J i ■ atepfliiia immis 'n saua S@® ^3G ^l/edd bozle in Slamo mm mo fp©fTMtt IV9MMM aSavea ZASAVCd.o.o.vi # Ua f jpp )!4 f •' " .. . .5 7 *•*.- I 1 I 1 1 datm fiodmim TL OJ J^C\ hf / 4V Hv\J I S? Avtokam d.o.o. i 1 | cmsJE ^ - Proda Pii# 'lil -z; a •- ' \ “moDirp d' liki-ag-iszao^i ni K -1 — - Smo taki, kot se dojemamo sami. Smo taki, kot nas vidijo drugi. Razkorak med podobama je rušilen. Na osebni ravni razkraja identiteto posameznika. Na poslovni ravni ruši identiteto podjetja. Tiskarna offset, sito, dodelava Studio za grafično pripravo skeniranje, obdelava, osvetljevanje Izdelovanje štampiljk in pečatov Izdelovanje klišejev za registrske blagajne Izdelovanje reklamnih napisov vozila, transparenti, table, sejmi Grafično oblikovanje erAr=x alojz sešlar s.p. podlipovica 31 1411 Izlake tel 060174180 fax 060174110 grafex@siol.net www.grafex.si Or»?F”NJA J.G i SPOŠTOVANI I e Zaključujemo neko obdobje, skupaj, vi ki ste nas brali in mi, ki smo vam poizkušali pokazati nekatere stvari tudi z drugega zornega kota, vam včasih povedati kaj novega. Bilo je prijetno, vsaj nam, upam da tudi vam. Prav bi bilo, da pozabimo na stare zamere, pa če vam že žilica ne da, vsaj v tem predbožičnem in prednovoletnem času. Veliko nam govore in pridigajo o miru, pa ni nič boljše, ga oni nosijo v srcu, se vprašam, glede na razprtije, že ne. No, ljube bralke in bralci, naredite si praznike lepe sami, verjemite, nihče drug vam jih ne bo! Želim vam torej lepe božične praznike, zdravo in srečno prihajajoče novo leto 1998, pa bodite še z nami ! esUr- -V rj' I 10 -v_v- 14 17 A_V- 22 24 26 M ETI STOPA V NOVO TISOČLETJE Z VSEBINO KŠEFTI PISMA BRALCEV ŽUPANI SVOJIM VOLILCEM INTERVJU ZASAVC NA OBISKU RAZPIS ZA LITERARNI NATEČAJ BALETKE NA ZAGORSKEM ODRU SE SPOZNATE V KROGU? MIŠ MAŠ NASLOUNICA: D£C£M8£RSK0 RAZPOLOŽENJE foto M. Maček Naslednja številka Izide 15. januarja 1998! ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez. Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Pete "Maverick" Mitchell (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gošte, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 23-GRUDNA 1997 ^ X. j. j. lij j. Ti n are ETI ELEKTROELEMENT USTANOVIL MEŠANO PODJETJE NA POLJSKEM Na Izlakah so 10.12. predstavili projekt, ki je za naše okolje dokaj redek, pa vendar, logično nadaljevanje 15 letne prisotnosti ETI-ja na Poljskem. S firmo Polam iz Pultuska blizu Varšave že dalj časa uspešno sodelujejo na komercialno-tehničnem področju in želja ter potreba obeh partnerjev je bila, da razvijejo sodelovanje v višjo obliko. Seveda so tako odločitev pogojevali čisto pragmatični vzroki. Ne da se mimo dejstev, da je tržišče na Poljskem veliko, da se trg hitro razvija, da je zakonodaja za tuja vlaganja ugodna, da je tu odskočna deska. Sprejem visoke delegaci|e čakalnica za enormno vzhodno evropsko tržišče. ETI-POLAM, mešano podjetje na Poljskem, v večinski lasti ETI-ja (60%), je bilo registrirano 9.decembra, s proizvodnjo pa pričnejo 1.1.98. Partnerski podjetji ETI in POLAM sta predstavila njuna generalna direktorja Jože Smrkolj in Marek Kozinski, projekt ETI-POLAM pa direktor prodaje, Beno Mlakar. Sodelovanje med obema podjetjema je pozdravil tudi generalni konzul republike Poljske v Sloveniji Jan Tombinski. Izrazil je prepričanje, da bo sodelovanje na višji ravni ned omenjenima dvema podjetjema dalo zgled še komu, in da bodo ob ugodnejši klimi pri nas tudi poljska podjetja ustanavljala podobne mešane firme. Tekst in foto MM Generalni direktor Jože Smrkolj vodi delegacijo po proizvodnji in jim razlaga nekatere podrobnosti. ČETRT STOLETJA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE LITIJA Daljnega leta 1972 so si takratni obrtniki pod vodstvom Iva Dolžana upali in zmogli pogovarjati se s takratno oblastjo kot enakopraven gospodarski subjekt. To so v sedemdesetih letih postajali, saj so se iz enostavnih obrti pričeli razvijati v podporo industriji, najprej kovinarski, potem še ostali. S tem se prične pojavljati povpraševanje po visoko kvalificiranih delavcih tudi v obrti, le ta pa začne pridobivati težo in veljavnost v družbi. Vloga današnje obrtne zbornice naj bi bila tudi kot servis za začetnike, da bi čim preje ustvarili novo vrednost in tako zagotavljali delovna mesta. Ustanovili so podjetniški center, ki skrbi za izobraževanje, pospešuje podjetništvo, pomaga pri sestavi in izvedbi poslovnih načrtov, s tem pa posredno pomaga pri zmanjševanju brezposelnosti. Seveda pa ostaja naloga zbornice pridobivati sredstva za subvencioniranje kreditov. V novi državi stalno opozarjajo na nesmisle v zakonih, ki otežujejo obrt, sistem sili obrtnike, da so v stalnih stikih z državnimi poslanci in poskušajo lobirati, saj v nasprotju z nekdanjo trodomno skupščino, danes nimajo neposrednega vpliva na obliko in sprejem zakonov. Tako bo ena stalnih nalog zbornice, da se država neha do obrtništva obnašati mačehovsko, da končno začne tudi vlagati vanj. Pojavlja se tudi problem obrtnikov, ki izvažajo, saj tujec ne priznava visokih stroškov slovenske države, tako jih je obrtnik prisiljen kompenzirati z zmanjševanjem svojih osebnih dohodkov.Opozorili so tudi na nenormalno visoke standarde, kijih postavljajo inšpekcijske službe, na nesmisel delati elaborate in statute za male sisteme. V litijski občini se pojavlja problem popolne neurejenosti prostorskega načrtovanja, saj namreč ni smiselno govoriti o obrtnih conah, ker se le te z menjavo generacij izgubljajo in postajajo navadne urbane okolice. Pametneje bi bilo razmišljati o industrijskih conah, opustele obrate pa oddati v najem, prazne pa lastnikom obdavčiti. V takih kompleksih je tudi lažje in ceneje urejati komunalno infrastrukturo, lažje zagotoviti ekološke standarde, ki bodo čedalje strožji. Velik problem predstavlja prenos lastništva, ali na potomca, ali na drugega nosilca obrti, saj mora le ta vse začeti znova. Podobna neumnost se pojavlja pri novem zakonu o uporabnem dovoljenju, kjer zbornica tudi nima nobene moči vplivati nanj pri sprejemanju. Pri vsem tem pa je pomembno vedeti, da recimo litijska obrtna zbornica oziroma njeni člani, zaposlujejo slabo tretjino vseh zaposlenih v Litiji. MM Aprila pričetek gradnje KTV Trboveljski občinski svet je za izgradnjo KTV sistema podelil koncesijo PAP Telematiki iz Ljubljane. Ljudje z zanimanjem pričakujejo izgradnjo tega sistema, saj si z njim obetajo veliko izbiro televizijskih programov in dobro kvaliteto tega medija. Najnovejša informacija navaja, da je že bila podpisana pogodba med koncesionarjem in vzdrževalcem del. Poleg tega je predstavnik koncesionarja v svojem pismu iz prejšnjega tedna zapisal, daje pripravljena pogodba o distribuciji zemeljskih signalov preko linkovskih zvez z Mrzlice. V izdelavi je projekt in že so izbrane vse trase za mesto Trbovlje, zaradi slabih izkušenj pa za kritična mesta iščejo še nadomestne trase. Pričetek del je načrtovan v aprilu prihodnjega leta. Predstavnik koncesionarja pravi, da bo dinamika del odvisna od interesa prebivalcev, od števila prijav bo odvisno tudi, koliko ekip bo hkrati delalo na terenu. V prvih treh mesecih prihodnjega leta bo potekalo zbiranje soglasij in dovoljenj. V istem obdobju bo koncesionar podrobneje informiral prebivalstvo občine Trbovlje in zbiral naročnike. Gradnja bo potekala v štirih etapah. Aprila na Keršičevi, Partizanski cesti in na Cesti 1. maja, sočasno bodo razširili obstoječe KTV tam, kjer nov dovod primarnega voda ni smiselen. V juniju bodo gradili v Volkovi Loki, v gornjih Trbovljah in na Golovcu, avgusta pa na Vreskovem in v Uršičevi Loki ter v smeri proti Bevškem. Oktobra so načrtovani priklopi proti bolj oddaljenim naseljem, prioriteta za ta področja pa bo narejena glede na odziv prebivalcev in tehnične možnosti. Ivana Laharnar VITRA SE PREDSTAVI Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartna pri Litiji je v prvi polovici decembra organiziralo v Prodajnem centru M Kmetijske zadruge Litija razstavo Vitra se predstavi. To je center za uravnotežen razvoj med naravnimi danostmi in življenskim standardom; ta nevladna in neprofitna organizacija ima svoj sedež v Cerknici in si zlasti prizadeva za razvoj podeželja. Šmarska razstava predstavlja več projektov, med katerimi je še posebno zanimiv Dežela suhe robe, ki vključuje enajst občin Notranjske in Dolenjske. b.ž. PRI AVTOHIŠI MALGAJ $0 PODELILI ČELADO JACGUESA VILLENEUVA Tehnični biser renaulta - "renault spider" NOVINARJI PRI HRASTNIŠKEMŽUPANU V petek, 19.decembra, je hrastniški župan Leopold Grošelj povabil na razgovor novinarje Zasavja. Zahvalil seje za sodelovanje v preteklem letu in želel, da ostane medsebojno zaupanje tudi v bodoče. Srečanja ob novem letu so se udeležili tudi občinski možje Stane Kirn, Marjan Dolanc in Jani Kraner. Županje v uvodnem govoru poudaril, da so izpolnili načrtovane naloge in nekatere celo presegli: "Zaključujemo toplifikacijo in sofinanciranje plinifikacije in vesel sem, da so občani sprejeli projekt za svojega. Tako pomagajo uresničevati ekološka vprašanja. Ponekod še vedno mislijo, da je treba v naše kraje priti z plinsko masko na obrazu." Velik uspeh za hrastniško občino je tudi tretje mesto republiške akcije Turistične zveze Slovenije "Moja dežela lepa, urejena in čista" za kraje do 20.000 prebivalcev, kar pomeni prvo mesto v Zasavju. Razgovor je potekal še o načrtih za prihodnje leto, ki bodo uresničili mnoge želje in potrebe občanov -vodovod, razsvetljava, pločniki, obrtna cona, otroška igrišča, preureditev ambulante na Dolu, začetek gradnje telovadnice, reševanje prostorov za invalide, nefuncionalnosti hotela - hrastniške sramote, itd. Žal ostaja še vedno odprto vprašanje dolske obvoznice, ki se ga na republiki izmikajo. "Danes popoldne bomo na seji občinskega sveta obravnavali tudi pobudo za dvig enega nadstropja v domu za starejše občane" je povedal župan. Glede na to, da mu kultura ni tuja, ni skrival zadovoljstva, da so letos izšle v Hrastniku tri pesniške zbirke - Jerce Vučetič, Vide Logar in Vinka Hrovatiča Spominčice cvetijo jeseni. Z zadnjo je obdaril zbrane zasavske novinarje. Fonči Moljk PRENOVA OGREVANJA V ŠMARSKI ŠOLI Osnovna šola v Šmartnem je že nekaj let načrtovala preureditev ogrevanja s trdega na tekoče gorivo. Vzrok, da se teh del niso lotili že prej, ni bil samo v denarju, ampak tudi v želji, da bi bilo ogrevanje čim cenejše in gospodarno. Letos je občina Litija naročila študijo energetskega pregleda šole in analiza je pokazala, da seje šola pri porabi vode in elektrike obnašala racionalno, pri ogrevanju pa so bili stroški štirikrat višji, kot jih predvidevajo normativi. Zbrala je več ponudb za izdelavo strojne instalacije in se nato odločila za Projektivni biro Petkovški iz Ljubljane. Zelo zahtevna dela so dobro opravili domači izvajalci, ki so ob nadzoru šole delovali zelo skladno (Zidarstvo Gorišek, Vipo, Abi d.o.o. in Ambient). V okviru akcije "Proslavljanje šesteRenaultovezmage v Formuli l"jeAvtohiša Malgaj pripravila veličastno predajo čelade svetovnega prvaka Kanadčana Jacguesa Villeneuva. In kot se za takšno prireditev spodobi, je nagrado (z lastnoročnim podpisom prvaka) predal Bruno Kintzinger, direktor Komercialne divizije Revoz-a d.d. In zakaj je podelitev potekala v Trbovljah? Seveda, ker je bil nagrajenec Marjan Štrtak kupec renaulta clia pri Avtohiši Malgaj in je tudi bil srečni izžrebanec. Marjan ob tem seveda ni skrival zadovoljstva: "Clia sem kupil za službene namene, sicer pa sem tudi v privatnem življenju privržen renaultu, saj vozim renault 19 16V. Zadnjih deset let vozim izključno vozila renault. Ta nagrada mi je še posebej v veselje, saj sem tudi sicer navijač Jacguesa Villeneuva. Ta čelada ima posebno vrednost, saj je z njo osvojil prvi naslov svetovnega prvaka v formuli 1." Ob tej priliki je imela Avtohiša Malgaj tudi tiskovno konferenco, na kateri so predstavili nov projekt z imenom "Avtohiša Malgaj Ljubljana". Namreč, v roku desetih mesecev bo v Ljubljani na Viču (bivša Industrija usnja Vrhnike) zgrajena stavba v izmeri 5000 m2 in bo najsodobnejši renaultov servis v Sloveniji. Vsekakor velik korak Avtohiše Malgaj, v katerega pa ne dvomimo, da bo uspel. Tekst in foto: Pete M. Mitdiell Skica objekta Avtohiše Malgaj Ljubljana Dela so potekala od srede julija do konca septembra. Celotno investicijo, ki je znašala 14 milijonov tolarjev je financirala občina Litija iz sredstev letošnjega proračuna. Učenci in delavci šmarske šole so te pridobitve zelo veseli, saj jim odslej tudi v najbolj mrzlih dneh ne bo treba zmrzovati. Iskreno se zahvaljujejo Litijski občini za sredstva, vsem izvajalcem pa za pravočasno in kvalitetno opravljeno delo. Boris Žužek JAVNA LETNA KONFERENCA 00 SDS ZAGORJE V stekleni dvorani DD Zagorje so v soboto 13. decembra zagorski socialdemokrati pripravili letno konferenco. Uro pred konferenco so mladi člani občinskega odbora SDS ustanovili občinski odbor SDM (socialdemokratska mladina) Zagorje. Za predsednico je bila izvoljena Barbara Lebeničnik, podpredsednik pa je postal Boštjan Juvan. Gostja, predsednica SDM Anja Bah, je zbrane seznanila z aktivnostmi, ki jih čakajo v prihajajočem letu, kakor tudi z vsem kar so v preteklosti že postorili. V uvodni besedi na letni konferenci, je predsednik OO SDS Zagorje Marjan Zidar na kratko predstavil delo predsedstva v iztekajočem se letu ter se vsem članom zahvalil za delo v stranki. "Vesel sem," je dejal, "da nam je uspelo v slabem letu povečati članstvo za več kot 40 odstotkov, ter da smo se z uvedbo dežuranja na sedežu stranke, seznanili z mnogimi predlogi in žal tudi mnogimi težavami s katerimi se srečujejo Zagorjani." V imenu obeh svetnikov, ki jih ima SDS v zagorskem svetu, je spregovorila Dragi Jazbec. Poudarila je , da s kolegom Alojzem Pavlovičem težko prodreta s svojimi predlogi, saj imajo vladajoči v svetu veliko večino. Včasih pa s kakšnim predlogom ali vprašanjem le komu "stopita na prste". Za kaj več pa bo potrebno na prihodnjih lokalnih volitvah doseči boljši rezultat in s tem več svetnikov. Po končani konferenci so zbranim, tako članom, kot ostalim, spregovorili glavni tajnik SDS Tone Krkovič, predsednica SDM Anja Bah ter tajnik celjske regije, Janez Novak. Tone Krkovič je dobro uro odgovarjal tudi na vprašanja o preteklosti, kakor tudi o načrtih stranke v naslednjem letu (o resni pripravi na lokalne volitve, o sindikalizmu, o pluralizacija medijev...). Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel MEG1C. Igor Goste VESELI OB GLASBI IN PRIJETNI BESEDI Božično - novoletni prazniki so čas, ko se spomnimo starih znancev in kolegov, prijateljev. Spomnimo se na njih in jih ponavadi tudi obiščemo. Ponavadi obiščemo tiste, za katere največkrat zmanjka časa, pa čeprav jim vedno obljubimo, da bomo drugo leto res večkrat prišli. V četrtek, IS.decembra so svoje krajane, ki sicer bivajo v domu za ostarele Polde - Eberl Jamski na Izlakah, obiskali člani sveta KS Franc Farčnik in KS Rudnik Toplice. Obiskali sojih z novoletno košarico, dobro voljo in glasbo, za katero so poskrbeli Mateja Jelševar na klavirju, ter harmonikarja Boris Fajfar in Janez Lipec. Ob zvokih instrumentov je tekla beseda o marsičem zanimivem. Prebivalci doma so bili veseli tega obiska, saj je vedno, ko se kdo spomni nate, toplo pri srcu. Petra Lipec ČISTILNA AKCIJA JUGOVEGA GRABNA V BEVŠKEM PGD Ravenska vasje na čelu s poveljnikom Igorjem Bučevcem in Urošem Macerlom in z dogovorom s komunalnim redarjem Ivanom Drnovškom organiziralo očiščevalno akcijo v Ravenski vasi, točneje odlagališča na območju Jugovega grabna v Bevškem. . Akcijo so izvedli člani PGD Ravenska vas v sodelovanju z občani ravenske vasi. Sama akcija je potekala dva vikenda in sicer 28.11. in 14.12. Prvi vikend je sodelovalo 6 ljudi po 6 ur, 14. pa 10 ljudi po 6 ur. Skupaj je bilo opravljenega 108 ur prostovoljnega dela, 7 ur uporabe traktorja s prikolico in 2 uri uporabe traktorja z vitlom. Prav tako je z letošnjim letom organiziran odvoz odpadkov z Ravenske vasi. Pete M.Mitchell CEMENTARNIŠKI BLOK DOBI TOPLOVODNO OGREVANJE Del parkirišča in parka pred Delavskim domom Trbovlje je bil prve dni decembra precej razkopan. Izkopali so jarke in vanje položili cevi za toplovodno ogrevanje bližnjega stanovanjskega bloka, ki gaje zgradila Cementarna Trbovlje pred desetletji za svoje delavce. S priključitvijo bloka na toplovodno omrežje, ki poteka iz komunalne toplarne na Polaju, se bodo v bodoče ogrevali stanovalci stanovanjskega bloka Trg svobode 2-4. Hkrati s temi deli, pa so delavci izvajalca del napeljali tudi nov priključek toplovoda za osrednji trboveljski kulturni hram Delavski dom. Dom je bil že doslej priključen na toplovodno omrežje, vendar vse kaže, da je bila zmogljivost premajhna za tolikšen objekt. IL TURNIR OB 70 LETNICI ŠAHOVSKEGA KLUBA RUDAR TRBOVLJE Šahovski klub Rudar Trbovlje je 30. novembra ob visokem jubileju, organiziral mednarodni šahovski turnir v pospešenem šahu. Nagradni skladje presegel 200.000 Sit in 25 praktičnih nagrad. Turnir je potekal v avli Delavskega doma Trbovlje. Na njem je sodelovalo 6 velemojstrov, 8 mednarodnih mojstrov, 8 PIDE mojstrov. 2 mojstra, 46 mojstrskih kandidatov, ena mednarodna mojstrica, ena FIDE mojstrica, 3 mojstrske kandidatke in še veliko nižje kategoriziranih šahistk in šahistov. Skupno je nastopilo 153 ljubiteljev te kraljevske igre iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Rusije in iz Bosne in Hercegovine. Turnirje bil vsekakor eden najmočnejših v Sloveniji, tako po številu udeležencev, kakor tudi po moči. Najuspešnejši na turnirju je bil velemojster Hrvat Mladen Palač z 8. točkami, drugi je bil novopečeni slovenski velemojster Georg Mohr, tretji je bil hrvaški velemojster Zdenko Kožul, 4.velemojster Miroslav Hulak, 5. mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič. Najboljša ženska je bila Kiti Grosar na 44. mestu s 5,5 točkami. Hinko Jazbec iz ŠK Rudar Trbovlje seje uvrstil na 26. mesto in je bil s 6 osvojenimi točkami najuspešnejši domačin. Izkazala sta se tudi mladinca Robert Goršek, ki je v svoji starostni skupini osvojil prvo mesto in Aljaž Dušak, ki je v svoji skupini osvojil drugo mesto. Predsednik ŠK Rudar je slovenskemu velemojstru Georgu Mohru ter starosti šahovskega kluba Rudarja, Hinku Jazbecu starejšemu, izročil simbolično nagrado. Udeležence je pozdravil predstavnik občine Trbovlje g. Kovačič. ŠK Rudar, ki so odlično organizirali turnir se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali. To so: Občina Trbovlje, Rudnik rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik, LB-Banka Zasavje d.d. Trbovlje, Cementarna Trbovlje d.d., Založba kaset in plošč RTV Slovenija, Zavarovalnica Triglav d.d.