u. Pariški list »Temps« poroea, da se Turki splošno umikajo proti Seresu, ob železniški progi Solun-Carigrad. Turški vojaki se upirajo. Iz Carigrada se poroea angleškim listom, da so se uprli turški vojaki v O- drinu proti svojim predpostavljenikom. Cel bataljon rezervnikov je zapustil bo- jišče ter se polastil vlaka, da bi zbežal. Tudi nekateri častniki v Carigradu se nečejo podati na bojišče. Ustrašili so se nevspehov turškega orožja. Egipt bode podpiral Turčijo? Turški list »Sabah« poroea, da je egiptovska vlada predala zastopnikom balkanskih držav potne liste. Čim bi se zganila grška flota, bode postal Rgipet IS.000 mož na bojišče. Rumunija mobilizira. Vsled balkanskih dogodkov je pri- čela Rumunija mobilizirati. Ojaeujejo se garnizije ob bolgarski meji ter se kličejo pod orožje rezervniki. Rezervniki, ki ni- so še bili poklicani pod orožje so dobili ukaz, naj bodo pripravljcni na mobili- zacijo. Na Dunaju zasledujejo to gibanje s simpatijo, ker so mnenja, da bode tudi Rumunija aktivno nastopila, ako bi ho- tele balkanske države spremeniti »sta- tus quo«. Tnrčija hoče, da posredujejo velesile? Sofijski »Dnevnik« poroea, da je izvedel iz dobro poučenih krogov, da namerava Turčija naprositi velesile za posredovanje. »Dnevnik« zatrjuje, da zahtevajo v Carigradu, naj se sklene mir. Polifični pregled. Državni zbor. Razmere v nasem parlameutu nis>.> ravno razveseljive. 7x prej mrvadno ui šlo nikjer ravno gladko, sedaj pa se obc- tajo zopet novi spori. Nemei so s iiiim- sterskim predsednikom skrajno nezado- voljni in liočejo uporabiti proti vladi tu- di najstrožja sredstva. \lada jim naeu- krat ni zadosti ueuiska. ker tupataiu tudi kak slovauski okraj dobi kako pod- poro, ali kak slovanski prosilec kako mesto. Tu se zopet vidi vsa ncmška ue- strpnost. ki hoee imeti zase vse, dnige- nm nie. Laško vseučiliško vprasaujj io zopet oživelo. Zdelo se je, kakor dapo- casi zaspi, a posianca Couci in Malfatti sta ga zopet spravila v aktualiuvst. Bila sta pri ministerskein predsedniku grotu Stiirgkhu v zadevi juridiC'iio fakultetc. (Irof Stiirgkh je odgovoril. da se mora prej posN-etovati z uaucMiiiu ministroin vitezoin Hussarkom, kako stoji to vjn'a- šanje in kako dalce sc je cela stvar ze razvila. Poteni bo takoj konforiral z ita- lijanskiiri strankami o eeli zadevi. Koliko novosti se je že o tej aferi vrgl) v svet in danes je skoro tarn kjer je biln. Parola: Trst ali nie Trieste o nuila je preccj ovenela in ninr.i več star? pri- vlačne sile. Službeua pragmatika je tudi neka- ko oeemela. Vlada ne kaže za stva»- pravega zanimanja in tako tudi ne gre posebno od rok. Ako bi vlada hotela. bi 1-ilo to vprašanje žc lahko rcšeuo in s tern pomagano nižjemu uradništvu, ki ra di draginje na vseh koneili in krajih ni- ina nikjer prijetnega stališea. Krščausko- socialni poslanec Jerzabek in drugi so vložili nujen predlog, naj vlada z oziroin na zavlačcvanje službenc pragniatike takoj izplaea tudi za drugo polletje 1°L? vseui uradnikom in slugam draginjsko doklado, kakor je to storila za prvi te- čaj tega leta. Oosti sicer s temi dokla- dami ui pomagano. ker so preklicano majhne. a nekaj je. Bolj nujna je na vsak način celotna prcureditev uradniškegi vprašanja. Včeraj t. j. v pondeljek se je zacela prva seja tega