-območna enota Trbovlje, Prekoršek d.o.o. predelava mesa Trbovlje, Pivovarna Laško d.d., ZSS Slovenije-Trbovlje, Radio Trbovlje, Zasavski računski center d.o.o., IBT Trbovlje, Zlatarstvo Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje, Omiks d.o.o., Spot d.o.o, Video Zalokar in še nekaj manjših sponzorjev. Igor Goste NOVA TOPOGRAFSKA KARTA TRBOVELJ Pred kratkim je izšla iz tiska nova topografska karta Trbovelj v izmeri 1 : 50 000. Izdelal in izdal jo je Geodetski zavod Slovenije. Poleg Trbovelj vsebuje karta tudi območje Hrastnika, del Radeč, Laškega, Zagorja, Kumljansko in del Savinjske doline. Z izidom te karte so Trbovlje vsaj deloma stopile v javnost tudi na tem področju. Domačini so takšno karto pogrešali že dolga leta in Turistično društvo Trbovlje si bo še nadalje prizadevalo, da bi podobno karto z vrisanimi ulicami, trgi, naselji pa tudi najpomembnejšimi objekti pripravili in izdali tudi za turistične potrebe. IL VARNOSTNA SVETILKA NAMESTO KIPA Pred upravno zgradbo Rudnika Trbovlje-Hrastnik, v Trbovljah, so v začetku decembra postavili marmorni podstavek in nanj namestili večjo varnostno svetilko, ki simbolizira dejavnost podjetja pa tudi rudarskega kraja, kakršne so Trbovlje. Na podstavku je vklesan rudarski simbol -prekrižana kladiva in napis Rudnik Trbovlje - Hrastnik. Podstavek z varnostno svetilko so postavili na istem mestu, kjer je do nedavnega stal doprsni kip Edvarda Kardelja. Le tega so neznanci v nočnem času nekajkrat obračali s pogledom proti Opekami, nato pa so ga prenesli v Revirski muzej. IL DEL BLOKA K/4 PRIKUUČEN NA TOPLOVOD Dela na priključitvi stanovanjskega bloka K/4 oz. Kešetovo 13,14in 15 na toplovod potekajo že nekaj časa. Po letošnjem načrtu naj bi vsa dela dokončali do konca leta. takšna so namreč predvidevanja v občini Trbovlje. Do začetka decembra pa so uresničili le del tega načrta. Na toplovodno omrežje so namreč do tega dne priključili dve tretjini tega bloka in to Kešetovo 14, 14a ter 15 in 15a. Dela pa potekajo tudi na tretjem delu tega bloka tj. na Kešetovem 13 in 13a. Stanovalci upajo, da bodo ti kmalu deležni priključitve na ogrevanje iz toplarne na Polaju. IL PRIHODNJA LETA BODO B0U PRIJAZNA Župan občine Trbovlje Janez Malovrh je prejšnji teden sklical prednovoletno novinarsko konferenco in naznanil nekoliko bolj prijazno leto od tistih nekaj, ki so minila. To razliko bodo omogočile odplačane obveznice, ki so osem let močno bremenile občinski proračun. Več pa je za vas povedal župan na 11. strani. Ivana Laharnar PRIMORSKO GLEDALIŠČE JE GOSTOVALO V torek, 9.decembra ob 20.uri je na odru Delavskega doma Trbovlje nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. V okviru abonmaja ARS Studio, so uprizorili melodramatično delo Jima Cartwrighta -DVA. Predstava je bila za abonentom in izven. IL ZAGORSKI ŽUPAN POVABIL NOVINARJE Prešlo je že v navado, da se župan sreča s sedmo silo ob zaključku leta, da predstavi dosežke in probleme, s katerimi se je srečeval. Tako je bilo tudi letos 19.12., v gostišču Kum. Podrobnosti o vsebini nam je župan Matjaž Švagan že preje povedal, kar objavljamo na 11. strani. MM AVTOHIŠA MALGAJ IN KOŠARKARSKI KLUB RUDAR TRBOVLJE ODSLEJ Z ROKO V ROKI Po slavnostnem podpisu pogodbe V prostorih Lovskega dvorca v Trbovljah sta Košarkarski klub Rudar in Avtohiša Malgaj pripravili slovesen podpis sponzorske pogodbe med obema stranema. Tako sta predsednik KK Rudar Božo Marot in podjetnik Andrej Malgaj s podpisom napovedala boljše čase trboveljski košarki. KK Rudar ima že 50-letno tradicijo in to obletnico želi obeležiti s ponovnim vzponom v sam slovenski vrh, kjer so nekoč že bili. Tako v petih letih predvidevajo vzpon v 1.slovensko ligo. Po besedah predsednika kluba jim bo pri tem v veliki meri pomagal nov sponzor. Tudi Andrej Malgaj ni skrival zadovoljstva ob podpisu pogodbe in je dejal:"Za košarkarje se ni bilo težko odločiti. Veliko klubov me je prosilo za sponzorstvo, vendar sem samo pri teh delavcih naletel na gorečo pripadnost športu, samo košarkarji so imeli realne cilje, kateri temeljijo na delu z mladimi. Delavci tega kluba niso prišli samo "tehtat" za denar, ampak so za to tudi pripravljeni nekaj storiti. Košarka je čist in lep šport, ki mi je bil zmeraj pri srcu in zato odločitev res ni bila težka." Ko bi le še kdo sledil Andreju Malgaju.... Pete M.Mitchell ARHO AVTODELI SE JE PRESELIL V DRUGE PROSTORE Vendar brez panike. Za obisk te trgovine vam ne bo treba narediti veliko več korakov, saj je njihov naslov še vedno isti (Ulica 1 junija 7, Trbovlje), le prostori so drugi. V njihovi prodajalni vam ponujajo rezervne dele za vse avtomobile. Kar nimajo na zalogi, po želji kupca zagotovijo v dveh, treh dneh, saj se še kako dobro zavedajo, daje stranka tista, ki ima glavno besedo. Poleg rezervnih delov vam ponujajo tudi dodatno opremo, v tem zimskem času pa vam ponujajo tudi kvalitetne akumulatorje Bosch, snežne verige, gume različnih proizvajalcev, olja Castrol, Valvoline,...ter prtljažnike (osnova in nadgradnja) za smuči. Pete M.Mitchell V TRBOVLJAH NOVA OTROŠKA TRGOVINA "PRAVUICA" Na Ulici 1 .junija 7 so v kratkem odprli novo otroško trgovino "Pravljica". V njej vam nudijo vse za otroke (od spodnjega perila, nogavic, kap, šalov, rokavic, bund, do igrač). Do konca decembra vam v trgovini za vse artikle ponujajo 10% popust, ponujajo pa vam tudi možnost plačila na več čekov. Pete M.Mitchell SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ BO PRENEHAL Z DELOM Po nekajletnem uspešnem delovanju bo 31.decembra z delom prenehal Sklad stavbnih zemljišč občine Trbovlje. V skladu s predpisi bodo ustanovili podjetje, ki bo začelo poslovati s 1.januarjem 1998 in bo v bodoče urejalo vprašanja okoli stavbnih zemljišč na področju občine Trbovlje. T.L. SVEA ZAGORJE DOBILA PRIZNANJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ODLIČNOST V letu 1995 je Svea lesna industrija d.d. pridobila mednarodni certifikat ISO 9001. Tudi zato so si v svoji strategiji zadali cilj, da se s svojim celotnim poslovanjem čim bolj približa zahtevam kupca. Že v letu 1996 seje Svea vključila v aktivnosti ministra za znanost in tehnologijo - urada za standardizacijo in meroslovje in s svojo prijavo sodelovali v letošnjem že drugem pilotnem projektu "Priznanja RS za poslovno odličnost". Svea je bila ena izmed dvanajstih prijavljenih in so kot edini in prvi v lesni branži, ki jim je to priznanje uspelo pridobiti. Podelitev priznanj je bila združena z evropsko konferenco zmagovalcev za nagrado evropske odličnosti poslovanja, ki je bila v Ljubljani v sredo 10.12. Priznanje je generalnemu direktorju Svee, mag. Miroslavu Štrajharju, izročil minister za gospodarske dejavnosti, Metod Dragonja. Pete M.Mitchell STEZI ZA TEHNIČNE PREGLEDE V LITIJI -VELIKA PRIDOBITEV ZA LITIJO IN DRUŽINO LABA & LABA Svečano otvoritev prelepega in modernega tehnično - servisnega objekta smo doživeli 12.12. v Litiji na Ponoviški cesti, kamor bomo lahko na tehnične preglede vozili VSA vozila, od osebnih, do avtobusov in tovornjakov, če pa Veliko Litijanov, okoličanov in drugih Zasavcev potrjuje prepotrebnost takega objekta. bo kar koli narobe, nam bodo napake odpravili kar takoj zraven stez. Seveda bo mogoče takoj zraven urediti vse zavarovalniške posle in avto registrirati. Če bo potrebno počakati, bomo čakali v prijetni točilnici, ki ima za toplo vreme tudi teraso s čudovitim pogledom na reko Savo. V tem objektu je tudi prodajni salon avtomobilov RENAULT. Tekst in foto MM V krajšem kulturnem programu so nastopile tudi članice skupine "POWER DANCERS" j SVEČANA OTVORITEV ASFALTIRANIH CEST V POLŠNIKU V nedeljo, 30.novembra se je krajanom Polšnika zopet ponudila priložnost, da se srečajo ter skupaj poveselijo. Srečanje je potekalo v prostorih OŠ Polšnik, kjerjih je pričakalo prelepo petje moškega pevskega zbora Polšnik. V uvodu je množico pozdravila učiteljica Ida Dolar, kije povedala, da ta pridobitev pomeni za naš kraj precejšen napredek: "Dolga so bila leta čakanja, morda so se nam le zdela tako dolga zaradi številnih obljub, ki smo jih bili deležni. Uresničitev želje pa seje vedno izmuznila iz rok. Tudi zdaj še nismo popolnoma zadovoljni, vendar smo zato toliko bolj potrpežljivi. Zato še enkrat pozdrav vsem tistim, ki ste kakorkoli pripomogli, da se lahko danes v Polšnik pripeljemo po lepši cesti." Na oder je povabila predsednika KS Polšnik. Drago Repovž je v svojem govoru najprej lepo pozdravil vse krajane in krajanke KS Polšnik ter gospoda načelnika z oddelka za finance z občine Litija Marka Juvančiča, otvoritve pa sta se udeležila tudi predstavnika oddelka stavbnih zemljišč, Janez Lukač in Polde Dobravc. Predsednik KS je pozdravil vse člane občinskega sveta in člane gradbenih odborov ter nadaljeval: "Zbrali smo se z namenom, da izvedemo prijeten zaključek letošnjih prizadevanj za modernizacijo cest v naši krajevni skupnosti. Prav je, da ob zaključku leta, ki se izteka izrečemo pohvalo in zahvalo vsem, ki so pripomogli k temu, da smo v naši KS bogatejši za 7 km asfaltne prevleke naših cest. Vsi vemo, da so bile v naši KS največji problem ceste, kar ste krajani s svojim nezadovoljstvom izražali vsakodnevno in ob vseh priložnostih. Ceste so bile resnično zaviralni dejavnik za razvoj na vseh področjih dela in življenja v krajevni skupnosti. Zato smo toliko bolj veseli, da nam je v letošnjem letu s skupnimi močmi uspelo prebiti led na tem področju. Tu moramo dati vsa priznanja krajanom, ki so v veliki meri prispevali znatna finančna sredstva v pripravo zemeljskih del in asfaltiranje cest. Pohvala velja tudi članom ustanovljenih gradbenih odborov, ki so vložili veliko truda in svojega prostega časa. da so se dela sploh pričela izvajati. In nato sami izvedbi del, katere izvajalca sta bila samostojni podjetnik Marjan Razpotnik in Cestno podjetje Ljubljana. Ob vseh naših naporih smo naleteli na ugoden odziv in razumevanje občinskih svetnikov in vodilnih na občini Litija, ki so naše potrebe po modernizaciji cest uvrstili v občinski program ter zagotovili potrebna finančna sredstva. Upamo, da se bo letošnji tempo modernizacije nadaljeval tudi v prihodnje, saj je v KS Polšnik ostalo še veliko nedokončanih in nepovezanih cest. Zato se ni potrebno bati, da nam bo kmalu zmanjkalo dela." Po govoru pa so se s pesmijo predstavila dekleta - Dekliški kvintet iz Polšnika.Nadaljevali so otroci iz OŠ Polšnik s svojim prikupnim programom. Deklamacije je popestrilo petje šolskega pevskega zbora - Polhkov. Učenci so pokazali, kako radi imajo svoj kraj, kako pridno se bodo učili in delali ter za vedno ostali v Polšniku. Za besedo je nazadnje prosil še Jože Kos, ki nam je predstavil svoje razmišljanje, v katerem je pozval krajane, naj odprejo oči: "Če ne bomo vpili, kričali, tečnarili, skratka se šli tudi politiko, naših cest še kmalu ne bo." Svoj govor je končal takole: Avtoceste JA, vendar ne za ceno našega podeželja. V pričakovanju predsednika občinskega sveta Franca Rokavca, so nam pevci MoPZ Polšnik zapeli še pesem Noč na vasi. Čeprav je bila pesem odpeta, Rokavca še ni bilo. Prišel je kasneje. Kdo ve, mogoče pa so za zamudo krivi še nedokončani deli cest, ki vodijo k nam v Polšnik, na katerih je treba avto precej upočasniti, da ti ne razpade na kose. Če bi slavni France Prešeren živel danes, v Polšniku, bi mogoče svoje znano delo pričel malo drugače: BLIŽA SE "ASFALTNA CESTA, NJE SE, UUBCA VESELIM... Katarino Feštanj Samodejne pozornosti Če ste dodobra pogledali okoli sebe, ste ugotovili, da je prednovoletni čas letos še posebej darežljiv z 'okrancanimi' detajli, ki brez izjeme krasijo vsakršne steze in pota. Aktualno pa je še nekakšno barantanje s pozornostjo. Začenši z voščilnicami, ki zmeraj izhajajo iz dobrih, če že ne kar najdobrotnejših in najlepših želja. Pa potlej čar obdarovanja, pri čemer je marsikdo, bolj kot razkošnih daril, vznemirjen, če so darilca iznajdljiva, šaljiva, ljubezniva. Pozornost je že v zavijanju poklonov ter vsakršnih slutnjah, kako bi nekoga presenetili. Z darili, s pozornostjo premagujemo odtujenost. Toda kako z darilom povedati nekaj brez besed oziroma presenetiti v smislu, da nekdo potem reče, da se mu pravzaprav že svetlika, kaj ste mu hoteli povedati. Seveda v primeru, če gre za prijetno pridobitev na zvezi. Saj ne pravijo zaman, da se hvaležnost skriva v drobnih zadovoljstvih. Večinoma čar obdarovanja pojmujejo le z izobiljem darežljivosti. Čeravno tudi to ne naredi ljudi bolj spontane, iznajdljive, drzne, ko še zmeraj dovolj 'štorasto' prelagajo dneve, ko bi lahko nekaj storili za tiste vezi, za katere smatrajo, da so v škripcih. Saj, da bi bili lahko zmeraj ljubeči, se kot skušnja ponuja praznični čas, da prežene dvome in daje spodbudo ohranjanju in navezovanju poznanstev, ki jih je bolje ukaniti z vedrino kot prepustiti opazkam in neprimernim gestam. Menda je zlasti za praznični čas značilna spontanost, ko ne dajemo znova potuho starim razvadam ter zleknjeni v naslonjač brezbrižno zaspimo pred televizijo, češ, kaj me brigajo drugi, če od njih nimam koristi. Temveč praznični čas pomeni, da si poveste, česa zagotovo ne bi želeli ponoviti. In predvsem ni moderno opazovanje vrveža, marveč se vrvenju pridružite, pa ne le v zgovornostih, temveč v skupnih interesih, bodrenjih, hecih. Ne pričakujte pozornosti, raje jo podarite. Čar pozornosti je v izrekanju želja, naklonjenosti. Ali tudi v obnovitvi prevaranih zvez. Koliko možnosti se vam recimo že ponuja, če se nanovo zaljubite v svojega partnerja. Ali razkrijete, da ima "razmetavanje" s pozornostjo dobrodošle učinke, ko naprimer razbremeni zastarelih pogledov ali občutkov. S pozornostjo se menda ukrepa z majhnimi koraki, namigi, da se ne razblini čar dojemljivosti. Prežeti svoja razmerja, bivanja, dognanja, doživetja, zabavanja s pisanostjo medsebojnih odnosov pa je darilo pozornosti, ki zmeraj preseneča z vsem, na kar v vsakdanji naglici mimogrede odmahnemo, da pač ni važno. RR. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. BLAGOVNICA TRBOVLJE IN Ml Podjetje Piramida d.o.o. Zagorje - Blagovnica Trbovlje (podpisana Vesna Cvetic) je z dopisom z dne 24.11.1997 opozorila zaposlene v podjetju Rudis d.d. (in verjetno še koga) na namembnost parkirnih prostorov pred vhodom v upravno zgradbo Blagovnica Trbovlje in nas vljudno prosila, da upoštevamo prepoved oz.namen, ki sta označena z vidnimi napisi na omenjenem parkirišču. Strinjam se z opozorilom, saj je prometne znake potrebno upoštevati. In da ne bo nesporazuma, naj dodam, da osebno nisem kakorkoli vmešan v obravnavano nepravilno parkiranje, saj hodim v službo peš. Zbodla sta me prva stavka v dopisu, ki se začenja takole: "Spoštovani! Pred nami je mesec praznikov, mesec in dnevi, ko se vsi več ali manj radi sprehajamo po trgovinah. V Blagovnici v Trbovljah želimo prodajalne čimbolj približati strankam oz.kupcem. ..." Meni osebno, marsikateremu Trboveljčanu, ki ga poznam in verjetno še komu, seje Blagovnica v Trbovljah v zadnjem času vtisnila v spomin predvsem z neprestanimi selitvami lokalov, menjavanjem najemnikov lokalov, kar vse pa ni spremenilo poglavitnega problema: nepreglednosti in slabe izbire blaga, ki nam je bilo ponujeno. Zakaj in kako tako, je zgodba (TP 1.junij DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON TRBOVLJE OB IZTEKAJOČEM SE LETU Leto se nezadržno bliža kraju. Pa nič zato, si radi rečemo, saj prihaja novo, neznano. Res je! Ob koncu leta se nam navadno utrine misel na vse leto. Najrajši se ustavimo ob lepih dogodkih, pa tudi prav je tako. V našem domu, kjer nudimo nastanitev 190 stanovalcem doma, smo na lepe dogodke še posebej pozorni. Kar nekaj jih je bilo skozi celo leto. Radi si rečemo, da našim stanovalcem ne nudimo le hrane in obleke ter toplega stanovanja. Upamo si reči, da jim nudimo še mnogo več, predvsem tisto, kar si človek, še posebej, ko je starejši, zelo želi, to je toplo besedo, stisk alias Agrohit-Tehnohit) zase, v kateri bi, po mojem skromnem prepričanju, imeli pomembno vlogo ljudje, ki imajo dolžnost in pravico koga stlačiti tudi za zapahe. Potem pa se pojavi PIRAMIDA d.o.o., ki hoče na vsak način približati prodajalne strankam oz.kupcem. Ne vem, v kakšni vlogi nastopa v tem primeru omenjeno podjetje. Kot lastnik celotnega objekta, kot predstavnik vseh, ki imajo lokale v zgradbi Blagovnice, ali česa tretjega, kar pa je v tem trenutku obrobnega pomena. Verjamem v dobronamernost Piramidinega opozorila, zato naj bo dovoljeno tudi meni zapisati dobronamerni nasvet. Samo z zavzemanjem za sprostitev parkirnih mest okrog Blagovnice v Trbovljah ne bo opravljeno nič. Upam si trditi, da sproščenih parkirnih mest ob tako skromni ponudbi zagotovo ne bodo zasedli obiskovalci Blagovnice. Misel, da bo ljudstvo drvelo v Blagovnico samo zaradi papirnice oz.knjigarne, ki jo je odprla PIRAMIDA d.o.o., je sicer stvar poslovne strategije omenjenega podjetja, je pa hkrati tudi podcenjevanje potrošnikov. Kar bi si le-ti želeli, je zagotovo jasna in trajnejša profiliranost (s poudarkom na primerni kakovosti ponujanega) trgovin oz.lokalov, prisotnih v zgradbi Blagovnice, ne pa neprestane selitve ter menjave, ko prideš enkrat iskat metersko blago roke, delitev čustev - tako prijetnih, kot manj prijetnih, ali če se tako izrazimo - duševno hrano. Velikokrat povemo, da smo krajevno kar precej oddaljeni id "doline", smo na hribu, imamo posrečeno lokacijo doma, vendar nas to ne moti. Dom ima odprta vrata, mi vabimo k nam življenje iz "doline", kar nam tudi uspeva. Zadovoljni smo mi v domu, kot tudi zunanji, ki nas obiščejo in nam pomagajo bogatiti naše domsko življenje. Veliko smo dobrega storili v iztekajočem se letu, načrtujemo pa še tudi veliko. Ob vsem tem bi se kot direktorica našega zavoda želela zahvaliti vsem zaposlenim v našem zavodu, vsem stanovalcem, njihovim svojcem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri življenju v našem domu. Skupno smo in te tam pričaka sobno kolo, spet drugič ti namesto otroških hlač ponujajo sedežno garnituro ipd. Ob vsem tem je samo