tedna. Nadaljuje se prvo eitanje proračuna. Oovori soc. demo- krat Seitz in pravi. da bi bil vsak korak, ki bi ga storila Avstrija na Balkanu. lali- ko nepreraeunljivih posledic za našo monarliijo. Z ozirom na dogodke v zu- nanji politiki bi morala monarhija prav posebno gledati na to, da se država o- krepi na znotraj. Češki radikalec Choc je govoril prav ostro proti justičnemu ministru radi njegovega postopanja. Oo- voril je še poslanec Stumps na kar je bi- la seja zaključena. Danes se vrši druga seja. Grof Berchtold v Italiji. Te dni se je rnudil naš minister zu- nanjih zadev v Italiji, kjer se je predsta- vil tudi italjanskemu kralju. Laško ea- sopisje je to pot simpatieno pozdravlja- lo avstrijskega ministra že takoj pri njegovem prihodu. Tudi o trozvezi so bili pisani lepi, topli članki. Italjanski kralj je sprejel grola Berchtolda vSan R o s s o r e pri Pizi. Orofiea Berchtold je bila istočasno v avdijenci pri kralji- ci; grof Berchtold je izroeil ob enern kralju cesarjevo pismo. Kralj je odlikoval našega ministra z verižico anuncijatskega reda naj- višjega reda v Italiji. Važni pogovori so se vršili med nasini in italjanskim mini- strom zunanjih zadev San Ciiulianom z ozirom na balkanske dogodke. Ooseglo se je popolno sporazumljenje glede sku- j)nega postopanja; ako se na noben na- čin ne bi dal vzdržati status quo, bi bila za obe državi merodajna parola: Bal- kan balkanskim državam. Na vsak na- čin bodeti obe državi delali popolnoma enotno. Pogovor se je dotaknil tudi tro- zveze, ki gre že proti koncu. San Oiu- liano bo v tej zadevi potoval kmalu v Berlin, da se posvetuje z nemškim dr- žavnim kancelarjem. Oomače in razne vesli. Danes je naš prevzvišeni knezo- nadškof koneal kauoiiično vizitacijo v loeniškem dekanatu. lzpit iz slovenske stenografije je napravil lotos pred izprasevaluo komi- sijo v Zagrobu g. profesor .losi|) Y i- s t r a v e c tukajsnjega izobražovalisea za ueiteljico. Poroka. Danes se je poroeil g. Josip i v a n e i c. trgovee.v (iorici, z u'.cno Metodo Lahor iz Prvaeine. Mladino kvarijo. Smrdeco filozo- fijo, »il cadavere i|iiatrii.;iiano dolla filo- sofia d' Rrnesto I laeekcl¦< je imonovala lani >• Tribuna« filo/.ofijo rlrnesta Hae- ekla, ko jo pouujal svoje spiso Italija- p(;iii, da jih iirevedejo ua italiianski je- zik. In |)oi)olnoiua po pravici, kajti \si resni ueenjaki imaio le pomilovalen po- smeli za moža, ki je v svojem sovra- štvu do vsoga, kar je kršcanskega, spravil naravoslovsko vedo Ha polje fi- lozotienili vprašanj, kjer nima uikakc besede. za nioza, praviiuo. ki je colo fal- zificiral, da bi dokazal to, kar ni inogel poštcnim potom. Te vrste filozifijo je skusal lani zanesti med Slovence prof. Seidl s svojim famoziiim govorom in s svojim spisom v "Vedin. Toda dokazal ni drugoga kot svojo gorostasno neved- tiost \' filozofienili vprašanjih. Stariši in šolske oblasti so laliko spozuali, ka- kemu možii izroeajo svoje otroko \' od- gojo mozii, ki misli s pomocjo drob- nill pikic, ki sc um vsaj po njego\'em mnenju - delajo v mozgauili, sličiu o- niin ua fonografieneui valjcu. To dni je bil x Oorioi niož, kateri se s ponosom podpisuje dr. Zarnik hivši asistont prof. Maeekla in privatni docetit na \scucili- šeu \' Wiirzburgti. Osreeil je (lorico z govorom, ki naj bi dokazal, da spada tudi on mod tiste, ki mislijo s pomocjo pikic, ki se niu delajo v možganili in s pomoejo toka tople krvi, ki se pretaka v teh možganili. Ta živi fonograf liaeeklovili predavanj se je torej dne 19. t. ni. oglasil tudi v Gorici, držal je govor, in gluli je moral biti oni. ki ni spoznal glasu Kruesta Haeckla iz fono- grafa. Pogroval je stare kvante o vee- nosti materije, tajil človeško dušo in ta- ko dokazal eksaktno, da ni se imel ni- koli v rokali resne filozofične knjige. Ni vredno, da bi dokazovali obstoj duše nasproti fonografu, ki trobi le so, kar so drugi zatrobili vanj, pae pa na tern uie- stu protestiramo proti tenui, da sme sli- čna predavanja obiskovati naša šolska mladina. Pozivljamo merodajne osebe, da izposlujejo, da oblasti prepovedo o- biskovati dijakom take govore, ki pod krinko znanosti napadajo vero. Doticni pa, ki predavajo, naj bodo preprieani, da bomo slične napade na vero in slično zlorabljenje vede neusmiljeno odbijali. Prav judovsko reklamo je zagnala- sobotna »Soea« radi predavanja dr. Qradnika o »psihologiji mas«. To pre- davanje je baje najbolj ueeno, najbolj težko, najbolj dovršeno itd. In vse to so vedeli v »Soči« že preden so predava- nje sploh slišali. Čudno je pri vseh teh predavanjih, da je vsak o najboljše, najbolj dovršeno itd. Jako lepo se sliši tudi ta stavek in gotovo mora imponi- rati: »V slovenski književnosti doslej še ni bilo originalnega dela o tern pred- metu itd.« Da bi te zgaga, to je pa res originalno! Za gospode »ucenjake« oko- li »Soče« je res znaeilno, da imajo le svoje stvari za originalne. Ako je kdo drugi že o tern pisal, to nič ne de. Menda tern gospodom in njih poslušav- eem konča vsa znanost in veda tarn kjer je zadnja «Sočina« tiotica. Čez to ven ni več ni (das ewige Nichts!). To- liko bi lahko gospodje vedeli, da je v znanstveni reviji »Čas« že 1. 1909 napi- sal Fr. Terseglav članek: »Psihologija mas«. (»Cas« 1909, str. 15. sled.) Tarn najde vsak in je lahko našel tudi gos. predavatelj dr. Oradnik citirane vee znanstvene literature, ki je že izšla o tern vprašanju. Sicer je o tern preda- v a I tudi dr. Krek že 1. 1908, kakor je razvidno iz »Slovenca« 5. nov. 1908. Naslov temu predavanju je bil »Socialna sebičnost in p s i h o 1 o g i j a in a s«. - Torcj o kaki originalnosti, ki sc je sli- šala prvič v slovcnskem jeziku tukaj pri teni prcdavanju, absolutno ni govora. Prccl stiuimi lcti je kakor rečeno ze dr. Krek obravnaval isti prcdmct, anti je govoril po slovcnsko. Mcd pojave, ki pae spadajo v psihologijo mas, pa spa- da na vsak način tudi farbarija kakor- šno uganja »Soča« s svojo visokodone- čo reklaiuo. - Za človeka, ki berc nc- kaj vcč kot saino »Sočo«, pa šc ni vsa- ko predavanjc v »Trgovskem doinu« popolnoma izvirno. Strahovit telegram, ki je gotovo razburil cclo Gorico, je imcla »Soča« due 22. oktobra. (ilasi sc: Dunaj 22. Vremc prav jcscnsko in viliariio. Močni nalivi. Tisti dan siuo imcli tudi v Oo- rici prav iesensko vreme in nazadnje nas prcsik'to malo briga, ali jc na Hu- naju jescnsko vrcinc ali nc. Cc koga ze- be, se bo že zavil. To- jc bržkone oni, )-najl)olisi slovcuski žurnalist« ali kakor ga je že »Soča« inicnovala! Umetnosi pač ni. brzojaviti da je oktobra jcscnsko vreme na Dnnaju. Kdo nc vc, da je po zimi