tarnanje, da kupna moč prebivalstva pada (kar je sicer tudi res), skrajno neproduktivno. Moško srajco, ki sem jo iskal preteklo soboto, bi z veseljem kupil v trboveljski Blagovnici (ali kje drugje v Trbovljah), pa sem se žal moral napotiti v Zagorje. In glej ga zlomka, že v prvi trgovini (BLAGOVNICA ŽIVA - POTROŠNJA ZAGORJE) sem naletel na veliko izbiro in prijazno prodajalko, kateri je uspelo, vsled ženine potrošniške "neumnosti", prodati še posteljnino. Igor Medved, Vreskovo 77, Trbovlje DOSTAVA PIC NA DOM -VENDAR NE V PIZZERIJI TINGLTANGL Že nekaj časa v oglaševalskem prostoru (bodisi časopisu, televiziji ali radiu) razne picerije v Zasavju oglašujejo, da pizze in ostalo hrano dostavljajo tudi na dom. Med njimi je tudi Picerija Tingl Tangi iz Kisovca. A očitno samo na papirju. To vam lahko povem, saj sem imel dvakrat zelo slabe izkušnje z omenjeno picerijo. Prvič se je to zgodilo 7.12.1997 ob 20.30 uri. V družini smo si zaželeli za večerjo pice in sem z namenom, da naročim pet pic, poklical v Picerijo Tingl Tangi v Kisovec. Ko sem jih zaprosil, da pice dostavijo na dom, so mi odvrnili, daje za to prepozno. Vedoč, da v tej piceriji "ne bo kruha", sem se obrnil na picerijo Čebelica na Izlakah. In glej ga zlomka, po naročilu pic sem po 15-tih (!) minutah imel vroče pice iz Izlak, doma v Zagorju. Poleg tega mi je prijazni voznik, ki je pice marsikaj storili, vendar še ne vsega, saj nas čaka še marsikaj. Vsako novo leto ima svoje izzive, vendar vam moram povedati, da ob sedanjem teamskem delu vseh nas menim, da bomo uspevali tudi v prihodnje. Ni potrebe po bojazni, da tega ne bi zmogli še dostavil, prijazno zaželel dober tek in s tem dokazal, kako prijazno osebje se nahaja v Piceriji Čebelica na Izlakah. Velja povdariti, da mi za prevoz pic niso zaračunali niti tolarja. Drugi primer je bi! 14.12.1997 ob isti uri. ko sem "tako, za špas" poklical spet najprej v Picerijo Tingl Tangi v Kisovcu. In spet sem dobil približno isti odgovor, a so bili tokrat "pogojno pripravljeni" pice pripeljati na dom. Zakaj pogojno? Pice naj bi mi pripeljal taxi in mi seveda, temu primerno, prevoz zaračunal. In uganite, kam sem poklical "na pomoč"? V Picerijo Čebelica seveda. Zaradi preveč dela in velikega števila gostov, so se mi prijazno opravičili in mi razložili, da zaradi tega pač ne morejo dostaviti pic na dom prej, kot po 22.uri. Predlagali so mi, da se po pice odpravim sam in da bodo le-te v času moje vožnje iz Zagorja do Izlak pripravljene. In resje bilo tako. Ko sem prišel v Picerijo Čebelica, sem čakal kvečjemu dve minuti, da sem prevzel naročene pice. Mogoče se bo marsikdo sedaj vprašal, kaj je sploh namen tega pisma. Slednjim pošiljam naslednji zaključek. Piceriji Čebelica na tem mestu izrekam javno pohvalo, medtem, ko Piceriji Tingl Tangi izrekam javno grajo. Obenem jim svetujem, da v bodoče ob takšnem obnašanju do strank sami "ne bodo imeli za kruh" in jim svetujem, naj spremenijo odnos do strank ali pa picerijo kar zaprejo. Obenem bi to priložnost izkoristil za voščilo ob praznikih vsem bralcem in bralkam cenjenega časopisa Zasavc, kakor tudi uredništvu in vsem, ki ustvarjajo ta časopis in z njim bo Zasavje res boljše. Zagorjan, (naslov je v uredništvu) nadalje. Zato vsem, ki smo v našem domu, kakor tudi vsem, ki ste občasno pri nas, ali samo mimoidoči - VSE NAJLEPŠE V NASLEDNJEM LETU! Direktorica Doma upokojencev Franc Salamon, Danica Hren ZAHVALA S strani Društva invalidov Trbovlje, predvsem ob pomoči predsednika gospoda Rudija Janežiča, je bila vodena akcija za pridobitev aparata MOBILINK. Uspela je. V našem domu, Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje smo prejeli v dar aparat - MOBILINK. Ob tem se v imenu vseh oskrbovancev našega doma, njihovih svojcev, kot tudi zaposlenih v domu, zahvaljujemo Lekarni Pušnik Trbovlje, Lions clubu, Društvu upokojencev Trbovlje in županu, gospodu Janezu Malovrhu za prispevana denarna sredstva za nakup aparata. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujemo za tako humanitarno akcijo in si želimo, da bi se še kdaj ponovila. _____________ Dom upokojencev Franc Salamon 23. GRUDNA 1997 * * ® ŽUPANI ZASAVCEM * * * Tako kot v preteklem obdobju, se je tudi to leto Občina Radeče srečevala s problemi nedorečenosti naše lokalne samourave. To občutijo vse občine. Novo konstituirane pa to pesti toliko bolj. Zelo težko bo lokalno samoupravo oživotvoriti po pričakovanjih občanov, če zakonodajna oblast njene vsebine ne bo povsem dorekla in jo hkrati materialno zagotovila. Upoštevajoč te omejitve smo se v Občini Radeče tudi v preteklem letu trudili, da bi uresničevali sprejete programe in reševali najbolj žgoča vprašanja. Uspeli smo urediti razmere v našem zdravstvenem domu. Nedolgo tega smo odprli novo Lekarno. Videnje napredek pri urejanju mestnega jedra in Starograjske ulice, položen je asfalt na obvoznici v Radeče, nadaljevali Spoštovane bralke in bralci Zasavca! Naše župane sem prosil, da za vas konec leta naredijo krajši rezime delovanja, občutke ob iztekajočem se mandatu županovanja in ne nazadnje, poslanico, vam, občanom. Urednik smo z gradnjo vodočistilne naprave..., asfaltirana so mnoga cestišča na območju Svibnega, Jagnjenice in Radeč. In mnogo je bilo, čeprav še ne vse postoijenega, na območju Vrhovega, kar so obveze povezane z gradnjo HE Vrhovo. Mnogo aktivnosti uprave in organov naše občine je zastavljeno tako, da bi morali biti rezultati vidni v prihodnjem letu. Zato menim, da bo prvi mandat organov nove Občine radeče in župana dobil pozitivno oceno. Občanom Občine Radeče pa bi rad ob tej priliki izrazil zahvalo za njihovo pomoč in razumevanje, ki sem jo deležen pri svojem županovanju. Hkrati pa vsem sporočam čestitke za praznične dni in želje za uspešno in zdravo Novo leto 1998. Župan Radeč Janez Zahrastnik Tako kot vsak posameznik poskuša ob rojstnem dnevu ali ob zaključku leta narediti analizo svojega življenja in dela, tako tudi v občini poskušamo izdelati oceno uspešnosti. Za leto 1997 lahko ugotovimo, da smo začrtane naloge, ki so bile opredeljene v občinskem proračunu, uspešno opravili, celo več, na marsikaterih področjih smo bili uspešnejši. Posebna pozornost je bila namenjena delovanju javnih zavodov in društev, zato smo nekaterim športnim društvom zaradi višjega kakovostnega nivoja tekmovanj ter povišanja stroškov za vzdrževanje telesnokulturnih objektov, zagotovili v rebalansu proračuna še dodatna sredstva. Prav tako pa je to narekovalo zagotovitev sredstev za nakup novega semaforja v športni dvorani. Društva pa so s svojimi športnimi rezultati potrdila vložena sredstva. Nekatera društva pa so z dodatnim finančnim vložkom dosegla višji nivo svojega delovanja, kot npr. rudarska godba, ki je na državnem tekmovanju dosegla prehod v višji kakovostni razred tekmovanja. Na področju investicij in investicijskega vzdrževanja družbenih dejavnosti smo dosegli kvalitetne premike. Urejena je bila računalniška učilnica na osnovni šoli na Dolu pri Hrastniku, na OŠ Hrastnik je bilo zamenjanih del dotrajanih oken, na Glasbeni šoli je bila dokončno sanirana streha, spremenili pa smo tudi podobo občinske upravne zgradbe. Prav tako pa se pripravljamo na preureditev splošne in zobne ambulante na Dolu. Na komunalno cestnem področju je v zaključni fazi ureditev ZN Korbarjev hrib, ZN Ob Bobnu, s katerim smo zagotovili bodočo obrtno cono, in posodobili 24 cestnih odsekov. Uspešno smo nadaljevali s toplifikacijo in sofinanciranjem plinifikacije. S tem uresničujemo sanacijski program na področju varstva. Na področju stanovanjske izgradnje smo dokončali 9.stanovanjsko enoto s 6 stanovanji ter tako v 3 letih pridobili 54 neprofitnih stanovanj. Prav tako smo razširili vodovodno omrežje v KS Steklarna in Marno ter posvetili posebno pozornost ureditvi kraja. V letu 1997 smo od Turistične zveze Slovenije v okviru projekta "Moja dežela - lepa urejena in čista" prejeli priznanje za doseženo 3.mesto pri ocenjevanju srednjih mest. V vsa ta vlaganja je bilo v letu 1997 vloženih skoraj 350 mio SIT. Osnutek proračuna za leto 1998 je že sprejet in predstavlja nadaljevanje začetih aktivnosti z investicijskimi vlaganji na področju komunalne, cestne in gospodarske infrastrukture ter družbenih dejavnosti. Zaključen bo projekt javne razsvetljave na Dolu, ZN Korbarjev hrib, s čemer bomo omogočili izgradnjo kompleksa 42 garaž ter zgradili dve otroški igrišči in del cestne infrastrukture. Nadaljevali bomo z izgradnjo objektov obrtne cone, zli. fazo prometne ureditve tega območja, ter z vlaganji v vodovodno omrežje v naseljih Marno-Unično-Krištandol, v KS Turje in Krnice-Šavna peč, z ureditvijo pločnikov, odbojnih ograd, ter ureditvijo okolice pri centralnem spomeniku. Nadaljevali bomo s projektom skupnega gospodarjenja z odpadki ter pristopili k regresiranju obrestnih mer uporabnikom projekta plinifikacije v občini. V juniju bomo pričeli z izgradnjo telovadnice na Dolu, dokončali preureditev ambulante na Dolu, zgradili rolkarsko stezo v športnem parku in dokončali projekt postavitve spominskega obeležja našemu rojaku dr. Antonu Sovretu. Zagotovili bomo tudi znatna sredstva za investicijsko vzdrževanje na področju družbenih dejavnosti. Z realizacijo načrtovanih projektov v okviru investicij bmo v proračunu zagotovili dobrih 220 mio SIT. Za cilj smo si zastavili boljše, prijaznejše in bolj zdravo življenje v naši občini. S ponosom ugotavljamo, daje današnji Hrastnik drugačen od včerajšnjega in da bo tako tudi vnaprej. To je tudi moja poslanica občanom za novo leto. Iz kratkega prereza aktivnosti v občini v letu 1997 in načrtovanih v 1998. letu izhaja, da so moji občutki in občutki vseh tistih, ki so sodelovali pri oblikovanju lepše podobe naše občine, prijetni. Mandat se mi izteka šele koncem naslednjega leta. Oceno o tem ali bomo tudi v letu 1998 uspešni ali ne, bomo podali takrat. Ob volitvah ob koncu leta 1998 pa bodo svoje poglede izrazili volilci, ko se bodo odločali o izvolitvi tako župana kot novega občinskega sveta. Srečen sem, da sem v Hrastniku, in da lahko soustvarjam novo podobo našega kraja. Ta pa se lahko ustvarja le s sodelovanjem vseh občanov, zato vas prosim za nadaljne sodelovanje, kajti le na ta način lahko ustvarimo še več, kot je načrtovano. Vsem občanom voščim obilo veselja, zdravja in sreče v letu 1998! Župan Občine Hrastnik Leopold Grošeli Spoštovani Trboveljčani ! Novo leto je pred vrati. Prijazno ga pozdravimo in smelo stopimo z njim v jutrišnje dni. V prednovoletnem času navadno potegnemo črto pod starim letom in seštejemo rezultate. Pa poglejmo, kaj smo postorili v Trbovljah. Trdim, da smo zaradi možnosti, kakršne smo imeli, z rezultati lahko zadovoljni. Letos smo poplačali občinske obveznice, ki so bile dolga leta težko breme. Za leto 1998 nam ostane le še poplačilo kredita za odločene obroke, in s tem bo občinski proračun bistveno manj obremenjen. Na cestah navadno ne opazimo sprememb, še posebej, če niso obnovljene na naši vsakdanji poti. V trboveljski občini je cest veliko in nemogoče je namah zadovoljiti potrebe povsod. Pa vendar dela potekajo tako na republiških kot lokalnh trasah, seveda pa ne zastanejo tudi na komunalnem področju. Nadaljevala so se dela na cesti Trbovlje - Podmeja, na cesti Trbovlje - Čeče, od lokalnih cest je bila asfaltirana cesta Čeče - Svine -Podmeja, opravljena so bila razširitvena dela na cesti Trbovlje - Dobovec, sanirana je bila kanalizacija na Partizanski in Keršičevi cesti, začela so se dela na obnovi kolektorja in vozišča na relaciji Autopark - Gvido (Žabja vas) ter dela na cesti Kolonija 1 .maja proti Banu. Sanirana sta bila plazova prt Glasbeni šoli in šoli Ivana Cankarja, v postopku sanacije pa so še trije. V Trbovljah smo nadaljevali z izgradnjo daljinskega ogrevanja, tako, da bo še v tej kurilni sezoni priključenih na ta sistem 372 stanovanj. Naš velik in skupni načrt je športna dvorana, ob njej pa boljši pogoji za šolanje osnovnošolcev in srednješolcev. Z ministrstvom za šolstvo smo sklenili dogovor o sofinanciranju izgradnje športne dvorane, o prehodu na enoizmenski pouk in o prepotrebni energetski sanaciji Osnovne šole Trbovlje. Z adaptacijskimi deli na OŠ Ivana Cankarja je bil tu omogočen prehod na enoizmenski pouk, na OŠ Tončke Čeč pa smo začeli s postopno sanacijo instalacij. V naslednjem letu bomo pričeli z izgradnjo športne dvorane na Polaju in adaptacijo srednje šole. Seveda s proračunskimi sredstvi sodelujemo tudi na socialnem področju. Rdečemu križu smo finančno pomagali pri reševanju socialnih stisk naših občanov, z javnimi deli pa smo zaposlili 30 brezposelnih občanov, njihovo delo pa seje odražalo med drugim tudi v bolj urejenem videzu našega kraja. Na novo ustanovljen Center za razvoj podjetništva je skupaj z banko že razpisal okoli 35 milijonov tolarjev kreditov, ki bodo obrtnikom v pomoč pri njihovih investicijah. Pripravljena je bila tudi ocena stroškov ureditve obrtne cone. Trboveljsko gospodarstvo je sicer povečalo število zaposlenih delavcev, istočasno pa se je povečalo tudi število brezposelnih. V septembru smo zabeležili že 1697 brezposelnih občanov. Beležimo pa tudi že pozitivne premike. Rezultati poslovanja Strojegradnje se po prisilni poravnavi popravljajo, tudi Ipoz je izšel iz največjih težav. V prostore Iskre se bo preselila proizvodnja Diopina, v prostore Cestne mehanizacije pa podjetje Stedek iz Hrastnika. Ti dve podjetji bosta zaposlili preko 200 delavcev. V naslednje leto tako lahko zremo bolj optimistično, saj se nam na vseh področjih kažejo pozitivne možnosti, ki jih bomo gotovo znali izkoristiti. Pri izpolnjevanju načrtov pa je najpomembnejše dobro medsebojno sodelovanje vseh nas. Svojo občino imamo vendar radi. Pokažimo ji to skupaj. Naj na koncu vsem Zasavčanom, posebej pa občankam in občanom Trbovelj zaželim vesele božične in novoletne praznike, v prihajajočem letu pa veliko zdravja, osebne in družinske sreče in medsebojnega spoštovanja. Naj se vam v letu 1998 uresničijo želje in pričakovanja in naj vam leto poteka v miru. Župan Trbovelj Janez Malovrh Leto 1997 zaključujemo v vodstvu občine Zagorje ob Savi z občutkom zadovoljstva, da smo realizirali smelo načrtovane plane in naložbe. Tretje leto mandata smo nadaljevali z izgradnjo nekaterih objektov družbenega in javnega standarda, ki bodo v prihodnje služili predvsem mladim, osnovnošolcem in srednješolcem. Zgradili smo in predali svojemu namenu novo športno dvorano z učilnicami pri OŠ Ivana Skvarče, ki je bila po gradnji Delavskega doma ob koncu 50-tih let, naj večja investicija v objekt družbenega standarda, zgradili smo prizidek pri Osnovni šoli Toneta Okrogarja in končujemo dela na nadzidavi prizidka pri stolpnici za potrebe Srednje šole Zagorje. Športne dvorane so bili še posebej veseli zagorski športniki in športni klubi, ki so v dvorani dobili svoje klubske prostore in športne površine za izvajanje različnih športnih panog. V zadnjih dveh letih smo tudi obnovili in zgradili nove kotlovnice pri osnovnih šolah in jim tako kot njihovi ustanovitelji omogočili kvalitetnejši način ogrevanja. Nadaljevali in praktično zaključili smo tudi z rekonstrukcijo vodovodnega omrežja in izgradnjo plinovoda na Izlakah. S tem bomo v treh letih obnovili celotno vodno omrežje v občini in zgradili plinovod v pretežnem delu urbanih naselij v občini Zagorje. Te naložbe so morda na videz neatraktivne in medijsko manj odmevne, so pa zato toliko bolj pomembne za kvaliteto bivanja v naši občini in bodo za daljše obdobje omogočile občanom oskrbo s kvalitetno vodo ter ekološko čistim energentom. Že tradicionalno smo nadaljevali tudi z modernizacijami lokalnih cest in tako svojemu namenu predali 10 km moderniziranih, asfaltiranih lokalnih cest. Na komunalno asfaltnem področju izvajamo še številne druge rekonstrukcije in modernizacije, saniramo plazove in usade, ki v zadnjih letih čedalje bolj prizadevajo našo občino. Uspešno poteka tudi projekt zapiranja rudnika Zagorje tako kadrovsko socialni program, zapiranje jame kot tudi sanacija površin. Pospešeno se dela tudi na obrtno industrijski coni v Kisovcu, ki naj bi bila zgrajena predvidoma v naslednjem letu. Na stanovanjskem področju smo letos predali novim najemnikom neprofitnih stanovanj, med letom pa skušamo z različnimi zamenjavami in izpraznitvami reševati vse bolj pereč problem pomanjkanja socialnih stanovanj. Aktivni smo tudi na drugih področjih in o vsem tem sproti seznanjamo občane. Vsakodnevno opravim kot župan številne razgovore z občani, jim skušam pomagati in svetovati pri reševanju njihovih problemov, težav in stisk. Kljub številnim službenim obveznostim, skušam najti čas za občane, saj menim, daje ena od osnovnih poslanstev občine, ravno pomoč občanom. Leto 1997 zaključujem torej zadovoljen, sicer rahlo utrujen od številnih obveznosti, a z voljo in energijo, da tudi v prihodnjem letu, ko se izteka naš štiriletni mandat, realiziramo še nekatere volilne obljube iz leta 1994 - naj omenim samo največje: začetek gradnje prizidka in telovadnice pri osnovni šoli v Kisovcu, pričetek gradnje poslovno stanovanjskega objekta v Kisovcu in pričetek gradnje obvoznice v Zagorju. Občankam in občanom Zagorja se ob zaključku leta zahvaljujem za njihovo sodelovanje pri našem prizadevanju za lepše, boljše in prijaznejše življenje v zagorski dolini. V letu 1998 želim občankam in občanom Zagorja veliko osebne in družinske sreče ter veliko poslovnih uspehov. Župan Zagorja Matjaž Svagan Litijski župan, Miro Kaplja, pa žal ni imel časa odgovoriti na naša vprašanja. 