mraz je rckel Lokvar in si prižgal tobak. Morda priirjse »Soča« prihodnje kak telegram, da ic na Puiiaju po sredi čctrtek! Zabavni vlak Trst-Gorica na juž- ni žeicznici, ki vozi lc ob ncdcljali in praznikili. in priliaja v Oorico ob 4.24 pop., odliiija pa iz (ioricc ob 9.00 zvcčcr bo vozi! Ic do 3. novembra t. !. Praznik »Vsi sveti« je od cerkve zapo\'cdan praznik. Krasen velik utrinek zvezde, sc je vidcl iiiinulo nedeljo zvečer ob 10'/i. Utrinek ic švignil od severne strani pro- ti vzhodni strain". Društvo trafikankov jc zborovalo luinulo iiedejo kakor je bilo nazna- njeno : v hotelu »Pri Treh Kronah, .losip Arčon, Jakob Vuk M), Anton Bagon 155, August Ma- rušič 113, Ivan (iorjan, Anton Koglot, Josip Soban, Andrej Kovic, Josip Mer- molja ,Anton Fornazarič, Vinko Nardin, Josip Fornazarič, Ivan Fornazarič, Fr. Soban, Ivan Cejan, Josip Kumar 51, Jo- sip Sokol. Po 50 v: Ivan Zigmund. Po 4u v: Izidor Mermolja, Ivan Fabijan, Miba Faganelj. Po 20 v: Leopold Pod- beršie, Franc Ccrnic, Ivan Faganelj, Ivan Vuk, Franc Humar, Ivan Tnrcl, Rafael Devetak, Josip Koglot, Karol Fa- ganelj, Andrej Pirc, Julijan Turel, Ludo- vik (jorkič, Alojzij Malic. Skupna svota do sedaj nabranili da- rov znaša ravno 150 K; nabiranje se na- daljuje prav intenzivno. Odbor upa, da se tudi drugod pojavijo slični znaki sim- l)atijc do junaskili bratov nepreniaKlji- vc in zmagovite Crnegorc. Odbor za pobiranje prispevkov Rudečeimi Križu Cruegorc v Vrtojbi. Oznanilo. Novo solsko lcto 1912'U. na obrtni nadaljevalni soli v Solkanu pričnc 4. novembra. Vpisovanje oni!: obrtnib in trgovskib vajencev, ki niso vpisani pri žiipanstvn, kcr jib nibec ni prigiasil, bode v šolski pisarni dne 3. novembra od 11. do 12. nre predj). Mojstri so dolžni svojc vajence redno pošiljati v solo pod izogiboin globe od 20 1000 K oziroma izgube pravice, imeti vajence. Vodstvo obrtne nadaljcvalnc sole v Solkanu. Ribe v Bači in v potokih Korftni- ce. (S Tolniinskega.) Da so v. liaiii reki »Bača« in v potokih Stržišče, Koritni- ca in Kneža izvrstne ribe, postrvi jezna- lro. Da se riboreja izboljša, so se tukaj borili gg. od deželni vlade v Ljubljani. Zakupnik ribolova je sedaj nekaj let g. S. Kcmperle v Hudajužni. Odstopil jc en del ribolova precast, gosp. N. Klein- dienstu. župniku v Begunjah. Ker se bode torej ta gospod večkrat inudil \' Hudajuzni, dovolil inn je prevzvišeni knezonadškofijski ordinarijat, da bo sniel masevati v spominski kapeli sv. Barbare v Hudajuzni in to le ob delav- nikih, kar je bližje ljudstvo z veseljein sprejelo naznanje. Stekleničico rimskih dišav je naštl pri razkopavanju starih grobov v oglej- ski bližini ravnatelj c. kr. muzeja prof. Maionica. Dišava je sicer popolnoma strjena, a kemično se je dalo dognati, da je to pri Rimljanih priljubljena diša- va imenovana I a b d a n u m. Prof. Ma- ionica je stavil predlog, naj bi se izdela- lo te dišave večjo količino in naj bi se jo prodajalo na Dunaju na j'adranski razstavi. Tudi posodice bi bile narejene v obliki staro-rimskih stekleničic za di- šave. Splavljenje nove križarke »Saida« sc je izvršilo v soboto predpoludne v Tržiču. Kumovala je ladji soproga tr- žaškega namestnika, princezinja Frau- čiška Holienlohe. Slavnosti se je udele- žilo veliko število odličnili oseb. Navzoč je bil tudi naš knezonadškof prevzviše- ni g. dr. Sedej. Pozor županstva. Župan nani piše: V nekaterili občinah v naši okolici in sploh tudi v drugih okrajib se z nekate- rih krnečkih dvorišč cedi gnojnica kar po celi vasi. Neprijeten utis napravi ta nesuaga posebno za tujce, ki pridejo v občino. Naloga županstev je, da se take uinazanosti po obcinah odpravijo. To je potrebno iz zdravstvenih ozirov zabra- niti. Naloga županstev je celo ta, da če se cedi gnojnica le po dvorišču posa- meznika, da to zabrani in lahko pod kaznjo zapove, da mora dotični posest- nik spraviti gnojnico z dvorišča. — 2e- leti bi bilo, da bi politična oblast enkrat dala pregledati to umazanost po nekate- rih občinab. Zupan odstopil. Kakor doznajemo, se ie župan iz Mima, Vincenc F e r 1 e- t i č odpovedal županski časti. Otrok zgorel. Minulo nedeljo se je unela obleka 4-letnemu otroku nekega posestnika v Ušjab nad Rubijami. Otrok je vsled dobljenih opeklin drugi dan umrl. V jeseniški poštni urad so neznani vlomilci v noči na soboto vlomili ter odnesli v denarju in znamkah okolo (»00 K. Brisko vino ali rebula se prodaja celo po 00 K hektoliter. Kupčija je do- bra. — Tekoča voda v Istri je redka. Raz- veseljiva je tedaj vest, ki poroča, da so naleteli dclavci \m kopanju nekega vod- njaka v globini 20 m na rnočan vodni tok. Ako je ta vest resnicna, tcdaj bo tainosiijiiii prebivalcem precej pomaga- no. kajti ravno za vodo je v nekaterib krajili večkrat liuda. Po ure in ure daleč mora lioditi ljudstvo ob suši po vodo. Ako je odkriti tok dovolj mocaii bo g<>- tovo večim vasem sluzil za vsakdanjc potrebe. Proračun občine Celje - okolica za leto 1913 izkazuje 91.000 K stroškov in 50.1100 K dohodkov. Deficit se pokriie s slovenskimi glasovi, Nemci so se gla- sovanja vzdrzali. Naslov baronice dobi liči profesona Czuber-ja, Berta, katero je poročil bivši nadvoivoda Ferdinand Karl, sedaj Fer- dinand Burg. Več doslužnih podčastnikov 111. voj- nega zbora je poklicanih pod orozje. Poklice se utenieljujc s tern, da bodeio podčastniki ujili vojake novince. Stroški za vojno mornarico niso 1c pri nas, ainpak tudi drugod ogromni. Ravno kar je izšla na Angleskem neka štatistika, ki nam kaže, kakc svote po- rabijo države za brodovje. V 1. 1912/13 so proračunjeni stroški tako le: Anglezi 901 miljon mark; Francozi 301 niili. mark; Rusi 353 milj. mark; Nemci 452 mil. mark: lialjani 171 milj. mark; Av- strija 116 milj. mark (I. 190] 2 le 36 mil], mark); Japonci 189 milj. mark in Ame- rika (Združ. Drž.) 530 milj. mark. Pri nas je svota za brodovje v par letih grozovito poskoeila, podobno pri Ja- poncili. Največ seveda »vržejo v vodovt Angleži s posebnim ozirom na Nemce. O slabem lovu tožijo ne le nedeljski, ainpak tudi drugi lovci. Celo polharji le- os niso zadovoljni, ker je bila baje je- sen za pollie premokra. V Trnovskem gozdu je bila svoj čas polšja lov bujno razvita in skoro pri vsaki hiši na Tr- novski planoti so imeli steklenico pol- šje masti za »rcnije«; pomagala je za vse. pa že prav za vse. Letos se čujc tudi od kranjskih polharjev o slabi »le- tinicr. Tako gine počasi vsa gozdna poe- zija in mlajši rod pozna polšjo lov le še iz Jureiceve povesti o tej čudni polvra- žji ziva'ici. Nosljačem na znanje. Sliši se, da je tobo^na uprava odredila. da se bode