23. GRUDNA 1997 F. Ti lr.auF ANKETA Prijaznost na razprodaji Videvate se pri frizerju, srečujete v trgovini, poglede izmenjate na tržnici, z radovednostjo opazujete sopotnika na avtobusu ali se obregnete ob nekoga, ki je zamudil vlak in po možnosti za to nahruli! znanca. Morda 'bentite', ker vas je nekdo spregledal, ali ste nejevoljni, ker je odpadel izlet v planine. Nemara pa ste v žlobudranju o svojih težavah, pozabili sošolko ali sošolca pohvaliti za uspeh. Morebiti ste, zaverovani v posel, zanemarili krog najožjih prijateljev in sc ne znajdete, kako bi jih povabili na zabavo. Mogoče pa vasje pritegnil dobrohoten namig, a ste pač navajeni, da ljudi opozarjate le na napake, kar je spet škodilo zanimivemu razmerju. Kaj pa, če ste zalih lic, a neprijazni, odvrnili koga, da bi si o vas ustvaril prijaznejše stališče? Navadno velja, da prijaznost spada k praznikom, zato pravijo, da so medčloveški odnosi med letom takorekoč 'na psu'. Za vsak slučaj pa so o tem, kaj komu pomeni prijazna beseda, pogled, nasmešek in ali je prijaznost zgolj naključna gesta, spregovorili tudi nekateri Zasavci. Tekst in foto: Petro Radovič Bernarda Belak, točajka iz Radeč: "Zelo veliko mi pomeni, da je nekdo prijazen, nasmejan, da zmeraj najde lepo besedo ali gesto. Prijaznost je ena listih človeških lastnosti, za katero si ljudje vzamejo vse manj časa, čeprav jo vsi zelo pogrešamo." Dejan Blaznik, elektrikar iz Trbovelj: "Prijaznost je pomembna na vseh področjih, zato skušam biti vedno prijazen, saj včasih zamerim, če niso prijazni do mene. Kajti če so ljudje prijazni, se boljše počutim, z večjim veseljem se pogovarjam ali lotevam kakšnih zadev." Štefka Vindiš, upokojenka iz Trbovelj: "Prijaznost? Povsod je manjka. Tudi časopisi naj bi bili ljudem bolj prijazni, da o obnašanju v trgovinah ah na cestah niti ne govorim. Najbolj pa je pomembno, da so si med seboj prijazni prijatelji in znanci." Saša Naprudnik, dijakinja iz Trbovelj: "Povsem verjamem v prijaznost, čeprav so nekateri ljude le stežka prijazni. Včasih tudi spodbudim k prijaznejšemu sporazumevanju, saj je tako vsem prijetnejše. Vendar je najbolje biti prijazen do takih, ki ti prijaznost tudi vračajo." Igor Trampuž, trgovec iz Zagorja: "Ogromno mi pomeni prijazno komuniciranje. Skušam biti do vseh prijazen, četudi nisem dobro razpoložen. No, v službi je itak treba biti prijazen. Verjetno pa je tako, da je vsakdo užaljen, če do njega niso prijazni." Nirmala Krofi, gradbeni tehnik iz Zagorja: "Prijaznost je pomembna in sicer bi poudarila najprej prijaznost v družini in potem nasplošno prijaznost ljudi v službi in v vsakdanjih pogovorih. Navadno se vsakdo trudi biti prijazen, saj smo na prijazno obnašanje tudi pozorni. Kajti prijaznost marsikdaj prežene slabo voljo." Vesna Berk, dipl. ing. tekstilne tehnologije iz Zagorja: "Prijaznost je važna tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Vsak medčloveški odnos s prijaznostjo le pridobi. Zlasti je prijetno, kadar smo spodbuda sogovorniku, da nas prijazno nagovori. Sicer pa so večinoma ljudje, ki živijo v zadovoljstvu, samoumevno prijazni; nekateri pa v lastni preobremenjenosti pozabljajo na prijaznost v vsakdanjem življenju." Lojzka Drnovšek, učiteljica z Izlak: "Prijaznost je lastnost človeka, ki ga oplemeniti v odnosu do drugih. In prijaznost naj bi bila osnovno vodilo tako v življenju družin kot drugje. Predvsem gre za iskreno in ne lažno prijaznost. Nekaterim je prijaznost prirojena, drugi pa prijaznosti skorajda ne poznajo. Bonton pa je marsikomu odveč, čeprav je lahko vodič za prijaznejše življenje." Suzana Glavaš, di jakinja iz Litije: "Prijaznost pomeni, da se ljudje dobro razumejo, brez težav navežejo stik ali izmenjajo besede in predvsem, da se radi srečujejo. Mislim, da ni težko biti prijazen. Čeprav je fino, daje prijaznost obojestranska.” Marta Hrušovar I,. Božič! Družinski praznik, ko se naša srca široko odprejo in iz. njih privreju čustva ljubezni in se razlijejo čez. ion in gaj, čez polja in gore, čez vse narode... vsaj za eno noč in en dan. Ljubezen! Čudovito, lepo in mogočno čustvo, pa vendar tudi uničevalno in pogubljajoče. • Kako je kaj takega sploh mogoče? • Na žalost, je! Ljubezen si razlagamo in razumemo vsak po svoje. . Ljubezen pojmujemo kot zvestobo moškega in ženske - v "prevodu I "Ti si moj-a! Takšen-a bodi, kakor si meni všeč! Ti si del mene in \ zato pozabi nase! Ti si moje vse..." ' In potem starševska ljubezen, ki pravi: "Naredi, kot ti pravim, jaz " vem, kaj je dobro zate. Ubogaj in vsi te bomo imeli radi..." • Tudi prijateljstvo je ljubezen, ki pogosto zahteva: "Moj prijatelj • si, pusti druge. Želim, da se družiš le z mano. Bodi vedno ob meni..." • Opevana ljubezen do živali, ki traja samo tako dolgo, dokler le- • ta ne izrazi svojih potreb in svoje volje, kar pa zaljubljenemu lastniku • ni več všeč. . Pa ljubitelji narave, zaljubljeni v zelene trave in šumeče gozdove, ki z. onesnaževanjem vsak dan svoji ljubezni zadajajo smrtne udarce. ! Ko prične umirati, bežijo drugam. ‘ To je le nekaj vrst naših ljubezni. Mnogo jih je še, vendar pa ■ vsaka izmed njih postavlja neke pogoje, nekaj zahteva, ukazuje in [ tudi pričakuje povračilo. • Vprašam vas, če je to res ljubezen in kaj pa ljubezen sploh je! ? To • je čustvo, ki ne postavlja pogojev, si ne lasti ne ljudi, ne stvari in • ničesar ne poseduje. Ne zahteva in ne moleduje! Predvsem pa ne • poskuša spreminjati ljubljeno bitje, ampak ga sprejema takega, . kakršno je. Ljubezen je časovno neomejeno čustvo, ki ostaja tudi, ! ko se vse okrog nas spreminja. Skratka, prava ljubezen je brezpogojna in univerzalna. To je ! energija, ki tolaži, zdravi, osrečuje... LJUBI. ; V kolikšni meri smo zmožni take ljubezni? ' Majčkene, čisto majčkene pa že znamo tako ljubiti in z. vsakim ; dnem nam bo bolj uspevalo, če bmo razmišljali o tem. • Da bi vsaj za trenutek poskušali dojeti bistvo brezpogojne Iju- • bežni in gotovo se bo v nas nekaj premaknilo, pričelo rasti in se • širiti. Postali bomo boljši, bolj ljubeči, razumevajoči. • Pripravljeni bomo pogledati tudi na tisto "drugo stran", ki jo • tako neradi vidimo in priznavamo. Najbolj pomembno pa je, da se bomo ob tem spreminjanju mi ‘ sami čudovito počutili in ponosni bomo nase in radi se bomo imeli. ' Naša pozitivna energija se bo razširila na vse okrog nas in se širila \ in širila... ' Na božično noč, na to skrivnostno noč in tako radostno, naj nas ] prevzame globoko čustvo brezpogojne ljubezni. ; Imejmo se radi - vsi - vse - vsakogar: brez pogojev. • Naj iskrica te ljubezni zaneti ogenj v vaših srcih, da bo zagorel z • velikim plamenom in se širil in širil... • "Mogoče pa je ljubezen proces, skozi katerega vas bom vodit, da se boste lahkotno spet vrnili k sebi." . (Saint Exupery) Z ljubeznijo je vse mogoče! Boštjan Grošelj Otroci le kot orodje odraslih? Ob minulem dnevu človekovih pravic bi se dalo napisati precej o njihovem zgodovinskem razvoju in o dokumentih, v katerih so opredeljene. Prav tako bi lahko prisluhnili problemom njihovega uvajanja, zlasti še uvajanja novih pravic, toda v prvi vrsti se moramo vprašati, kako konkretno mi sami prispevamo k njihovemu uresničevanju. Visoko leteče besede ter razne deklaracije in konvencije o človekovih pra vicah namreč nimajo nobenega pomena, če jih ne udejan jamo v praksi. Tudi ozaveščanje otrok o pomenu teh pravic ne bo padlo na plodna tla, če bodo odraščali v okolju, kjer zgledi prej vlečejo stran od njihovega spoštovanja. Posebej slabi so ti zgledi, ko otroci na lastni koži, predvsem od najpomembnejših odraslih, kot so starši in učitelji, občutijo kršenje človekovih pravic. V tem primeru gre za kršenje otrokovih pravic, ki imajo posebno mesto v dokumentih o človekovih pravicah, saj so otroci najbolj nebogljeno in zlorabam izpostavljeno bitje, hkrati pa bodoči odrasli, bodoči starši. Ravno zato se bom v nadaljevanju posvetil prav otrokovim pravicam. Ne bom se razpisal o pretepanju in mučenju otrok ter njihovem spolnem zlorabljanju, kajti potem niti deset kolumen ne bi bilo dovolj, ampak bom opozoril na kršenja otrokovih pravic, ki se jih pogosto ne zavedamo. Dotaknimo se samo področja vzgoje, ki je precej zanemarjeno, kar se odraža tudi v mladoletnem prestopništvu. Starši si velikokrat tolažijo vest, ker premalo časa namenjajo otrokom, tako da jih zasipavajo z materialnimi dobrinami. Kako kratkovidna logika! Gmotno izobilje ni, pa tudi nikoli ne ho moglo odtehtati pomanjkanja ljubezni. Otrok mora namreč najprej in predvsem začutiti, da je sprejet, da ima človeka, na kogar se lahko nasloni, ko mu je hudo; da ima prijatelja, s katerim se lahko pogovori o svojih težavah, kar je možno le, če mu lahko zaupa, če mu je domač. In kadar otrok tega občutka domačnosti ne dobi pri domačih, mu bolj domači postanejo njegovi vrstniki. Posledično sprejme tudi njihove vrednote, kajti vrednote lahko prevzamemo samo od ljudi, s katerimi smo veliko in radi skupaj. Takšne vrstniške skupine, kamor se otrok z občutkom nesprejetosti s strani staršev zateče, se lahko vedejo tudi družbeno nesprejemljivo. Otrok tako stopi na kriva pota življenja. Starši se navadno šele takrat zavedo svojega starševstva. Šele takrat so pripravljeni popraviti tisto, k čemur so pripeljali zlasti sami, vendar je po vzgojni zablodi zvoniti že dostikrat prepozno. Ob zalaganju z gmotnim udobjem se starši pogostokrat sklicujejo na to, da so hoteli za otroka kar najbolje poskrbeti. Posledično naj torej ne bi kršili pravice otrok po življenju v primernih bivanjskih in drugih okoliščinah, a dejstvo je, da so opuščali vzgojo, kajti otrok ni orodje ali stroj, ki potrebuje le redno materialno vzdrževanje. Je človek! Vsako človeško bitje pa se lahko v polnosti razvije edino takrat, ko se čuti ljubljenega, kar nenazadnje pomeni tudi, da mu ni vse servirano na pladnju, ampak se mora z.a kaj tudi potruditi. Prav tako mu moramo privzgojiti občutek, da na svetu ni sam, zalo imajo njegove pravice mejo tam, kjer se začnejo enake pravice drugih. Na otrocih stoji svet. In kot se bodo otroci naučili spoštovanja človekovih pravic, tako bodo spoštovane v prihodnosti. Zakaj otroci niso lastnina odraslih, ampak so nam samo zaupani. Če bomo slednje upoštevali, bomo tudi sumi pobirali dobre sadove. Nasta Doberlet - Bučalič Na Gimnaziji Trbovlje je profesorica za sociologijo in filozofijo. Družbeno ravnanje človeka pa jo od nekdaj pritegne. A ne le zato, ker se v medsebojnih odnosih dostikrat tudi sama razdaja, temveč zato, ker ji je bolj kot sebičnost, važno človekovo učinkovanje na družbo. Pa saj vsakdo kdaj opazuje obnašanje drugih ljudi, sklepa o odnosih med ljudmi ter o teh bodisi razmišlja ali razpravlja. In za druženje je pomembno, da je v zadovoljstvo vseh. Kot pravi Nasta Doberlet - Bučalič, v vsakršnih odnosih išče sintezo. Pa najsi se ta družbenost navezuje na izražanje misli, občutkov ali opažanj. Najpomembnejše pa se ji zdi približevanje skozi doživljanje, hrepenenje, odzivanje. Kot sociologinja pa se bolj kot k pasivnim stremljenjem nagiba k vzajemnjemu delovanju ljudi. Ste bili bolj asocialen človek ali izrazito družabna, da ste se odločili za študij sociologije? Socialna sem v odnosu do različnih pogojev. Saj socialnost ali asocialnost ni odvisna samo od mene, temveč tudi od okolja, v katerem se nahajam. In če ima okolje socialno ustrezno klimo, mi je zelo povšeči, sicer pa poskušam bodisi okolje prilagoditi, da pridobi splošno ustrezno klimo ali pa se umaknem iz tistega okolja. Pravijo, da ni nič bližjega človeku kot njegovo družabno življenje, torej povezave z bližnjimi in tujimi ljudmi. Koliko pozornosti namenjate temu, kdo vas obdaja? Osebno sem zelo občutljiva na to, kakšna je socialna klima. In če moram v neki socialni klimi ostati, potem razmišljam, ali se bom bodisi malce spremenila ali skušala vplivati na okolje. Odvisno pač, kakšna je moja vloga, sicer se pa iz tiste socialne klime raje umaknem in poiščem novo. Menite, da ima večina ljudi kritičen odnos do družbene stvarnosti? Večina ljudi je zelo kritičnih, saj, končno, človek občuti ali mu nekje ugaja ali ne. Je pa res, da se včasih na podlagi nekega splošnega mnenja žrtvujemo, kar pomeni, da v neki socialni klimi trpimo zato, da zadovoljimo druge. In ljudje se prehitro sprijaznijo, da pač ne gre drugače in zadeve sprejmejo kot žrtev nase. Torej ne velja, da je treba včasih družabnost jemati kot igro, četudi nam kakšne stvari niso všeč? Družabnost se malokrat pojavlja v smislu igre, zabave. Je pač različno, za kakšno vrsto družabnosti gre. Če gre za zabavo, na kateri ne želiš biti, enostavno odideš. Nasplošno pa menim, da se je dobro znati prilagajati. Se pravi, da človek sprejme, da ni vedno vse po njegovo, da ni zmeraj v središču pozornosti, marveč, da zadovoljuje različne potrebe - svoje in drugih. Ali kdaj zaznavate, raziskujete družbene reforme, če se dogajajo? Vse družbene reforme me ne zanimajo. Zanimajo me mogoče tiste, ki po stroki povzročajo več problemov, naporov ali dolgoročno, bolj sistematično delo. Medtem ko za določene vem, da obstajajo, vendar se o njih ne poglabljam. Je sploh pomembno razmerje med družbenostjo in individualnostjo? Sociologija poudarja, daje človek socialno bitje, kar doprinese h kvaliteti življenja. Navsezadnje je sleherno življenje zelo odvisno od drugih ljudi. In prispevek vsakega posameznika je pomemben, saj le z ljudmi tvoriš socialnost. Toda nisem za socialnost, kadar gre na račun individualnosti. Kajti vsakdo je v bistvu enkratna osebnost. Čar različnih skupin ali družbe kot celote je v tem, da smo si v marsičem podobni, pa vendarle še zmeraj zelo različni, zaradi česar je druženje pestro. Ali opažate, da je dokaj ljudi, ki so le produkt, odraz neke skupine? Ja, veliko ljudi je takih, ki se neki skupini podredijo tako, da zanema- rijo svojo osebnost ali jo, zaradi različnih razlogov, niti ne poskušajo uveljavljati. Včasih se poistovetijo zato, ker s tem posameznik pridobi na ugledu skupine. Čeprav je morda kljub temu pomembneje vztrajati pri svoji drži, ne da bi povzročili probleme skupini. In kakšna se vam zdi socialna klima v Zasavju? V Zasavju je prav posebna situacija, saj so nekateri še precej prežeti s tradicionalizmom in to so morda tisti, ki jih je zgolj ekonomska nuja silila v povezanost, solidarnost, tovarištvo. Medtem ko novi trendi kažejo na avtonomijo, individualnost posameznika, zavoljo česar se soočamo z izolacijo, osamljenostjo in povezavami, ki človeka bolj kot ne prisilijo v neko podruž-bljanje. Žal pa ljudje premalo naredijo za novo družabnost, ki si je želijo. Je to problem individualista, ki se ne zna vključiti v družbo ali problem kapitalizma kot družbenega reda, ki menda poraja sebi nasprotujoče dejavnike? Zasavje je ekonomsko zelo prizadeto območje in dejansko še ne vemo, kako bi se rešili teh ekonomskih problemov. Iz česar izvirajo tako družinski, kot problemi posameznika. Življenjski pesimizem, značilen za to okolje, med drugim govori o tem, kako je človek osamljen, prizadet. Po drugi strani pa mislim, daje premalo alternativ, neformalnih oblik pomoči, saj ko imaš probleme, ne veš, kako jih reševati ter jih rešuješ z nekim pesimizmom. Mogoče še vaše mnenje o moško - ženskem sodelovanju? Za moško-žensko razlikovanje menim, da je precej umetno ustvarjeno. S tem ne bi želela reči, da sta moški in ženska povsem izenačena v štartnih pozicijah, temveč, da večina žensk pristaja na podrejen položaj. Prevsem ženske nič ne naredijo, da bi lahko krojile svoje življenje. In dokaj negativno sem nastrojena do feministk, ker sem nekoč prebrala neko mnenje o tem, da feministke le dvigujejo prah, ko so pa prizadete, pa potrebujejo moško ramo, na kateri se lahko zjočejo. Sicer ne pravim, da gre za nepomembno gibanje, ampak daje pogostokrat le dvigovanje prahu zaradi prahu, brez kakšnih konkretnih ukrepov. Ženska ima namreč dovolj možnosti, da se tako kot moški lahko potrjuje na različnih področjih. Res pa je, da potem, ko so matere in imajo družino, sigurno ne morejo enakovredno tekmovati z moškimi. Po vašem mnenju gre med spoloma še zmeraj bolj za tekmovanje kot sodelovanje? Mnogi to občutijo kot tekmovanje. Mislim pa, da seje mogoče sporazumevati. Ampak večina žensk pristane na neko konkurenco, rivalstvo, obtoževanje, iz česar pa navadno ni ničesar več, ampak ostane pri raznih obtožbah ali pa kar na ravnodušnem prenašanju težav. In kako pomembna se vam nasplošno zdi pripadnost? Pripadnosti so različne. Tudi navajeni smo, da ljudi kategoriziramo. In lahko pripadamo različnim skupinam, tudi nacionalna pripadnost ni zanemarljiva, prav tako družinska pripadnost ali pripadnost določenim prijateljskim skupinam ali kolektivu. Za vsakega človeka je pripadnost zelo pomembna. Kajti s tem imaš tudi določen pomen, vlogo, ko lahko nekaj daješ, kar zelo vpliva na počutje posameznika. Kako pomembno vlogo pa pripisujete komuniciranju? Večina misli, daje pomembno le tisto, kar izrečemo. Dejansko pa vso komunikacijo podkrepimo z gestikulacijo in temu včasih ne posvečamo pozornosti. Čeprav tudi ta komunikacija vpliva na kvaliteto odnosov. V sedanjem času pa sodoben razvoj človeka nekako postavlja v vlogo neke komunikacijske izolacije. Se vam zdi, da je sedanji ljubezenski odnos prikrajšan glede izpovedovanja čustev, romantičnosti? Dejansko je človek prikrajšan, kajti v tem pričakovanju, hrepenenju je določen čar, ki oplemeniti ljubezenski odnos. Kajti stvarem, ki jih v življenju dosežemo z malo truda oziroma brez pričakovanja, hrepenenja, ne dajemo toliko pozornosti. Za ljubezenski odnos pa je prijetno, če počasi dozoreva. Ste mnenja, da smo današnji obremenjeni s predsodki? Mladi v glavnem nimajo predsodkov, kajti tako hitri so v teh razbremenitvah, da se že minimalna starostna razlika pokaže kot generacijska. Razne parole, za katere so tudi mediji poskrbeli, naprimer: Vsi drugačni - vsi enakopravni pa kažejo, da so se lahko uveljavile tiste Nojljubši razred (I. 1993) prof. Naste Doberlet-Bučalič (peta z leve v prvi vrsti) ekstremne skupine, ki včasih niso dobile nobene družbene podpore ali so bile moralno sporne. Verjetno pa je današnji še največ ravno nacionalnih predsodkov. Zakaj pa se dijaki več odločajo za študij družboslovnih kot naravoslovnih ved? Po mojem mnenju zato, ker pri študiju družboslovja lahko človek neprimerno bolj izraža svojo socialnost in individualnost ter jo razvija naprej. Veliko poudarka je na praznovanju takih in drugačnih dnevov, dosti se govori o vrednotah in ali je težko spodbujati mlade k moralnosti? Nujno je spodbujati k moralnosti in vzgajati v tem smislu. Tudi zato, ker je nestrpnosti in egoizma kar precej. H kvaliteti okolja, v katerem živimo, pa pripomore tudi skrb za moralne vrednote. Sicer mi pa prazniki ne pomenijo dosti. Dan žena, 8. marec naprimer ne praznujem. Kajti več mi pomeni, da mi nekdo tristo dni v letu posveča pozornost pa recimo preostalih petinšestdeset dni ne, kot pa, daje le en dan v letu, ko se zganja trušč in hrup, češ, kdo bo bolj pozoren. Nad enkratnimi potezami v obliki praznovanj nisem navdušena, četudi imajo prazniki svoj vzgojni pomen. Ugotavljate, da današnji povprečnemu človeku ostane dovolj časa za zabavo? Ta povprečni človek bi si lahko vzel dovolj časa. Kajti časa imaš toliko, kot si ga splaniraš. Vendar so vsi kar nekako obsedeni s tem, da govorijo, kako imajo premalo časa ali da jim zmanjkuje časa, kar je delno tudi njihova krivda. Obsedeni smo z idealom, da se žrtvujemo, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kako zapolniti prosti čas. Oziroma se prosti čas zapolni tako, da se pet ali šest ur presedi pred TV in se potem reče, češ, kako dolgočasno je to življenje. V bistvu pa človek sam ne zna poskrbeti za kvaliteto svojega prostega časa. To velja predvsem za odrasle, otroci in mladostniki pa so tudi na tem področju odvisni od nas, odraslih. Se pri predmetu sociologije dosti pogovarjate, načenjate razne probleme? Vse življenjske probleme, vsa življenjska vprašanja načenjamo. Na srečo predmetnik sociologije to dopušča s tem, da vključuje tudi osnovna sociološka znanja, se pravi neke zakonitosti, s katerimi se delno srečujejo že pri zgodovini. Tudi pri predmetu filozofije s pomočjo tekstov obravnavamo probleme, dileme, vprašanja sodobnega človeka. In moj motto je vseskozi, da naj bi znal dijak to znanje tudi uporabiti. Ni pomembno učenje le za kontrolne naloge, pomembneje je, da le-to koristi dijaku, da lažje rešuje probleme in uspešno komunicira z ljudmi. Marsikakšna dejavnost človeka odvrne, ker obstajajo tudi razočaranja, neuspehi. Kako se dijaki znajdejo v teh življenjskih okoliščinah? Če neuspehi prevladujejo, potem tudi odrasel človek tega ne prenaša dobro. Mlajši pa še manj, saj so v obdobju tako imenovanih instant uspehov - vse takoj in vse zdajle. Zato je treba dijaka soočati tako z uspehi kot neuspehi. Saj uspešnost zelo vpliva na naše mnenje o nas samih, na samospoštovanje, samozaupanje in pripomore k temu, da se ceniš, imaš zaupanje vase. In kadar v razredu vprašam, če želi biti kdo neuspešen, nihče ne dvigne roke, skratka, vsi želimo biti uspešni. In če smo na enem področju neuspešni, je zelo pomembno, da na drugih področjih doživljamo uspehe. Smatrate, da je težko drugega človeka sprejeti ter videti razliko med doživljanjem svoje in tuje individualnosti? Včasih zelo vsiljivo vnašamo svojo individualnost v tujo. Zato poudarjam toleranco. Zmeraj pravim, če se z nekom ne strinjamo, ne smemo izničiti mnenje drugega zgolj zato, ker mi drugače mislimo. Precej je agresivnosti, češ, da morajo vsi misliti tako, kot mislim jaz. Včasih smo tako že kar nehumani. Se strinjate, da ljudje v drugih večidel registriramo svoje napake? Seveda, saj kar počnemo z drugimi, je navadno povratna informacija za nas, kakšni smo. V bistvu ne moremo iz sebe. Smo pa zelo slabi opazovalci in sploh ne pomislimo, da bi druge ljudi bolj opazovali, bili bolj pozorni nanje -na njihov način izražanja, neverbalno komunikacijo, kaj vem, mogoče smo prepričani, da smo mi merodajni za vse. S prilagajanjem, spoznavanjem drugih pa postajamo dovzetnejši za vplive drugih. Na takšen način dograjujemo in bogatimo sebe. Ali razlikujete več vrst zanimanj za druge: recimo firbčnost, ki se je vsakdo nekako boji, ker naj bi bila zlonamerna, in pa zanimanje, ki povzroča večjo družbenost, socializacijo? Tega slednjega v glavnem ni. Na tem področju se trudim, da dijaki razlikujejo načine zanimanj za dmge. Je pa seveda tudi značilno: obrekovanje, radovednost, vdiranje v zasebnost oziroma intimnost drugih ljudi, ampak tu prevladujejo povsem sebični, egoistični interesi, ki pa s socialnostjo, kvaliteto medčloveških odnosov nimajo nič skupnega. Bi lahko rekli, česa v sedanji družbi pogrešate v odnosih med ljudmi? Tolerantnost, strpnost, sprejemanje drugega, da ne izhajaš samo iz sebe. Drug način je pa to, da smo neobčutljivi za dmge, neobčutljivi za malenkosti v okolju, ki se dogajajo. Naj poudarim, da lahko drugega pogledaš iz drugih vidikov. Premalo je odprtosti, izmenjave mnenj na nivoju tolerance, spoštovanja dmgega. To bi bil sicer ideal odnosov, v katerih bi se vsi dobro počutili, praksa kaže pa ravno obratno. Sodobna družba človeku sugerira "dirko s časom", kar je včasih "dober razlog" asocialnosti. Ujeti smo v nek ritem, divjanje, s čemer pa sami sebe praznimo. Aktualno je razvrščanje ljudi po raznoraznih stvareh, med drugim tudi po astroloških znakih, kaj pravite? Ljudje so zanimivi. Vsi gojimo upanje na nekaj boljšega. Smo pa različni - nekdo bolj verjame v zvezde, drugi pa odgovornost prevzame nase. Ste ob zaključku šolskega leta zadovoljni, spremljate napredek svojih dijakov? Ja, sproti spremljam napredovanje svojih dijakov. Trudim se, kajti sociologija, če ni življenjska, je pač ni. Če zgolj predavam sociologijo, v svojem okolju pa ničesar ne naredim, da bi drugače reagirala, so dijaki prvi tisti, ki opazijo to razliko. Napredek beležimo sproti, se pogovarjamo, da tudi sami ugotavljajo, kje napredujejo. Kako pa vi preživljate prosti čas? Različno. Ne razlikujem strogo med zasebnim in strokovnim življenjem. Sicer se ogromno izobražujem, da mi že očitajo, da nimam dovolj časa za družino, ker stalno hodim s kakšno knjigo v roki. Skušam vzgojno dobro vplivati na svoja sinova ter biti odprta v okolju, v katerem živim. Trenutno se več ukvarjam z začetnimi koraki Družinskega kluba, ki je bil ustanovljen v Trbovljah v okviru Društva prijateljev mladine. Gre za pomoč družinam, kjer bi radi vzpostavili mrežo prostovoljnega socialnega dela različnih kategorij ljudi zato, da bi obnavljali te medsebojne odnose. In kako boste praznovali božično - novoletne praznike? Ti prazniki so pomembni, prijetni, dela prosti dnevi, ko se več posvečaš družini, daješ več pozornosti kvaliteti odnosov. To je čas pozornosti, ko daješ in dobiš. Vzajemnostjo izredno pomembna, da torej ne le daješ, ampak tudi dobivaš, da ne razvrednotiš teh stvari. Pomemben je čar pričakovanja, želje, pa naj se uresničijo ali ne; to bomo pač videli. Petra Radovič KŠEFTI informacije 64-250.64-166 NOVI SERVISNO PRODAJNI CENTER TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIOKASETOFONI,WALKMANI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM.,, VRNEMO RAZLIKO ČE PO NAKUPU V 7 DNEH NAJDETE BOUŠO PONUDBO! VIDEO ZALOKAR, CESTA OKTOBERSKE REV. 15a, TRBOVLJE TEL.:30 600, 30 601; odprto vsak delovnik: 9.00-12.00 in od 16.00-19.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? CIC d.0.0. Agencija za nepremičnine 1420 Trbovlje, Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 Vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu! PNEUMATIC TRADE Juri] Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 Arho avtodeli Ul 1.junija7,tel.:0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21,tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELK0PLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij RORCd.o.o. Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186 strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala Potrebujete prevoz, počitnice, potovanje? (M)ožnost najema osebnih vozil v 15 poslovalnicah v Sloveniji, 24 ur dnevno, z voznikom ali brez - vzemi tu/pusti tam sistem (S^) kvalitetnih avtobusov in še luksuzni avtobus za do 17 potnikov, če želite nekaj posebnega (Rezervacije in predplačila v SIT za najeme na Hrvaškem, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, ZR Jugoslaviji in Albaniji (R)edni mednarodni avtobusni prevozi: Budimpešta, Praga, Brno, Rim, Firenze, Bologna, Benetke, Prizren, Djakovica, Skopje... (P(bčitnice:še prosta mesta ZIMA 97/98 Organizacija individualnih, skupinskih, lahko tudi sindikalnih, maturantskih in absolventskih izletov, potovanj, počitnic. Potovanja v daljne dežele. Obiski sejmov, strokovna potovanja - kjerkoli, kamorkoli, kadarkoli. Rezervacije turističnih in poslovnih hotelov za posameznike. NOVOLETNI POPUST! 37% na redne cene za najem vozil srednjega in višjega razreda od 10.12.1997 do 10.01.1998. Bralcem Zasavca želimo srečno in zdravo leto! Rezervacije in informacije: Kompas Hertz Rent a Car Hertz International Lisensee poslovalnica Litija Poslovni center, Jerebova 14 tel./fax: 061-883 822 KOMPAS HRUŠI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A - CAR * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 10OOkg) 'avtovleka Vesele praznike m srečno novo leto! 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 jožEvmač RAD GREM Z DRUŽINO V HRIBE Zagorjan Jože Vukič je član ansambla Zasavci, ki so izdali svojo četrto kaseto in tretjo zgoščenko. V ansamblu poleg igranja na bobne, skrbi predvsem za medijsko promocijo. Seveda pa tudi za svojo družino, prijazno ženo in dva sina. Pravi, da vsak prosti čas izkoristi za družinske izlete v hribe. Pogovarjala sva se v njegovem prijetnem stanovanju, v katerega so se pred kratkim vselili. Pri njih je prav gotovo veliko dobre volje in prijetne glasbe. Ste član ansambla Zasavci že vse od začetka? Ne. Član ansambla sem postal v letu 81-82. Imate poleg "udarjanja po bobnih” v ansamblu še kakšno drugo zadolžitev? Poleg igranja na bobne imam še druge zadolžitve. Predvsem se posvečam predstavitvi naših aktivnosti medijem, tako elektronskim kot tiskanim. Tu je veliko dela, vendar pri tem nisem sam, saj sodelujejo tudi drugi člani ansambla. Največkrat skupaj s Srečkom Sušnikom in Jožetom Budnom. Še sodelujete v zagorski godbi na pihala? Član godbe sicer sem, za sodelovanje pa mi primanjkuje časa. Zaposleni ste v kisovškem Siporexu, imate družino. Veliko je veselic in drugih prireditev skozi leto, kjer Zasavci igrate, nastopate. Vaš vsakdanjik je vsekakor bogat. Prav zanimivo bi bilo slišati, kakšen je vaš delovni dan. Moj delovni dan je zelo pester in naporen. Poleg družine, za katero lahko rečem, daje prava slovenska družina, službe, kije dokaj zahtevna imam še dodatno dejavnost. To je glasba, ki mi vzame ogromno časa. Tu mislim tako na nastope, vaje in delo z mediji. Predvidevam, da je decembrski vsakdan s svojimi prazniki, še toliko bolj zapolnjen. Se motim? Ne. December je tisti mesec, kjer je veliko praznikov, so tudi zaključne novoletne zabave v podjetjih in drugo. Na takih zabavah so glasbene skupine še kako željene. Mi smo decembra in še del januarja zelo aktivni oz. delavni. Verjetno ne igrate samo ob petkih, sobotah, ko drugi dan ni potrebno iti v službo. Kako je takrat, ko nastopate tudi med tednom (dolgo v noč) in je potrebno zjutraj vstati in oditi na delo? Med tednom .predvsem v decembru, igramo veliko v domovih za ostarele. Mislim, da prav jutri (sreda 18., op.p.) igramo v izlaškem domu. Tudi drugje igramo občasno med tednom, in če se igranje zavleče v jutro, je resnično težko zjutraj vstati in oditi na delo. No, če je možno, za te dneve vzamem dopust. Kako pa vašo odsotnost od doma, prenaša vaša družina (otroka in žena)? Na to vprašanje bi najlažje odgovorila žena (smeh). Vedno, ko pridem domov je prva beseda otrok: "Ati, a si prišel?! Al" boš kmalu spet odšel?" Mislim, da me predvsem otroci pogrešajo. Žal glasba zahteva svoj davek. Po najboljših močeh se trudim, da preživim vsak prosti dan z družino v naravi. Največkrat gremo v hribe. Radi rečemo, da gremo po zaloge kisika. Sta sinova nadarjena za glasbo? Da. Mislim, da imata fanta lepe glasove. Zelo rada prepevata polke Zasavcev, pesmi skupine Don Juan. Starejši sinje nekaj časa v glasbeni šoli igral klarinet, vendar gaje zaradi obolelega grla prenehal, mlajši pa gre po mojih stopinjah. Je "na bobnih". Komu se pa vi lahko zahvalite za glasbene gene? Očetu, materi? Ne spomnim se, da bi mama veliko prepevala. Očeta nisem dovolj poznal, saj sem ga izgubil, ko sem imel 10 let. Umrl je kot rudar v zagorskem rudniku. Mati je po očetovi smrti ostala sama s še petimi lačnimi usti. So pa bili po očetovi strani, sorodniki bolj veseljaki, verjetno zaradi tega, ker so pridelovali vino (smeh). Kdaj ste Novo leto nazadnje praznovali doma, v krogu svoje družine? Doma, v krogu družine nikoli. Ponavadi ga praznujemo z zamudo, prvega ali drugega januarja. Vrniva se na pravkar izdano kaseto z naslovom Sedem noči. Sam sem jo poslušal in lahko rečem, da gre lepo v ušesa, tako kakor tudi druge doslej. Kakšna so pričakovanja vas in ostalih v ansamblu? Bosta šli kaseta in zgoščenka dobro v prodajo? Upam, da se bo naš izdelek dobro prodajal. Za prodajo je sicer zadolžena naša založba Zlati zvoki. Mi, člani ansambla pa bomo poskušali našo glasbo predstaviti čim širšemu krogu poslušalcev. Lahko napoveste pesem, ki bo na tej zadnji kaseti in zgoščenki hit? Mnenja sem, da je naša zadnja kaseta po kakovosti najboljša in upam, da bodo to opazili tudi poslušalci. Nekatere stvari smo spremenili, med drugim smo vključili dalmatinski melos, ki je v Sloveniji priljubljen. Pričakujemo, da sc bo "dobro prijela" naslovna pesem Sedem noči, ki ima dalmatinski melos ter pesem, ki hvali Zagorjanke. Gre pa takole: "Moja mala Zagorjanka, je lepša kakor Španka..." V Zasavju Zasavce dobro poznamo, kaj pa drugje po Sloveniji? Širom Slovenije veliko nastopamo, tako da smo vsepovsod poznani. Znani smo tudi v severni Nemčiji in spodnji Avstriji. Pred časom sem govoril z gospodom Ivanom Sivcem, ki piše knjigo oziroma dela magisterij z nalovom Vsi najboljši muzikantje, v kateri bo omenjen tudi naš ansambel. Z nami je že naredil intervju. Se v Sloveniji da živeti izključno od glasbe? Ib mislim predvsem na tiste, ki ste člani neke skupine? Naša zasedba je sedemčlanska. Vsi smo zaposleni. V Sloveniji se z glasbo lahko preživljajo predvsem tisti, ki nastopajo samostojno. To so naprimer Adi Smolar, Andrej Šifrer in drugi, ki pesmi pišejo sami, imajo lastne založbe ali pa kasete izdajajo v samozaložbi, imajo koncerte širom Slovenije... Zase lahko rečem, da samo z glasbo ne morem preživljati družine. Osnovni podatki o kaseti in zgoščenki Sedem noči -Na kaseti in zgoščenki je 13 skladb. Šest je zabavnih, sedem narodno - zabavnih. Zasavci so ansambel, ki so v : Sloveniji eni prvih posneli kaseto, ki ima dvojni obraz (zabavno in narodnozabavno). -Kaseta je bila posneta v studiu Zlati zvoki v Kisovcu. -Glasbena produkcija Martin Žvelc in Igor Podpečan. -Besedila so prispevali: Nande Razboršek (narodnozabavne), Vera Šolinc, Ivan Sivec, Miša Čermak, Janez Hvale (zabavne). -Skladbe so napisali: Milan Kudcr (narodnozabavne), Martin Žvelc in Igor Podpečan (zabavne). Nagradno vprašanje Koliko let so Zasavci na slovenski glasbeni sceni? Odgovor pošljite na naše uredništvo. Izžrebanec s pravilnim odgovorom bo prejel zadnjo kaseto ansambla Zasavci. Tebi in foto Igor Golte Jože v svojem priljubljenem kotičku. ^ jr PRAZNIČNE DOBROTE Prednami nami so prazniki in imamo več časa za družino, prijatelje, sprostitev in zabavo. Mize so polne dobre hrane in žlahtne kapljice. Gospodinje se pogosto sprašujejo kaj pripraviti, da bo kosilo ali večerja slovesna in od gore dela, ki si ga nakoplejo, se na koncu od utrujenosti lahko samo še usedejo. Da ne bo vedno tako, se lahko v kuhanje uključi cela družina. Otroci naj iz surove zelanjave oblikujejo figure. Zelenjavo pazljivo skuhajte, da ostanejo figure cele, uporabite jo lahko za dekoracijo, ali kot prilogo. KARKOLI BOSTE KUHALI ALI DELALI, VSE POČNITE Z DOBRO VOLJO IN LJUBEZNIJO, SAJ TO DA SVOJ EDINSTVEN OKUS. Telečja rulada z jajcem Štiri tanke telečje zrezke narahlo potolčemo, solimo in namažemo z gorčico. Obložimo jih s prepraženo čebulo in peteršiljem ter z drobnimi kockami slanine. Na vse to položimo trdo kuhano jajce, meso zvijemo v rulado in spnemo z zobotrebcem. Rulade povaljamo v moki in v vročem maslu popečemo po vseh straneh. Dodamo dve žlički kisle smetane in ščepec žajbla. Prilijemo malo juhe in pokrito dušimo 30 minut. Pred serviranjem prerežemo napol, serviramo tople ali mrzle. priloga: Pečen nabrizgan krompir Krompir skuhamo, olupimo, pretlačimo in nekoliko ohladimo. Dodamo jajce, sol in malo naribanega muškatnrga oreščka. Pogrejemo in vročo krompirjevo maso s šibro krepko stepemo. Na pomaščen pekač nabrizgamo majhne kupčke in jih v pečici pri 200-220 stopinjah pečemo 10-15 minut. solata: Pisana solata z makaronov Ne premehko skuhamo 250g makaronov in jih zrežemo na prst debele koščke, lOOg kuhanega korenjčka zrežemo na majhne kocke, dodamo kuhan grah ali iz pločevinke in 250g kuhane, nemastne, na koščke narezane šunke ter gorčično majonezo. Po okusu dodamo še drobno zrezane kuhane šparglje, dušene šampinjone in ementalski sir. sladica: Konjakov! piškotki 200g moke, 125g masla, 1 jajce, 75g sladkorja, 75g olupljenih mandeljev in naribane limonine lupine naredimo krhko testo in ga damo počivati na hladno. Testo razvaljamo za nožev rob debelo in zrežemo na kroge, ki jih spečemo pri 180-195 stopinjah. Ohlajene nadevamo s konjakovim nadevom, po dva in dva kroga sestavimo, gladka stran naj bo znotraj. Zgornjo stran prevlečemo s čokoladno glazuro in potresemo z mandelji. NADEV: lOOg masla penasto umešamo in mu dodamo lOOg sladkorne moke, 1 rumenjak, 1 žlico oluplenjih in zmletih mandeljev ter dve žlici konjaka. Kava Pettovia Fino zmleto kavo in sladkor pristavimo z mrzlo vodo. Ko zavre, naj še enkrat vzvalovi, nato prilijemo brizg mrzle vode. Smetano trdo stepemo, polovico jo odvzamemo in zmešamo z rumenjakom in dvema žlicama sladkorja. V štiri ozke pecljate kozarce (za sekt) nalijemo kavo in po eno žlico češnjevca. Nato razdelimo najprej smetano z rumenja-kom, povrhu pa ostalo ne sladkano. Potresemo s fino zmleto kavo. A.Z. ZDRAVILNE RASTLINE K0RDABENED1KTA Je enoletnica, podobna osatu in zraste največ do 60 cm višine. Veliki listi so mehki, dlakavi in rahlo lepljivi. Cvete od junija do avgusta. Ima rumene cvetove. Zori avgusta- septembra, plodove ima podolgovate. Nabiramo cvetočo zel brez korenin. Kordabeneditka, ki ji pravijo tudi Benediktova roža ali žegnana kopriva, je že v 16, stoletju veljala kot zdravilo za vse bolezni. Je granka zdravilna rastlina in kot vse sorodne rastline odlično zdravilo zoper vročino, je učinkovit diuretik in ugodno vpliva na prebavila. Pospešuje prebavo in zdravi želodčne težave. Dobra je tudi pri jetrnih boleznih, napenjanju, zaprtju, lenem črevesju. Čisti in izboljšuje tudi kri in je priporočljiva tudi pri slabokrvnosti. Poleg teh odlik preganja gliste in zaustavlja krvavitve. Obenem je dobro čistilo za rane (ureze, tvore), pospešuje pa tudi celjenje. Tudi na pljuča in srce deluje ugodno (pri pljučnicah, kašlju, pljučni in srčni astmi, pri srčni slabosti). Če pijemo čaj, se nam organizem krepča (eno čajno žličko zrezane zeli na skodelico