po- čenši z novim letom prodajal tobak za nosljanje v malih papirnatib vrečicah zavit. v -katerih bo tobaka za dva, štiri, šest, osem ali deset vinarjev, in tudi več. Trgatev v Dahnaciji je bila precej obilna, tudi cene so dokaj visoke. Tr- govci so plačevali most po 3d K. \" ne- katerih krajih ga niso hoteli niti dati, eeš, da bodo cene še poskočile. Na pro- daj je še mnogo opola in drugega crne- ga vina. V sedanjih kultiviranih časih da je vojska nemogoca, so nam pravili več- krat. Ukljub vsej evropski kultiviranosti je sedanja balkanska vojska že šesta od 1 1870. In pri tern še niso vračunjene razne kolonijalne vojske. Res velika kul- tura in napredek! Informacije iz Avstrije izgnanega Sigheleja so za gospode okoli »Corrie- re-ja'c zelo infonnativne in merodajne. Kako ta gospod, ki je bil svoj čas na- meščeii na Tirolskem, govori o Avstriji. si lahko mislimo. Zakaj je bil izgnan, »Corriere« tudi dobro ve. Jako neume- stno se nam pa zdi. da piše »Corriere* kar v eni sapi o tern gospodu in o na- šem zunanjem ministru grof Bercbtol- du, ki se je mudil te dni v Italiji. Hoče nekako reel, kot bi bile informacije tega Sighele bolj verodostojne kot ministro- ve. Anti vendar ne? Nasilen üorican. Ko se je v petek popoludne okoli ene ure odprav'jal rim- ski župan Nathan s Kapitola domov, ga je ustavil na stopnicah Josip \ ittori, pokoj. Ivana Nt*p. iz üorice ter ga za- prosil podpore. Nathan mu je odgovoril, da to ni mesto za take prošnje in je vstopil nato v avtomobil. \ ittori pa ne bodi leu potegne iz žepa neke ključe ter jili zabrusi proti Nathanu. K sreči zadei je le šipo avtomobila. katero je razbil. Nova učna knjiga. NauCno mini- sterstvi; ic dalo aprobacijo kniige: Tr- govsko račimst\f) za trgovsko nadalje- valne sole in enoletne trgovske tečaje za dcklice. III. del. Spisala A. Sici in I. Pesdič. Ljubljana 1912. Kardinalske klobuke dobi letos pet kardinalov, ki so bili že lani imenovani, a še nimaio od papeza izročenib kardi- nalskih klobukov. Ti kardinali so: na Dnnaiu. \' Olomucu. v Scvilli. v \alla- dolid-u in papeški protonuncij \- Madri- du. Kardinali so postali zc lani 27. okt, klobuke pa dobe šele letos in sicer v kon.Hstoriiu. ki m1 bo vršil cine 2. de- c em bra. »Grazer Tagblatt« je Slovenceni gotovo naibolj jprijazeii« list. Če le more kterega požre, tudi v petek, ker ne drži posta. Pred časom so v Trst» Slovenci zalitevali meščansko solo, ki iim tudi po vseh postavali pritiče. Ne prizna pa tega "(jrazer Tagblatt-, in nie- gov dopisnik iz Trsta se dne 2?>. okt. stra.sno liudnic Oez ^windische Schul- forderungen« — slovenske šolske za- hteve. Za par Nemcev v Bosni že hoče- io srednie sole in kdo ve še kaj. Par ti- soč Nemcev v tern ali onem slovenskem kraiu, pa dosežeio \ se. Nam nic. oni vse. to je njih stara taktika. koio ie pa treba že enkrat zlomiti. Nemce bo vlada pozobala, Ce se In- tro ne vprejo proti. tako nekako kriči člankar \' »Tagespost« dne 27. okt. Na Češkem so izgubili ves svoj vpliv in znani Hochenburgerjev odlok ie baje vsled pritiska od češke strani izgubil kar ves svoj efekt. Kdo naj to verjame? Edino kdor razmer ne pozna. Nas zani- ¦ma bolj krik proti regulaciii Soče. Živ krst ni o tern nič vedel, rohni pisae. in kar naenkrat je prišla vlada in na želio Slovencev in