vode- vroč preliv) vendar moramo paziti, da ne pretiravamo, saj lahko izzove bruhanje. To lastnost, kot nam svetuje pater S. Ašič, izkoristimo pri zastrupljenju s hrano, da izpraznimo želodec. Nasveti "naših mam". Sedežne kopeli: Prevretek iz listov (na liter vode prgišče suhih ali zelenih listov) učinkovito zdravi zlato žilo. Kopanje dvakrat dnevno. JABLANA Jablana spada v družino rožnic. V jabolki dobimo vitamine, sladkorje, kijih telo lahko presnavlja, encime, nujno potrebne za zdravo ravnovesje organizma, kisline terživljensko pomembne rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, fosfor...). Najbogatejša z učinkovinami je lupina, toda le, če jablana ni škropljena. Jabolka obiramo, ko povsem dozore. Zdravilno kuro z jabolko so priporočali ža najstarejši znani avtorji. Hildegarda v srednjem veku pa ni priporočala samo plodov, ampak tudi cvetove in liste kot zdravilo za očesne bolezni, potem mlade cepiče, ki so komaj spet pognali, proti napadom protina in pa popke posebno še proti glavobolu, zlatenici, zgagi, prebavnim motnjam, krčem in zaprtju. Samo jabolko, ča ga pojemo pred spanjem deluje pomirjajoče, je tudi osvežujoče, pospešuje izločanje sluza iz nosu in iz dihalnega vejevja in zbija vročino. Lubje jablane je krepčilno, poživljajoče, znižuje vročino in krči ohlapno tkivo ali žile. Cvetovi, popki in listise odlikujejo po tem, da ženejo na vodo, so dobro zdravilo zoper kamne v mehurju in v ledvicah. V stari salernski šoli, kjer je delovalo veliko zdravnikov, so rekli:"Post pirum da potum, post pomum vade cacatum", kar bi po slovensko lahko prevedli takole:" Po hruški lulat, po jabolki pa kakat!” Posebej kuhano ali pečeno jabolko je odvajalno in pomirjevalno; surovo ali kuhano pa odlično čisti kri, pomaga organizmu, da se znebi strupenih snovi, spodbuja prebavo, še posebej pa se prileže ravmatikom, bolnikom, kijih muči protin, jetrne ali ledvične bolezni, arterioskleroza, debelost, zlata žila... Nasveti "naših mam" Domači jabolčni kis pomaga pri zvinih, oteklinah, bolečih sklepih... Ženske (tudi moški), ki bi rade shujšale ali se znebile celulitisa, naj po vasakem obroku spijeji kozarček jabolčnega kisa. Pitje pomaga tudi pri zaprtju ali pri driski. SLOVARČEK: Arterioskleroza je strokovni izraz za poapnenje žil. Žile se v srednjih in poznejših letih zožijo in postanejo manj prožne, ker se na stene nalagajo obloge. Pripravil Igor Goste Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1 900, ob sobotah 700 do 1300 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in i j ostalih lesenih podov ( - preproge, zaiese, pril, hrisace - posteljnina Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000,061/880 001 A TRBOVLJE /avtopralnico. Cesta zmage 54-a Zagorje 0601/64-064 Pranje vozil, notranje čiščenje, kemično čiščenje, vuikanizerske usluge.. Na zalogi zimske gume FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR... 10 % popust, ali plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPLAČNA Trudimo se vsak dan od 9. do 17. ure Mi tekmujemo, vi vozite rezultate! % RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER W Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... 23. GRUDNA 1997 jr ;;T7.nx-f;r,rr. Hf ulobsleo 7 STAŠ BUTKOVEC Slišal je že, da je za takoimenovana "bivolja leta" po kitajskem horoskopu značilna izjemna delovna vnema, če že ne kar trmoglavost. Ampak s kakršnimikoli horoskopi se itak ne ubada. Sebe večidel najde v 'spikerskem' in voditeljskem delu na Radiu Trbovlje in televiziji, če pa mu ostane kaj časa, se posveti družini. Sicer se izven zasavskih meja ni uveljavljal, toda kljub temu so njegove oddaje odmevne in poslušane. Za televizijo navadno pravi, da je njemu neprijazen medij, toda tako na Kanalu 10 Trbovlje kot na zdajšnji TV Center Trbovlje, je z oddajami h gledanju pritegnil kar nemalo število gledalcev. Seveda je tovrstno delo vključevalo dokaj priprav, temeljitega poznavanja pa tudi veselja do dela. Sprva je bil športnik in športnega duha mu še zmeraj ne manjka. Klan Butkovcev je takorekoč širše znan po svojih športnih dosežkih. Izmenjal je kar ničkoliko različnih športnih disciplin, najdlje, menda kar petindvajset let, pa je bil zvest rokometu. In še zmeraj z zanimanjem pokramlja s sedanjimi rokometaši. Zase pravi, daje igral v zlati generaciji trboveljskega Rudarja, vendar je športno kariero opustil ter se ob službi posvečal moderatorstvu na radiu in raznih prireditvah. Z glasom pa ni le šarmiral marsikakšne poslušalke, temveč znal nastopiti bodisi kulturno ali zabavno, bodisi utišati ton ali sprostiti nelagodno počutje. Vsekdarpaje to tisti glas, ki je poslušljiv tudi občutljivejšim in zahtevnejšim poslušalcem. Zlasti s humorno noto pa seje v letošnjem letu lotil oddaje Vlak brez voznega reda na Kanalu 10. Z nekaterimi sodelavci so pripravili oddajo "za nočne ptičke", ki stežka zatisnejo oko in s pričakovanjem zrejo v televizijo, če bo na programu kaj zanimivega. In omenjena kontaktna oddaja je potekala v živo, z zanimivimi gosti iz vseh logov, s katerimi so se 'zezali' in pogovarjali o povsem resnih temah. Zavoljo sproščenosti je imela oddaja neverjeten odziv in ugotovil je, daje kvaliteta merilo za konkurenco, saj je lokalnih televizijskih postaj vse več. In še, da je včasih iz ljudi le stežka iztisniti nasmeh, ker so pretirano kritični. Oddaj pa se nikdar le loteva rutinsko, vedno išče nove ideje in v vsak dan gre z dobro voljo, pa naj bo ta meglen ali snežen. Po naravi je pač dovolj radoveden, da ga znajo stvari razveseliti in ni mu odveč, četudi se smeji na lasten račun - vsakršnih 'ocvirkov' se v toku oddaj menda kar nabere. Kot "znanec iz televizije" pa seje že na začetku sprijaznil, daje nekaterim priljubljen, drugim pa ne. Toda ker je komunikativen, poišče prijazno pot tudi do takih, ki jim ni po volji. "Kajti skozi pogovor se ustvarjajo vezi," reče. Štimunga pa mu je pomembna skozi vse leto, ne le v božično-novoletnih dneh. Kajpak tudi v tem smislu, da, v vsem pohlepu po prestižu vsakršne vrste, ne bi pozabili na prijateljsko gesto. Tekst in foto: Petro Rodovič SV. JANEZ, APOSTOL IN EVANGELIST (27. december) Janez je bil med vsemi Kristusovimi apostoli najmlajši. S Kristusom se je prvič srečal, ko je bil v družbi z Janezom Krstnikom in Andrejem (kasnejšim apostolom). Janez Krstnik je Kristusa predstavil: "Poglejte božje Jagnje, ki odjemlje grehe svetal". Janez seje na Kristusovo povabilo odzval ob Genezareškem jezeru, ko sta z bratom Jakobom popravljala mreže. Janez je bil zaradi svoje mladosti nekoliko vzkipljivega značaja, bil pa je tudi zelo učljiv apostol. Morda je ravno zato bil Kristusu zelo blizu in nekako "najljubši učenec". Skupaj z bratom Jakobom in Petrom je bil priča Kristusovega spremenjenja na gori Tabor in obujenja Jairove hčerke. Bil pa je tudi priča Kristusovemu trpljenju. Ko so Kristusa prijeli in uklonjenega odpeljali, je najprej zbežal, vendar se je nato pritihotapil na dvorišče velikega duhovnika, kjer je izvedel za usodo svojega učitelja. Edini od apostolov je bil v Kristusovi bližini v njegovih najtežjih trenutkih -tudi pod križem na Kalvariji, kjer mu je umirajoči Kristus zaupal v varstvo svojo mater. Na velikonočno jutro, ko je Marija Magdalena apostolom sporočila, da je Kristusov grob prazen, je skupaj z apostolom Petrom odhitel na kraj pokopa in se na lastne oči prepričal, da ni trupla. Ko seje Kristus prikazal apostolom med ribarjenjem, gaje Janez prvi prepoznal. Po Kristusovem vnebohodu je imel Janez v apostolskem zboru veliko veljavo. Apostolska dela ga večkrat omenjajo skupaj z apostolom Petrom. Kmalu je šel oznanjat evangelij v Efez, z njim je šla tudi Kristusova mati Marija. V Efezu je doživljal velike preizkušnje. Po neki legendi mu je neki poganski duhovnik ponudil kelih z zastrupljeno pijačo in ob tem dejal: "Če to izpiješ in ne umrješ, bom tudi jaz sprejel vero v tvojega boga". Apostol Janez je kelih blagoslovil z znamenjem križa, tedaj pa je iz keliha skočila kača. Ta prizor vidimo pogosto na raznih upodobitvah. Zaradi zavrnitve češčenja poganskih bogov, so apostola Janeza odpeljali v Rim, kjer so ga vrgli v kotel z vrelim oljem, iz katerega je bil čudežno rešen. Kasneje je bil izgnan na otok Patmos v Egejskem morju, kjer je živel do visoke starosti. Na Patmosu je napisal preroško knjigo Razodetje (Apokalipsa), ki je sicer uvrščena na zadnje mesto v Svetem pismu. Po smrti cesarja Domicijana (leta 96) seje smel vrniti v Efez, kjer je vodil krščansko skupnost in napisal evangelij (ali pa nadziral pisanje). Janezov evangelij je med štirimi kanoničnimi evangeliji na naj višji duhovni ravni. Zato ga v umetnosti upodabljajo s simbolom orla. Apostol Janez je v Efezu napisal tudi troje pisem, ki so med svetopisemskimi knjigami, v njih pa Janez opozarja na Kristusovo temeljno naročilo: medsebojno ljubezen. Apostol in evangelist Janez je dočakal visoko starost nad devetdeset let. Med vsemi apostoli, ki jih je vse preživel, je edini umri naravne smrti, in sicer okoli leta 100. Sveti Janez (apostol in evangelist) - po ljudsko tudi Šentjanž je pri nas in po svetu zelo češčen svetnik. Mnogi Slovenci nosijo njegovo ime. V bivši državije ime "Janez" veljalo tudi kot sinonom za Slovenca. Gotovo je zgolj slučajno, da tudi dva slovenska državna praznika praznujemo v neposredni bližini godov dveh Janezov (Dan samostojnosti 26.12. - en dan pred godom sv. Janeza ap.in ev. in Dan državnosti 25.06. - en dan po godu sv. Janeza Krstnika). Zaradi raznih šeg in navad v preteklosti, pa tudi zaradi upodobitve apostola Janeza s kelihomje Cerkev vpeljala na god sv. Janeza blagoslov vina. Temu vinu, ki mora biti najboljše, pravijo šentjanževec in služi za različne slovesne priložnosti (snubitev, ženitovanje, slovo...). Apostola in evangelista Janeza upodabljajo najpogosteje s kelihom ali orlom. Je zavetnik pisateljev, tiskarjev, kiparjev, steklarjev in viničarjev. Branko Nimac AS DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 ŠPORT cena brez P. D. MFC CBR 1100 XX Super Blackbird 17.045 20.490 VTR 1000 F Fire Storm 14.825 17.790 CBR 900 RR Fireblade 15.658 18.790 VFR 800 F 16.442 19.730 CBR 600 F 13.325 15.990 NSR 125 R 7.492 8.990 TOURING ST 1100 A Pan European 24.742 29.690 ST 1100 Pan European 19.075 22.890 CHOOPER VF 750 C Magna 13.158 15.790 VF 750 C2 Snadovv 11.659 13.990 VF750 CShadovv 11.409 13.690 VF 600 C Shadovv 9.992 11.990 ENDURO XRV 750 Africa Twin 13.325 15.990 NX 650 RV Dominator 9.575 11.490 XL 600 V Translap 10.492 12.590 XR 600 R 8.492 10.190 CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty 12.075 14.490 SCOOTER SFX 50 2.992 3.590 GROSS CR 250 R 8.800 9.240 CR 125 R 8.600 *9.030 CR 80 RB 5.800 '6.090 CR 80 R 5.700 '5.985 Cene so maloprodajne, z vračunanim 20% prometnim davkom (* v ceni je upoštevan 5% prometni davek). Tolarska protivrednost se obračuna po prodajnem tečaju Nove LB d.d. za devizne prilive in odlive podjetij na dan plačila. DARILA, UGODNOSTI, POPUSTI,IN ŠE IN ŠE... ZokVW modele do31.1.1998. Vse dobre stvari so tri POLO, polo LIMUZINA, polo VARIANT j©-) Volkswagen- ko ves, kaj imaš. ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit |y\ C1 B I Trbovlje: 0601 -26-525 TRBOVLJE St I Lifija:061-884-450 i 23. GRUDNA 97 rr TT RAZPISUJEMO NATEČAJ ZAZASAVČEVO LITERARNO NAGRADO Spoštovani literarni ustvarjalci ! Nekako smo se navadili, da za praznik kulture dodamo literarno prilogo LIST, ki pa je brez vašega truda nikakor nebi. Tudi za prihodnji 8. februarje želimo izdati. Pravila natečaja so vam tako že znana, vendar jih bomo še enkrat ponovili. Natečaj je javni, v konkurenco sodijo pesmi in prozna dela, ki jih še niste objavili. Prispevke pošljite do 06. februarja 1998 na uredništvo Zasavca. Poleg prispevka, ki naj bo podpisan s šifro, dodajte še eno kuverto, ta naj bo zapečatena, vanjo pa zapišite razrešeno šifro. UREDNIŠTVO JESENSKA Tišina, vsak dan globlja, gozd, zapreden v lilast pajčolan, s polja se jesen poslavlja, v slovo podaja darežljivo dlan. Nezadržno čas odteka, krvavi skozi rubinast dan. Drobiš se v suho listje, travo, pohlevni vetrc te raznaša daleč daleč čez bleščečo plan. Vlado Garantini REKVIJEM ZA POLETJE Dež obglavlja onemoglo listje, rjasto preprogo tke, umirajo poletne sanje, koščene roke vej drhte. Hrepenenje majskih trav je obtičalo v blatu, nizko pepelnat dan lebdi, zgodaj v mrak se spremeni. Vlažne megle orosijo lica, zatohel zrak asmtično duši, v zenicah zbledelo zelenilo, rjavina in črnina se gosti. Otrplost. Čaka zima. Življenje v klinču obtiči. Vlado Garantini Hollywood v letu 1997 Leto je naokoli, no ni še povsem, bo pa prav kmalu. Ob koncu koledarskega leta ponavadi delamo pregled za preteklo leto, kaj se nam je zgodilo, kaj se nam ni, zadovoljno gledamo seznam uresničenih želja, tiste neursničene pa prenašamo v prihodnje leto. In kakšno je bilo filmsko leto preko velike luže? Z eno besedo - razgibano in denarno bogato. V primerjavi z letom 1996 (če opazujemo lestvico prvih desetih), je bilo letošnje leto, donosnejše za približno 130 milijonov dolarjev. Čeprav Možje v črnem (Men in Black) niso presegli lanskoletnega favorita Dneva neodvisnosti (Indepenclance Day) in je Izgubljeni svet: Jurski park (The Lost World: Jurassic Park) komajda prehitel preteklega drugouvrščenega Twisterja, so se dobički bolje porazdelili med prvih deset, kot v letu 1996. Poleg tega je na lestvici leta 1997 ena komedija več, skupno pa so prinesle precej več kot v lani. Upoštevati moramo, da sta Odkupnina (Ransom) in 707 dalmatinec (101 Dalmatians) prišla na spored okrog novega leta, zato ju lahko najdemo na obeh lestvicah. No za komedijami, bi lahko rekli, daje bilo leto 1997, leto ponovnega vzpona znanstvene fantastike. To obdobje je odpru lani Dan neodvisnosti, letos nadaljevali Možje v črnem. Oba filma bolj ali manj kažeta novodoben način pogleda povprečnega američna na nezemljane, kar je z najsodobnejšimi posebnimi učinki, pestro zasedbo igralcev in bolj ali manj zabavno zgodbo, privabilo trume gledalcev, ne samo doma v ZDA, ampak tudi po vsem svetu. Potem je sta tu še nadaljevanje Jurskega parka s še bolj resničnimi dinozavri in plehko zgodbo, ter ponovna izdaja matere sodobnega žanra znanstvene fantasitke -restavrirana legendarna Vojna zvezd (Star Wars), oplemenitena z dodanimi prizori in računalniškimi posebnimi učinki. Za prihodnje leto lahko rečem, da pričakujemo še več znanstvene fantastike, saj se trend nestrpnega pričakovanja leta 2000, ki sam po sebi simbolizira prehod v novo dobo človeškega raziskovanja vesolja, samo še stopnjuje. Želim vam vesele praznike in v novem letu obilo prijetnih uric ob gledanju dobrih filmov! Uroi Šetina - Uri Lestvita najdonosnejših filmov v ZDA v letu 1997 1. Men In Black, S245.5, Columbia 2. The lost Wotid: Jutassic Potk, $229.1, Univetsal 3. fiat Hat, $181.4, Universal 4. Alt Fotce One, $1/1.1, Columbia 5. Jeriy Maguite, $153.6, TtiStat L StatVfe Special Edition, $138.2, Fox 7. Ransom, $136.5, Touchstone 8.101 Dalmatians, $136.2, Wolt Disney 9. My Best FneitfsIVedding, $125.2, TtiStat 10. Facg60ff, $112.3, Paiamoimt Lestvico najdonosnejših filmov v ZDA v letu 1996 1. Independence Day $306,2 2. Twislet $241,7 3. Mission: Impossible $181 4. The Rock$134 5. The Nutty Ptofessot $128,8 6. Ransom $125,8 7. The Birdcage $124,1 8.101 Dalmatians $109,7 9. A Time to Kill$108,8 10. Phenomenon $104,5 Fortuna Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah NOVOST! ZA ČAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM, PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH! Datum j, ustanovitve | f 3. avgust 1965 JI M posleni 12 Sodelavci M / K Rogaška Slatina, Celje, If Velenje, Slovenj Gradec, p Mežica, Kamnik, Domžale, W Kranj, Tržič, Bled, V Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, 1| i Metlika, Zagreb, Krško... 1. TRBOVLJE Telefon (0601)21-358 26-056 26-333 Telefax (0601)26-228 'Jr Oddajnik Oddajniški center KUM Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in od drugod. Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke... m Naslov Radio Trbovlje d.o.o. | Trg svobode T 1 a 61420 Trbovlje Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil, snemanja... 1 23. GRUDNA 1997 EG.J.ČT G 77 JI (Baletna ‘Trnuljčica V ničkaj zaspan petkov večer, 12. decembra, so baletke GŠ Zagorje pričarale pravljico v Delavski dom Zagorje in za sceno navdihnile akademskega slikarja Nikolaja Beera, za koreografijo Vojko Podlogar, se za sponzorstvo zahvalile Lisci Zagorje in podjetju Doplas, zasanjane takte pa je kot nalašč zanje že zdavnaj nekoč skomponiral Peter Iljič Čajkovski. Izza zaspanega kraljestva, potihoma stopicajočih in elegantno stegujočih korakov baletk, so s plesom na Trnuljčico skladatelja Čajkovskega zagorske baletke prikazale začarano kraljestvo s prelepo kraljično ter kraljeviča, ki obudi njih speče življenje. S Trnuljčico so baletke, ki morda znajo le nekaj vrtljajev in druge, ki razgibano poplesujejo in se ponašajo z gracioznimi gibi ter mehkobo v zajemanju baletnih prizorov, prikazale zanimiv splet baletnega znanja. Saj je bilo nastopajočih kar sedeminštirideset, učiteljica baleta na GŠ Zagorje, Vojka Podlogar, pa je s koreografijo zaobjela vse od malošolk do srednješolk oziroma študentk. Posrečeno so bile tudi dodeljene vloge, tako da so baletno predstavo prepričljivo odigrale. Ali kot je dejal poznani plesalec, koreograf in operni režiser, Henrik Neubauer, ki se je na veselje mnogih udeležil uprizoritve "zagorske Trnuljčice", da je izjemno presenečen oziroma natančneje: "Predstava je odlična in delim občudovanje občinstva in upam, da bo baletni oddelek GŠ Zagorje s tem še pridobil nove člane. Zelo privlačno je še, da je taka množica otrok znala pripraviti in zdržati celovečerno predstavo brez odmora. Dvakrat sem že koreografiral Čajkovskega Trnuljčico in mi je poznano, da zahteva ogromno dela, saj gre za baletno predstavo, narejeno za ogromno število nastopajočih." Pohvalno pa se je v aplavzu izrazila tudi nabito polna dvorana zagorskega Delavskega doma, saj že lep čas goji simpatije do tovrstnih baletnih poskušanj, ki skozi svečan, a pravljično zavit nagovor, spodbujajo k obujanju vrednot. Temu sicer pravljica pravi: "Tisto, kar si je mogoče želeti na svetu." A kar v koraku s časom vendarle takorekoč že drema svoj polet. Pa čeravno so to pajčevinasti laski baletne Trnuljčice, elegantno nanizani zagorski publiki. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Lidia Asta, po novem za vsa zemeljska in kozmična bivanja samo še Miranda, po rodu pa še vedno Hrastničanka, je v Valvasorjevi kapeli na Izlakah v petek, 19. decembra postavila na ogled sklop štirih slik in štirih steklenih skulptur ter se publiki prvič predstavila kot kiparka. Ambient, ki je kot nalašč odseval primernost za svojska energetska izžarevanja slikovnih sugestij, je okrasila s sliko Angel ljubezni, sicer namenjeni Občini Zagorje ob Savi, ki bo baje plapolal ljubezen vse od Izlak do Hrastnika. Ob tem je dejala: "Ljubezen je vseskozi okoli nas, četudi se od nje ogradimo." Razstava, ki jo je poimenovala Štirje letni časi, bo na ogled do 4. januarja, vsak dan od 11. do 19. ure. Gre za enkratni multimedialni projekt, ki govori ne le o štirih letnih časih, ampak tudi o štirih straneh neba, štirih vetrovih, štirih stebrih sveta, štirih luninih menah, štirih človeških temperamentih, štirih krepostih, štirih elementih, štirih okusih. Ritualnost je prepletena z iskanjem preteklega v sedanjosti s sferami prihodnjega. Ter zrcaljenjem odnosa človek - narava, ko je skrivnostnost tako duhovnega kot materialnega zaznavna mimo trenutnih stanj. Sponzorji, ki so omogočili razstavo pa so: IBT, VM Kunovar, Airbase, Ljubljanska banka Zasavje, Občina Zagorje ob Savi, Hotel Medijske Toplice in Žaga Trbovlje, Ilirija d.d. RR. ra Spoštovane občanke in občani Zagorja, poslovni partnerji in Zasavčani! Pred prihajajočimi prazniki - Božičem, Dnevom samostojnosti in Novim letom - vam želimo vse najboljše, v prihodnjem letu 1998 pa veliko zdravja, dobre volje in srečnih trenutkov. Predsednik občinskega sveta Župan Janez VOVK Matjaž ŠVAGAN Spoštovane občanke in spoštovani občani ‘Trbovelj, spoštovani sosecjje in prijatelji! «7 vsaki preteklosti najdemo stvari, ki se jih je vredno spominjati in v vsaki prihodnosti iščemo cilje, ki jib hočemo in želimo doseči. Želim ‘Vam prijetne praznične dni, želim ‘Vam dobro leto 1998. Župan fjanez Jfalovrb občanom ofjčinE. čJ^raitnilz in (jieatc naiim li^ijatztjEm žzfcmo ji^ijEtns jizaznidm dni u fzzocjii najbtižjifi, mnogo iT£d£ in zd^auja u /e/u , zado{jo[ji.toa £ez uijiEfiocr ji^i uxs±nič£(janju oizdnifi in naiifi e Iz nji ni fi že tja. Predsednik občinskega sveta Občine Hrastnik Marjan DOLANC Župan Občine Hrastnik Leopold GROŠELJ ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV TRBOVLJE voiči tzat/ suatup . «1 x€-r\ Zasavski teniški center Zagorje ob Savi DRAGI PRIJATELJI TEMISA IM FITMESA, OBISKOVALCI ZAS-TEM-a! Ob iztekajočem letu se zahvaljujemo za zvestobo ZAS-TEM-u, voščimo prijetne praznike in vse dobro, predvsem pa vsakemu posebej srečo, zdravja in uspehov v novem 1998 letu. IZudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o. želi vsem oOcanom of> koncu leta vesele božične praznike in srečno novo leto 1998 KOMUNALNO OBRTNA DEJAVNOST Cesta. 9. avgusta 27a, 1410 Zagorje tel.: 0601/64-505, tel./fax: 0601/62-058 ENERGETIKA distribucija plina; izvajanje plinskih, toplovodnih, vodovodnih instalacij; servis ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU slikopleskarstvo; zidarstvo; pečarstvo; krovstvo MIZARSTVO stavbno pohištvo; notranja oprema; vrtna oprema CVETLIČARNA vzdrževanje ter urejanje parkov in zelenic; prodaja rezanega cvetja in okrasnega grmičevja Vsem poslovnim partnerjem voščimo veliko poslovnih uspehov v novem letu 1998, Zasavcem pa vesele božične praznike in srečno novo leto. OmK COMPUTERS Polje 4, Zagorje ob Savi, telefon 0601 64 477 ✓ letu 1998 vam želimo veliko uspehov, zdravja in sreče! REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ aao. ^Zdimo uatn ^lijEtnE. ji^azndzE, PANASONIC Telefonske centrale, telefonski aparati, daljinski telefoni, telefaxi -VSE ATESTIRANO- Fortunah Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA uno (jam (jEisfs Božicns jizaznilzE in iTzcno 2 «41 Fax: «601/62 «41 SREČANJE UPOKOJENCEV DU ZAGORJE OB SAVI IN DU MORAVČE Na povabilo Društva upokojencev Moravče so se upokojenci iz DU Zagorje ob Savi sestali že na tradicionalnem srečanju, ki je bilo 27.11. na prijazni domačiji s kmečkim turizmom, pri Nadi Smrkolj v naselju "Pšenk" nad Mlinšami. To je nekako na sredini poti med Zagorjem in Moravčami. Na tem srečanju sta predsednika DU Zagorja in Moravč opisala delo in uspehe svojih društev, predvsem pa uspehe njihovih športnih sekcij. Pri tem je Jože Novak - predsednik športne sekcije DU Moravče podelil pismena priznanja najzaslužnejšim športnikom njihovega društva. Ob tej priliki so gostitelji t.j. DU Moravče podelili Zagorjanom praktično spominsko darilo s posvetilom za dolgoletno sodelovanje med DU Moravče in DU Zagorje. Predsednik DU Zagorje, Ivan Kolenc se je zahvalil za darilo, kakor tudi za povabilo na to srečanje. Navzočim je predstavil navzoče člane iz DU Zagorje, njihovo delo oz. zadolžitve v društvu. Po prijetnem klepetu in vedrem razpoloženju in z obljubo, da se drugo leto zopet sestanejo, ko bo gostitelj DU Zagorje, so se s pesmijo poslovili in razšli z obljubo "drugo leto nasvidenje", na eni od zasavskih planinskih postojank. I.K. UPOKOJENCI SO PELI IN IGRALI V ČEČAH Kulturno društvo upokojencev Trbovlje, ki deluje pri DU Trbovlje, je 12.decembra izvedlo božično novoletni koncert za krajane Čeč. Koncert je potekal v dvorani novega Gasilskega doma na Katarini. Na koncertu so se predstavili Zenski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček, Moški pevski zbor pod vodstvom Mihe Hercoga in Vokalno instrumentalna skupina - VIS, ki ga vodi Anka Grahek. Program je povezovala Marja Kužnik. Poleg krajanov Čeč so se tega koncerta udeležili člani planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje, ki so prav v ta namen pripravili rekreacijski izlet na Katarino. Prireditev je v celoti zelo lepo uspela in nastopajoči so zapustili zelo dober vtis pri poslušalcih, kar so ti izkazali z dolgim ploskanjem po vsaki točki programa. T.L. MOJI SPOMINI NA PREŽIVELIH 50 LET V KISOVCU Tretji nevaren in nenavadni dogodek seje zgodil pred kakšnimi 25 leti. Neko poletno noč je divjala huda nevihta z bliskanjem in treskanjem. Naenkrat grozno poči in zagrmi. Vedela sem, da je v bližini. Z možem sva šla na podstrešje in zagledala veliko odprtino na strehi. Treščilo je v dimnik in streho okoli njega uničilo. Poklicala sva sosede in iz sosednje hiše nam je prišel pomagat rudar in gasilec Albin Troha, da je za silo prekril nekaj strehe, kolikor je bilo pač na zalogi rezervne opeke, da ne bi sosedu Milanu dež zmočil stropa stanovanja. Imeli pa smo srečo v nesreči. Ker je bila strela vodena, ima rušilno moč. Če pa bi bila ognjena, bi se vžgalo podstrešje. Naj omenim, da so gradili blok 1968 leta, tam kjer je pošta, to je bila lepa, stabilna stavba, z že FRANČIŠKA MAJCEN PRAZNOVALA 102. ROJSTNI DAN Frančiška Majcen v krogu svojih V Domu upokojencev Franc Salamon so 18.12. praznovali častitljiv ljubilej oskrbovanke Frančiške Majcen, ki so se ga udeležili predstavniki trboveljske občine z županom na čelu, hčere, sinovi,vnukinje, vnuki in pravnukinja. Jubilantka je bila sicer rojena 1 1.12.1895. leta, in je na praznovanju z ostalimi oskrbovanci tudi zapela. vgrajeno napeljavo za ogrevanje. V naslednjih desetletjih so gradili številne bloke proti vzhodu. Lepe večnadstropne stavbe, kjer so poslovni prostori, banke, uspešna trgovina, mesarija,... Številne družine so se vselile v prijetne in tople domove. Zadnje čase je to srečno življenje zasenčilo nenadno zapiranje rudnikov. Posebno mlajši rudarji so hudo prizadeti s skrbjo, kako se preživljati v prihodnjosti. Naj se povrnem v našo okolico. Čas je hitro mineval ob delu. Otroci so odraščali, končali šolo, sc izučili različnih poklicev in seveda odslužili vojaščino v bivši Jugoslaviji. Izbrali so si življensko sopotnico in sopotnika za življenje in družino. Imajo že odrase otroke, jaz pa imam 5 vnukinj, 2 vnuka in enega pravnuka in tako je prav. V našem 42 let starem bloku stanuje 35 prebivalcev, 9 zakonskih parov, 3 "ledig fantje", četrti je pri starših in 7 otrok ter 6 vdov. Na žalost so nas naši možje prekmalu zapustili, ni čudno, desetletja težaškega dela pod zemljo, slab zrak, številne poškodbe, prehladi in skromna prehrana so jim skrajšala življenja. Starejši prebivalci se gotovo spominjate številnih smrtnih nesreč rudarjev v jami, ki so pretresala rudarska naselja. No, sedaj imajo mladi besedo. Prav je tako. Nam vdovam pa so zaupane metle za čiščenje, teh nam nihče od mlajših ne jemlje iz rok. Lansko leto je stanovanjsko podjetje v blok napeljalo centralno ogrevanje. Večina se je odločila zanjo. Jaz se nisem odločila zanjo, ker ne vem, če bom živela še toliko časa, da bom odplačala posojilo. Stanovanjsko podjetje je vse dimnike porušilo, zato smo morali plačati po 40.000,00 sit. Mladi so bili vsi zato, ker so trdno prepričani, da ne bodo nikoli več v življenju potrebovali štedilnika ali peči za ogrevanje. Trije smo se odločili za dimnik. Stanovanjsko podjetje je poslalo predračun za 300.000,00 SIT. Velika vsota že za dva zakonca, kaj šele za samo enega. To delo nam je opravilo privatno obrtno podjetje vsaj za eno tretjino ceneje. Svoje pisanje bi rada sklenila z naslednjo željo: Prosila bi starejšega prebivalca ali prebivalko Lok, naj opiše kako so oni, medtem, ko se je kisovško naselje širilo na vse strani, doživljali v preteklih desetletjih žalostne spremembe na njihovi strani, videli, kako se zemlja pogreza, podirajo hiše, rudarsko delo ni prizaneslo niti cerkvi sv.Marjete na griču, čeprav je imela močno zidovje. Minka Ferme Srečno ’98 Šp Z) "C v, I PREDSTAVLJAMO VAM ŠPORTNIKA MESECA NOVEMBRA [Bi Oj Sj g{Elj Ji ,TOiikME$ Boštjana Tiirka, zagorskega avtomobilskega dirkača in prireditelja, najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Debitantsko sezono v rallyju za državno prvenstvo je namreč končal na izrednem 3. mestu v svojem razredu, dosegel pa je tudi eno zmago in sicer na nam najbližjem rallyju v Velenju. Odlikoval pa se ni le s hitrostjo, temveč tudi z zanesljivostjo, saj je do cilja prišel na vseh šestih preizkušnjah. Boštjan Turk skupaj s sovoznikom Tomažem Razborškom Te je z ozirom na to, da se je sezona končala že oktobra, naslov športnika meseca presenetil? Naslov športnika meseca meje zelo lepo presenetil in je zame priznanje, da Zasavčani spremljajo moje nastope. Ob tem bi se vsem bralkam in bralcem Zasavca zahvalil, da so glasovali zame. Kako zdaj gledaš na minulo sezono? Sezona je bila fantastična in jo bo zelo težko ponoviti. Prisotnega je bilo namreč ogromno entuzijazma, saj je bilo dirkanje velik izziv. Ko se nam je pridružilo še nekaj začetniške sreče, seje vse skupaj vklopilo v dober rezultat. Glede na to, daje v tem športu poleg dirkanja še ogromno garanja in odpovedovanja, bo naslednje leto zagotovo težje. So te konkurenti gledali postrani, kadar si bil v cilju pred njimi? Pred prvo dirko so me nekateri sicer svarili, a kasneje seje izkazalo, da je rally izredno kolegialen, lahko rečemo kar viteški šport. V Italiji meje na primer neposredni konkurent Smrdelj na etapi s svojim avtom porinil do servisne točke. Rallyjisti se med sabo pred dirko sicer "kurijo", a boji potekajo le na hitrostnih preizkušnjah, med njimi pa si medsebojno pomagajo. Sovoznik je v rallyju verjetno tudi pomemben? Sodelovanje med voznikom in sovoznikom je osnova rallyja. Sovozniku moraš slepo zaupati. Če reče levo full, moraš tiščati, pa čeprav nisi prepričan, kaj je za ovinkom. Če seje zmotil, bo pač naredilo bum. Zato dirkači sovoznikov ne menjajo na vsaki dirki. Midva s Tomijem sva se resnično ujela šele na tretji dirki in takrat so tudi začeli prihajati rezultati. Kako bi v enem stavku opisal celo sezono? Nastopili smo šestkrat in šestkrat tudi prišli do cilja, avto ni bil nikoli razbit, razen potrošnega materiala (blatniki, luči, deli podvozja, zavore...), porabili smo več kot 20 gum, spili na hektolitre brezalkoholnih in alkoholnih pijač (po dirki - glej spremljevalna ekipa Jagermeister) ter spekli in pojedli vsaj 50 kg mesa iz mesarije Trebušak. Komu bi se po končani sezoni posebej zahvalil? Zahvala gre vsem pokroviteljem: podjetju Varnost Elektronika, Ultra, Občini Zagorje ob Savi, vsem medijem, ki so spremljali moje nastope (posebej Zasavcu) ter vsem prijateljem, ki so pomagali pri pripravi avtomobila: Avtokleparstvo Jereb, avtoličarstvo Poropatič, Bosch servis Razpotnik, Ford servis Hribar, Ključavničarstvo Žnidar... Še prav posebno pa bi se rad zahvalil Matjažu Razpotniku in Dragu Šinku, ki sta z veliko vnemo popravljala avto na dirkah. In kakšni so obeti za prihodnjo sezono? Glede na to, daje letošnji rezultat na takšen način in s desetkrat nižjim proračunom od praktično tovarniških ekip opla, honde in še koga nemogoče ponoviti, o ciljih raje ne bi govoril. Želje so velike, rad bi prestopil v višji razred, v skupino A, a glavni problem je denar. Zagotovo bom nastopil na obeh slovenskih rallyjih, ostalo pa je še pod vprašajem. Več bom lahko povedal šele spomladi, tik pred prvo dirko, do takrat pa vsem bralkam in bralcem Zasavca na svidenje. RK. Po zmagi na raliyju v Velenju LIGA MALEGA NOGOMETA Bistro VR iz Litije organizira zimsko ligo v malem nogometu, ki bo potekala v litijski športni dvorani, pričenši takoj po novem letu. V ligo se lahko prijavijo ekipe ne glede na kraj svojega delovanja. Igralo se bo po pravilih, ki veljajo v prvi ligi malega nogometa pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Ekipe se lahko prijavijo do S.januarja v lokalu v športni dvorani v Litiji, kjer bo istega dne tudi žrebanje parov prvega kola, ki bo na sporedu lO.januarja. Ekipa bo v enem igralnem dnevu odigrala dve srečanji, samo tekmovanje pa bo potekalo po ligaškem sistemu. Za vse informacije so vam na voljo v lokalu športne dvorane tel: 061/883/428 ali na preostalih telefonskih številkah: 061/883-477 ali 061/883-817 (Stane). ALI SE ŽENSKI ROKOMETNI KLUB AQVA ZAGORJE UTAPLJA? Že nekaj časa nismo nič napisali o Ženskem rokometnem klubu Aqva iz Zagorja. In ker so nam na uho prišle nekatere govorice, smo se odločili le-te preveriti pri kapetanki članske ekipe Urši Čibej. Urša, kako so potekale priprave pred sezono? Priprave so potekale zelo v redu. Potem pa so na prvi tekmi prišle poškodbe, sledile so še tri, tako, da seje sezona končala bolj slabo. Imeli smo visoke cilje, ki pajih zavoljo poškodb nismo mogli uresničiti, saj smo komajda sestavljali ekipo za posamezne tekme. Poleti ste dobili novega trenerja, Matjaža Šikovca. Kako bi ti ocenila njegovo delo? Trener Šikovec kar odstopa od ostalih trenerjev, saj sama v vsem času treniranja tako dobro kondicijsko pripravljena nisem bila še nikoli. Veliko povdarka je bilo na tehniki in glede tega smo igralke bile več kot zadovoljne. Pojavile so se govorice, da ženske članske ekipe ne bo več? Kaj ti veš o tem? Uradnega še ni nič, na sestanku uprave z igralkami pa so nam povedali, da naj bi članska ekipa spomladi izstopila iz lige. Z igralkami smo mnenja, da bi se lahko našla neka druga rešitev, kajti izstop iz lige je najslabša možna rešitev. Čeprav je veliko povdarka na delu z mladimi, se sprašujem, kako uspešne bodo te igralke čez leto, dve. Nerazumljivo je, da nočejo tvegati z mladimi igralkami, da bi le-te igrale v članski konkurenci, čeprav bi nam še kako prav prišle. Sama sem se pač sprijaznila s tem in lahko povem, da rokometa ne bom nehala igrati, ampak si bom poiskala drug klub. Le kako se bo zgodba razpletla? Upajmo, da ne tako, kot seje moška! Pete M.Mitchell NOGOMET - NZS IZDALA URADNE PODATKE 0 JESENSKEM DELU V 2.SNL Nogometna zveza Slovenije je v preteklem tednu izdala uradne podatke o prvih treh nogometnih ligah v Sloveniji, kamor so vključeni tudi klubi NK Rudar Trbovlje, NK Zagorje in NK Litija. Pa poglejmo statistike klubov oz. njihovih igralcev: Rudar Trbovlje Zadetki: 4 IGOR HOLEŠEK, 2 MILOŠ HUDARIN, PRIMOŽ LAJOVIC, 1 NEDELJKO BARIČ, PETER MILINOVIČ, RAJKO PROPS, JANO STENŠEK. SIMON ŠINK IN JANEZ ŽLAK. Rumeni kartoni: BARIČ 8, PROPS 5, KERN 4, HACE 3, NOVAK 3, RAMŠAK 3, ŠINK 3, ALIČ. BUOVSK1, FLORJANC, HUDARIN, KIRBIŠ, OPLOTNIK, SOTENŠEK in ŽLAK po 2 ter HOLEŠEK in LAJOVIC L Rdeči kartoni: BUOVSKI, HACE, KERN, NOVAK in ZUKANOVIČ po L Zagorje Zadetki: 4 KOS, 3 ŠAVIJA, 2 KRANJC, 1 BAŠ, GRČAR, REPOVŽ, SOTENŠEK. URANIČ. Rumeni kartoni: GRČAR in ŠAVIJA 5, REPOVŽ 4, A.KUREŽ, M.KUREŽ, in STARIHA 3, KALENDAR. KOS in KRANJC 2, ALIČ, BANTAN, BREZNIKAR, DREČNIK, GUNA, PAPEŽ, POVŠNAR ter URANIČ L Rdeči kartoni: ŠAVIJA 2, BREZNIKAR in M.KUREŽ L Litija Zadetki: 6 MELE, 3 ZAJC. 1 MEMIČ, ŽGANEC in ŽUST. Rumeni kartoni: BEGIČ 5, KARAMAR-KOVIČ, SLAVIČEK in ZAJC 4, AGATIČ, ŠINKOVEC in URŠIČ 3, US 2 ter ANDJELIČ, GOLNAR, GROŠELJ, SIMIČ, VORŠIČ, ŽGANEC in ŽUST L Rdeči kartoni: ZAJC 2. AGATIČ, BEGIČ, SIMIČ in SLAVIČEK L Pete M.Mitchell LOKOSTRELSTVO ŠKOFJA LOKA - V nedeljo 23. novembra je bila v Škofji Loki, v dvorani Poden, prva dvoranska lokostrelska tekma za sezono 98. Streljalo se je na 18 m. V zelo močni mednarodni konkurenci je zmagal član LK Valvasor iz Zagorja Alojz Pavlovič s 576 krogi (možnih 600), kar je le za 4 kroge manj od zahtevane norme za vstop v reprezentanco Slovenije. Ta uspeh dokazuje, da je Alojz odličen tudi v disciplinah, kjer je poleg izpiljene tehnike in dobre fizične pripravljenosti, veliko odvisno tudi od psihične pripravljenosti lokostrelca. POSTOJNA - Na drugem dvoranskem turnirju 13. decembra, INDOOR 18 m, za sezono 98, je tekmovalo 160 lokostrelcev. Razen Sama Medveda, ki tekmuje v olimpijskem stilu, so sodelovali vsi naši najboljši tekmovalci v stilu compound. Zmagal je državni prvak Dejan Sitar iz LK Kranj, Alojz Pavlovič pa je s 567 krogi zasedel sedmo mesto. Alojz je doslej tekmoval le v disciplini 3-d (tridimenzionalne tarče, ki so silhuete živali v naravni velikosti- strelja se v naravi od 15-45m), kjer sodi v sam evropski vrh. Ta uvrstitev in pa zmaga v Škofji Loki, kažeta na to, da so naši lokostrelci dobili v Alojzu dobrega tekmeca. Pripravil Igor Goste KEGLJAŠKI KOTIČEK V Cerknici je Kegljaška zveza Slovenije razglasila najboljše kegljače-ice v iztekajočem letu. Nekaj visokih uvrstitev na lestvici najboljših, narejeni po posebnem ključu, so dosegli tudi trije Zasavčani. Tretje mesto, za Steržajem in Urbancem je dosegel Uroš