Italijanov storila vse, kar so v tern oziru zalitevali. Noben vrag ni govoril dotlei o kaki regulaciii Soče in sedaj pa je bilo treba kar naenkrat zabiti tja 6 milijonov krön itd. Radi ve- rujemo tern nemskim gospodom. da oni niso nikdar govorili o stvareh, ki so za nas potrebne: to se razume že samo po sebi. (jovorili pa smo o tern mi in sicer že dolgo. Ha ni regulaeija Soče potreb- na, to mora izreči le ciovek jako trdilt in zabitih niožgan. Nuiuo je potrebna in zadnji čas je že b il. da se stori tudi doli v naših krajih kaka stvar z nasim de- narjem Zakaj nemski listi ne pišejo o popolnoma nepotrebuih regulacijah po nemskili goratih krajih, kjer voda nima kaj odnesti kot kamnje. Ali mi nismo tudi državljani in da\ koplačevalci. Co imaio gospodje Nemci kako stvar z mi- nisterskim predsednikom Stiirgkhom. naj se lepo zmenijo z njiiu. nas naj pri teh stvareh lepo pustijo v mini. \ zad- njili dveh štev. »Goricca smo pokazali kako velika je davcua moe naše dežele in v tern razmerju se nam spodobi tudi podpora. Nemci naj svoje spore z vla- do opravijo sami, nas naj pa pustijo s svojimi hrulacijami v mini. Ves svet obeudtije bolgarske in srb- ske iunake v njih boju za svobodo, Ie med Nemci se dobi tupatam še kak za- bavljač, ki nerga in miri in piše v topli sobi proti junaskirn borilcem. Jugo- slovani so ves svoj biti ali nebiti zasta- vili svoj čas proti Turkom, svoj hrbet so držali, da se je tekom stoletij netnška gospoda lahko hladila na varnem. Na- rod, ki je žrtvoval sto in sto let svojega razvoja za druge, ki je svojo kri prelival neštetokrat na bojiščih za Boga in vero, tak narod zasluzi spoštovanje ne pa zaničevanje. Kje so bili nemški pisa- I či, ko je bil Jugoslovan že junak! Klo- buk doli pred takini funastvoin. ne na zabavljanje! 2000 letna kultura \ Italiji ne ka/.c ravno dobrih sadov. Za tujskc oei je \" Italiji vse lepo in umetno. kulturno ii» prosvitljeno. a kdor pt^leda nekoliko za oder. nckoliko globlje v laško življc- nje vidi. da je ta sla\ liena kultura le bol.i na popiriu kot med liudstvom. Najno- vejsa statistika mladiuskili zlocinov izkazuje, da so po\ /ročili otroci se ne- 'dorastlih let v letu 191J nie nianj kot 90.000 kaznjivih dejanj. Za leto ll)<>5 je bilo znanih le ,^0.00ii takih slueajev. To- rej "iiapredek'. a skrajno, skrajno /a- losten. Kaksna prihodiiost naj se priea- kuje po teh izkazih? Veliki pocestni nemiri so nastali zadnje dni v Rerliiui radi draginjc mesa. Množica je deinonstrirala na trgu in tu- di po ulicali. Nekatere mesnice so kar razbili in pobrali, kar se je dalo. Neka- tcri tnesarii so se sicer vprli, a skoro brez vspeha; eden je celo streljal na ljudstvo, a priletela mu je zato v obraz debela skala. Policija se trudi, da bi raz- gnala ninožico, ki je siiiio razburjena. Yecinonia niesnic je zaprtih. Mesne ce- ne so v zadnjem easu v Nemčiji zelo po- rasle. iz Rusije pripeljatio ineso je neko- liko ceneje. Jukič-a, ki je bil pomiloščen v do- smrtno ječo, so v soboto zjutraj prepe- Ijali v kaznilnico v Lepoglavi. Ostalim sokriveem Jukic-a je bila kazen zniža- na na 3—4 letno ječo in so bili prepelja- ni v kaznilnieo v Mitrovici. ¦ Tri češke matere so pristepile v ce- trtek, ko se je cesar peljal iz dvora v Sehönbrun. k vozu in so skušale vreči prošnje glede zaprte eeške sole v kočijo. Neki stražnik je to opazil in eno teh žen aretiral. Z otroci vred sti šli tudi drugi dve na policiio, kjer >o jih radi tega ostro pokregali. Ena izmed teh Čehinj je žena nekega uradnika v ministerstvu za javna dela. Velike deinonstracije proti Cuvaju. so se vršile v petek zvečer v zagreb- škem gledališču. Pred predstavo je ob- činstvo v manifestacijo bojnih vspehov balkanske zveze vstalo ter zapelo stoje »Hej Slovani!« Tudi upokojeni general in bivši korni poveljnik Oerba je vsta!. Konečno je občinstvo vsklikalo: »Doli Cuvajlsf nDoli s tirani!« »Živela svobo- dna Hrvatska!« Policija je izpraznila g alerijo ter aretirala več oseb, ki so bile po zaslišanju izpuščane. Drobfinice. Zanimiv dež prepelic. Slovaške »Narodniu Noviny« so prinesle nasled- nje zanimivo poročilo iz Zente: Te dni se je pojavila pri nas nenavadna prika- zen. Nad mesto je priplul velik, črn o- blak Začelo je grmeti in padati dež ter ž niim vied — prepelice. Domneva se, da je siina ploha iznenadila seleče se prepelice in jih vrgla na zemljo. Ljudje so z veseljem pobirali premoeene po- potnice in jih nosili domov. Dva dni je baje prihaial prijeten \onj pečenih pre- pelic iz sleherne kuliinje ^ Zenti. siospodarske vesti. Perutninska razstava v Gradcu. Gospodarstvo dandanes hvala Bogu ukljub raznim zaprekam vendar dobro napredujc. Z gospodarstvom na sploh pa so se posebno v novejšem času raz- vile nekatere panoge kot n. pr. reja kuncev, čebeloreja, perutninstvo itd. prav v veliki rneri. Po raznih deželah gojijo seveda razne gospodarske pano- ge, kakor bolj kaže. Na Štajerskem je že od nekdaj posebno razvito perutnin- stvo in štajerski piščanci so znani daleč čez meje našega cesarstva. Imajo seve- da dosti boljše in okusnejše meso kot drugi in kokoši nesejo dosti več jajec kot druge vrste. Angleške in nemške pasme kokoši neso približno 70 jajec na leto, štajerske kokoši pa najtnanj \2O. \ idi se tedaj, da ta pasnia koristi več ko \ se druge. ^tajersko drustvo za perut- ninstvo je tedaj sklenilo napraviti go- spodarsko razstavo za perutuinstvo i/ eele tnonarliije. tako da se lahko razvidi. \ koliko iina štajerska pasma prednosti pred drugiini. Ta razstava pa ne obsega le kokosi, anipak doniaeo perutniiM sploh t. i. gosi, race, purane, golobp itd. l.epše živali bo dalo vodstvo razstave tudi fotografirati, da se bodo slike lali- ko porabile za gospodarske knjige in ča- sopise. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v G0K1C1 VIA MATT10LI. Izdeluje vsakovrtne načrte. stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst. izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. lzdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blök. ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drngi sistemi. Gamaše, Galoše =J. DRUFOVKA= Borica, Bosposka nl. 3 nasproti Monta. LOTERI.ISKK STEVILKI:. Diiuaj 00, 57. 4S, M), 50. Ciradec >is, ()_?, 70, OS, 2\. i^r\ir\m Je lahka' kaJü ka" l/nlK A kovost odloča.— IL.LJII\r"! Slast pravega za. grebškega „Francka", njegova ja- kost in krasna barva usposoblja ta izdelek najboljšim kavinim pri- datkom, kateri bode tudi Vas trajno zadovoljil. Ivan Bednarik pnporoca svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce stev. 6. . Nedosežno v. k dobroh' A O>