Stoklas (Rudar Trbovlje), šesti je bil Bogdan Hribar (Rudar Trbovlje). Pri članicah je najvišje uvrščena Burja, ki je bila četrta. Prva je M. Kardinar (Mirotekst). Na kegljišču v Hrastniku in Litiji je prejšni konec tedna potekalo prvenstvo območne skupnosti Zasavje-Posavje (prvi del), za posameznike in pare. Najboljši rezultat je dosegel Uroš Stoklas, kije v Hrastniku postavil rekord kegljišča s 994 podrtimi keglji. Uroš tudi vodi v kategoriji posameznikov s 1944 podrtimi keglji, drugi je Novak (Litija), ki je podrl 1855 kegljev, tretji pa je Hribar (Rudar) s 1833 podrtimi keglji. Pri parih vodita Stoklas - Hribar (Rudar) s 3777 keglji. Pri ženskah je prva Kos (821), druga je Hočevar(819) in tretja K. Lapornik 8794). Med ženskimi pari vodita Kos-Burja (1598). Pripravil Igor Goste za naj športnika decembra ■'i GLASUJEM ZA OBRAZLOŽITEV | IME IN PRIIMEK :ft fK’ NASLOV OBČINA ' """ fotokopij ne upoštevamo Vsem našim kupcem hvala za zaupanje, želimo vam mnogo sreče v novem letu! ZtLATAlRMA Mire Pregljeve 4, Litija, tel.: 061 883 476 odprto od 9. do 19., sobota od 8.30 do 12. ure Priporočamo nakup novoletnega darila pri nas - čaka vas posebno bogata decemberska ponudba. NOVO pestra izbira prstanov iz belega zlata z dragimi in poldaragimi kamni. Kuhinje CVCA Slovenije Srce vašega doma Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto CERTIFIKAT št. 014 ISO 9001 SVEA LESNA INDUSTRIJA d.d. Zagorje, Slovenija Tovarna kuhinj Zagorje, tel.: 0601/64-566. <|3p> ALEŠ MRAVLJE ZLATAR Zagorje UGODNE CENE, GOTOVINSKI POPUSTI! Ob iztekajočem se letu IQQ7 želimo vsem našim sedanjim in bodočim strankam vesele in uspešne božične ter novoletne praznike. Delovni čas: tor., sre., čet., pet.: 9.00-12.00, 15.30-18.30 sob.: 9.00-12.00; pon.: zaprto Obpraznilšu deta vam čestitamo ‘Jejst pub GOSTIŠČE Prešernova 1, Zagorje tel.: 0601 66 177 Pese/e božične praznike ter uspešno novo leto IQQ8, želimo vsem občanom m strankam 23. GRUDNA 1997 ODLIČNA IZVEDBA JUBILEJNEGA 25. MEDNARODNEGA KARATE TURNIRJA ‘TRBOVLJE 97" 14. in 15.decembra je Karate klub Tika Trbovlje v športni dvorani osnovne šole Trbovlje izvedel jubilejni, 25.mednarodni karate turnir. Uvod v sam turnirje bil dejansko že v petek, ko je bila v večnamenskem prostoru osnovne šole Trbovlje otvoritev razstave z naslovom 25 turnirjev v Trbovljah. Trboveljski karate turnir sodi med naj starejša tovrstna tekmovanja v Evropi, iz nekdanjega turnirja v počastitev dneva JLA pa je z leti prerastel v mednarodnega, ki se danes lahko "pohvali" s tem, da je eden najmočnejših tudi po številu nastopajočih. Tako kot že zadnjih nekaj let, je bila športna dvorana v Trbovljah oba dneva nabito polna, tako tekmovalcev kot tudi ljubiteljev karateja, ki so si tekmovanje ogledali s tribune. Kar preko 600 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih skupin iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Romunije, Belgije, Italije in Slovenije je merilo moči v izvajanju kat, to je obveznih likov, in v športnih borbah v posamičnih konkurencah. Tekmovanje je potekalo na treh boriščih, ki jih je organizator opremil s posebnimi blazinami za karate, kar zagotavlja dodatno varnost za tekmovalce v športnih borbah. V soboto je potekalo tekmovanje za kadete, mladince in člane, več kot 1500 gledalcev pa je bilo navdušenih nad atraktivnimi potezami nekaterih tekmovalcev. V popoldanskem finalnem delu je organizator poskrbel, da so nastope karateistov popestrili tudi predstavniki Akademije borilnih veščin iz Ptuja, ki so demonstrirali atraktivne tehnike iz borilnih veščin KENDA in A1KIDA. Poleg omenjenega pa so domačini pripravili še demonstracijo karate tehnik, ki se uporabljajo v športnih borbah ter tehnik, ki sicer sodijo v sklop karateja kot borilne veščine, vendar v športnih borbah niso dovoljene. Prvi tekmovalni dan je bil za trboveljske karateiste zelo uspešen. Oba Trboveljčana, ki sta resna kandidata za nastop na bližnjem Evropskem prvenstvu za kadete in mladince v začetku prihodnjega leta v Grčiji, Jernej Simerl in Miha Kovačič, sta s svojimi nastopi v kategoriji do 65 kilogramov popolnoma opravičila svoje letošnje rezultate in trenutno zelo dobro pripravljenost. Oba sta s svojimi nasprotniki opravila več kot prepričljivo. Jernej je že v svoji prvi borbi po manj kot minuti premagal Sevničana Orača z rezultatom 6:0, z enakim ritmom pa je nadaljeval tudi do finala. Podobno pot si je na drugi strani tekmovalne razpredelnice utiral Miha, ki je z zelo prepričljivimi zmagami iz kroga v krog stopnjeval taktiko v posameznih borbah. Končni rezultat nastopa obeh državnih reprezentantov je bil njun finalni dvoboj. To je bilo tudi prvo tekmovanje, na katerem sta se Miha in Jernej prvič pomerila med seboj. Glede na to, da drug drugega zelo dobro poznata, je bil njun finalni nastop poln taktiziranja, po dveh minutah pa je z rezultatom 2:1 zmagal Miha. Miha pa je zelo solidno nastopil tudi v popoldanskem finalu v katah, kjer je osvojil 5.mesto in bil s tem tudi eden najuspešnejših tekmovalcev celotnega turnirja. Med mladinci je nastopil Edin Salkič, kije trenutno na služenju vojaškega roka, v prvi borbi pa gaje zelo tesno in z nekaj več športne sreče premagal letošnji dobitnik bronastega odličja na kadetskem Evropskem prvenstvu, Miha Božič. V članski konkurenci sta nastopila Rok Vodušek in Damir Vučilovski, oba pa sta svoja dvoboja po neodločenem rezultatu rednega dela borbe izgubila v podaljšku. Po sobotnem uspehu domačinov, sta drugi tekmovalni dan za ponovno veselje med trboveljskimi karateisti in številnimi gledalci na tribuni poskrbela Jasna Kovačič v izvajanju kat pri deklicah, kjer je po zelo dobro izvedenih katah v finalu osvojila tretje mesto ter Poldi Herman, ki je v kategoriji nad 50 kilogramov pri dečkih za las izgubil polfinalni dvoboj. Po neodločenem rezultatu 3:3 v rednem delu borbe je na koncu Poldi osvojil zelo dobro tretje mesto. V isti kategoriji kot Poldi, je nastopil tudi domačin Dalibor Filipič, ki je uspešno nizal zmage vse do četrtfinala, kjer je priznal premoč nasprotnika, kljub temu pa je na koncu osvojil peto mesto. Poleg že omenjenih tekmovalcev Karate kluba Tika Trbovlje, velja omeniti tudi Elvisa Selimoviča, ki se je v svoji kategoriji uvrstil v finale v katah ter osvojil osmo mesto, medtem, ko je bil Tomy Cestnik v svoji kategoriji še za nijanso uspešnejši, saj je na koncu osvojil sedmo mesto. Posebej velja pohvaliti sodnike, ki so zelo uspešno opravili svoje dvodnevno delo, saj so s svojim dobrim delom skrbeli, da ne bi prišlo do eventuelnih hujših poškodb med tekmovanjem v borbah, kar pa je za tovrstna tekmovanja še posebej pomembno. Vodstvo kluba pa se š posebej zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so priskočili na pomoč in s tem hkrati omogočili izvedbo tega zares kvalitetnega turnirja. Borut Markošek TURNIR OB 70 LETNICI ŠAHOVSKEGA KLUBA RUDAR TRBOVLJE Šahovski klub Rudar Trbovlje je 30. novembra ob visokem jubileju, organiziral mednarodni šahovski turnir v pospešenem šahu. Nagradni skladje presegel 200.000 SIT in 25 praktičnih nagrad. Turnirje potekal v avli Delavskega doma Trbovlje. Na njem je sodelovalo 6 velemojstrov, 8 mednarodnih mojstrov, 8 FIDE mojstrov, 2 mojstra, 46 mojstrskih kandidatov, ena mednarodna mojstrica, ena PIDE mojstrica, 3 mojstrske kandidatke in še veliko nižje kategoriziranih šahistk in šahistov. Skupno je nastopilo 153 ljubiteljev te kraljevske igre iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Rusije in iz Bosne in Hercegovine. Turnir je bil vsekakor eden najmočnejših v Sloveniji, tako po številu udeležencev, kakor tudi po moči. Najuspešnejši na turnirju je bil velemojster Hrvat Mladen Palač z 8. točkami, drugi je bil novopečeni slovenski velemojster Georg Mohr, tretji je bil hrvaški velemojster Zdenko Kožni, 4.velemojster Miroslav Hulak, 5. mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič. Najboljša ženska je bila Kiti Grosar na 44. mestu s 5,5 točkami. Hinko Jazbec iz ŠK Rudar Trbovlje seje uvrstil na 26. mesto in je bil s 6 osvojenimi točkami najuspešnejši domačin. Izkazala sta se tudi mladinca Robert Goršek, kije v svoji starostni skupini osvojil prvo mesto in Aljaž Dušak, ki je v svoji skupini osvojil drugo mesto. Š K Rudar, ki so odlično organizirali turnir se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali. To so: Občina Trbovlje, Rudnik rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik, LB- Banka Zasavje d.d. Trbovlje, Cementarna Trbovlje d.d.. Založba kaset in plošč RTV Slovenija, Zavarovalnica Triglav d.d,- območna enota Trbovlje, Prekoršek d.o.o. predelava mesa Trbovlje, Pivovarna Laško d.d.. ZSS Slovenije-Trbovlje, Radio Trbovlje, Zasavski računski center d.o.o., IBT Trbovlje. Zlatarstvo Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje, Omiks d.o.o.. Spot d.o.o, Video Zalokar in še nekaj manjših sponzorjev. Igor Goste Najboljši mladinci v kategoriji do 65 kilogramov; Miha Kovačič (v sredini), Jernej Simerl (levo) oba KK Tika Trbovlje, priznanja pa je podelil predsednik KK Tika Franjo Glavica. 23. GRUDNA 1997 Sponzor strani: PETROL Piše: Primož Kostajnšek AVTOCROSS NA TROJANAH Že nekaj časa nismo poročali z dirk na Trojanah, ki jih pripravlja Andrej Prvinšek s svojo ekipo. V nedeljo 14. decembra je bila zadnja letošnja dirka, ki se je je udeležilo 10 tekmovalcev. V težavnih razmerah, proga je bila zaradi dežja namreč precej blatna, seje v razredu buggyjev najbolje znašel Robert Grlec iz Puconcev. Drugo mesto je zasedel Dušan Jemc iz Lukovice, Igor Potokar pa je odstopil. V razredu školjkarjev, kjer seje na startu pojavilo 7 tekmovalcev, je zmagal Danilo Čop z volkswagnovojetto pred Andrejem Repovžom z golfom in Dragom Korinškom z yugom 45. •• Gledalci, ki so se kljub slabemu vremenu zbrali v precejšnjem številu, so lahko uživali v napetih bojih, videli pa so tudi nekaj prevračanj, ki sojih kot vedno pospremili z vzkliki in aplavzi. Na letošnjih petih dirkah je največkrat zmagal Vojko Koželjnik s subarujem 4x4 iz Velenja, za najbolj ter voznika pa so izbrali Gregorja Jesiha iz Zagorja, ki je vozil zastavo 101. Za naslednjo sezono, ki se bo predvidoma začela konec januarja ali začetek februarja se obeta kar nekaj novosti. Tako naj bi tekmovalci na vsaki dirki dobivali glede na dosežene uvrstitve točke, ki bi se seštevale, tako da bi ob koncu leta dobili tudi skupnega zmagovalca. Kot kaže bo drugo leto na Trojanah še bolj zanimivo, do takrat pa vam prireditelji dirk želijo srečno novo leto. SAVA ZAMENJALA PARTNERJA Kranjska Sava je sredi novembra z ameriškim gigantom Goodyearom Podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Sava je doslej pri izdelavi pnevmatik sodelovala in bila kapitalsko povezana s koncernom Continental. Po poteku 25-letne pogodbe pa partnerja nista več našla možnosti za nadaljne sodelovanje. Sava in Goodyear sta se dogovorila, da bosta sodelovala na dveh področjih in bosta ustanovila dve skupni družbi. V družbi za izdelavo pnevmatik bodo imeli Američani 60 odstotni delež, v družbi za proizvodnjo gumeno tehničnih izdelkov pa 75 odstotni delež. Sava bo v letošnjem letu predvidoma izdelala 1.350.000 pnevmatik. ALFA ROMEO 156 EVROPSKI AVTO LETA Žirija, ki jo je sestavljalo 56 novinarjev iz 21 evropskih držav, je za evropski avto leta proglasila alfa romeo 156. Alfa je od 560 možnih točk dobila kar 454 točk, pred VW golfom 4. generacije (266), audijemA6 (265), mercedes-benzom serije A (221) in citroenom xsaro (204). Alfa romeo je dobila največ točk zaradi okusne oblike in izvrstne lege na cesti. Mercedes A je pridobival točke z novo zasnovo in izredno varnostjo v primeru trka, izgubljal pa na račun "losovega testa". VW golf je preveč konzervativen, audi A6 pa sodi v visoki avtomobilski razred. NOVI ODSEK AVTOCESTE Sredi novembra je DARS odprl 3.8 kilometra dolg in 5.65 milijard tolarjev vreden odsek avtoceste Dane-Fernetiči, kije ločil slovenski avtocestni sistem od italijanskega. Promet v smeri Ljubljana-Trst bo tako precej olajšan. Od leta 1994 je v Sloveniji že za 126.2 kilometra novih avtocest. Z NOVIM LETOM NOVI VARNOSTNI TRIKOTNIKI S prvim januarjem 1998 bo pričela veljati zahteva po homologiranih varnostnih trikotnikih. Vsak trikotnik mora imeti po novem na zaščitnem ovoju in na samem trikotniku homologacijski oznaki. Pravilne oznake so sestavljene iz številk in črk: 27R-03xxxx (x znaki pomenijo zaporedno številko homologacije). Do opravljenega tehničnega pregleda bodo policisti voznike le opozarjali, po opravljenem pregledu pa tudi denarno kaznovali, če v avtomobilu ne bodo imeli homologiranega varnostnega trikotnika. PETROL PROTON mom oua mm dimenm ZASAVSKI "FRKER” PO TRČENJU POBEGNIL Hrastnik, 13.12. ob 5.15 uri je E.I. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke zastava 101 po lokalni cesti od Bobna proti Čečam, kjer je zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila renault 5 K.T. iz Čeč. Po trčenju E.I. z vozilom ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval proti Čečam. Policisti PO Hrastnik, ki so med zbiranjem obvestil ugotovili, daje povzročitelj E.I. in so ga med iskanjem v Čečah ob 16.30 uri tudi izsledili, dobili pa so ga med vožnjo, ko je prav tako z vozilom vozil po levi strani ceste in skoraj povzročil še eno prometno nezgodo oz. trčil v službeno vozilo policije, ki mu je pripeljalo nasproti. Med pogovorom so policisti odredili tudi preizkus alkoholiziranosti, vendar gaje E.I. zavrnil, hkrati pa so ugotovili, da E.I. vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Za obe kršitvi se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške. OPLAZIL AVTO IN POBEGNIL Hrastnik, 14.12. ob 17.30 uri je D.B. iz Hrastnika prijavil, da mu je neznan voznik na parkirnem prostoru pred planinskim domom na Kalu poškodoval parkiran avto renault 5. Policisti so ugotovili, daje prometno nezgodo povzročil voznik osebnega avtomobila lada niva B.R. iz Kala, ki je po trčenju odpeljal domov. Na vozilu je nastalo za najmanj 20.000 SIT škode, zoper B.R. pa so podali predlog SP. ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI V NASPROTI VOZEČ AVTO Hrastnik, 16.12. ob 16.15 uri je O.L. iz Laškega vozila osebni avtomobil škoda favorit po magistralni cesti od Hrastnika proti Trbovljam. Ko je z vozilom pripeljala v neposredno bližino stanovanjske hiše Podkraj 77, je v ovinku na zasneženem vozišču zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozilom ter s sprednjim delom čelno trčila v nasproti vozečega voznika os.avtomobila opel corsa K.I. iz Laškega. Na vozilih je nastalo za najmanj 1.000.000 SIT škode. Zoper O.L. je bil podan predlog SP. IZGUBILA OBLAST NAD VOZILOM Hrastnik. 17.12. ob 15.15 uri je L.M. iz Hrastnika vozila osebni avto yugo po regionalni cesti iz smeri Čeč proti Hrastniku. V Bobnu je na poledenelem in spolzkem vozišču zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozilom, po 25 metrih drsenja pa čelno trčila v avtobus, katerega je nasproti vozil K.J. iz Rimskih toplic in pred trčenjem z avtobusom že ustavil. Na vozilih je nastalo za najmanj 90.000 SIT škode, zoper L.M. pa so podali predlog SP. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA Trbovlje, 8.12. ob 21.34 uri seje naTrgu revolucije pripetila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila Z.J. zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje po levi strani ceste trčil v nasproti vozečega Z.M. Nastala je le materialna škoda. ZBIL PEŠCA Trbovlje, 17.12. ob 19.55 uri je L.V. vozil osebni avtomobil v smeri Opekarne. Na Trgu revolucije je z njegove leve strani izven prehoda za pešce cesto prečkal pešec V.F. Voznik gaje zadel s prednjim desnim delom avtomobila, tako, da je padel na pokrov motorja in na tla. Pri tem si je pešec V.F. zlomil desno ramo. Odpeljali so ga z reševalnim vozilom. TRČIL V PARKIRANO VOZILO IN POBEGNIL Zagorje, 11.12. ob 21.35 je na Prešernovi cesti neznani voznik trčil v parkiran osebni avtomobil, last M.B., in pobegnil s kraja nesreče. Neznanega voznika, izkazalo seje, da gre za B.L. so izsledili že naslednji dan ob deveti uri. Povzročil je za 150.000 SIT škode, prijavili pa ga bodo sodniku za prekrške. ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI POVZROČIL TRČENJE Zagorje, 16.12. ob 6.30 uri je voznik osebnega avtomobila B.N. vozil po regionalni cesti iz Kisovca proti Izlakam. Zaradi neprilagojene hitrosti gaje v Spodnjih Izlakah na zasneženi cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki gaje pravilno vozila K.V. Škodo ocenjujejo na 300.000 SIT. Zoper B.N. pa bodo podali tudi predlog sodniku za prekrške. Aufbiks 10.12. so se zbirali "metuljčki" v istoimenskem bifeju. Tam je bil tudi B.D. iz Hrastnika in hotel na igralni avtomat igrati poker. Ker so mu starši (v dogovoru z natakarico) igranje prepovedali, seje B.D. močno razburil ter natakarici zagrozil, da ji bo odtrgal glavo. B.D. ni počakal, da bi odigral partijo pokra s policisti in je lokal zapustil. Odnesel jo je le z opozorilom. ^ 11.12. ob 10.00 uri so bili policisti v Hrastniku obveščeni, da se v reki Savi nahaja osebni avto fiat 127. Le kaj je "pičilo" lastnika D.M.-ja iz Širja, da gaje 28.9. porinil v Savo, je verjetno jasno le njemu. Vsekakor pa bo to kmalo znano tudi pristojnim službam. 17.12. je v trboveljskem lokalu Amadeus višek svoje energije sproščal D.F. Ob tla je namreč vrgel pepelnik. Začuda ga ni motil protikadilski zakon, temveč to, da ga niso postregli s pijačo, ker je kazal očitne znake vinjenosti. Dolgočasno popoldne si je na Ulici talcev v Zagorju z metanjem petard skušal popestriti H.A. Policisti za njegovo početje niso imeli posluha in so mu igračke zasegli. ^ R.B. in njegov prijatelj sta bila 14.12. "taglavna" v lokalu Spin v Kandršah. Svojo moč sta kazala z razbijanjem steklenine, razbila pa sta tudi šipo na vratih. j| Čudne misli so 16.12. obsedle H.D., saj je ob 18.uri na Železniški postaji v Zagorju od G.B. zahteval denar. Ker mu ga le-ta seveda ni bil pripravljen dati, gaje s pestjo udaril v obraz in mu vzel 2000 SIT. Fuj, sram te bodi! £ Ja, tudi to se dogaja! D.P. iz Kresnic je prijavila podjetje Salamon, da ji ni izročilo nagrade. Ko so policisti primer raziskali, so ugotovili, daje omenjeno podjetje nagrado izročilo firmi, ki dostavlja blago (door to door). Le-ta pa je blago dostavila enemu od sosedov. Sledi prijava sodniku za prekrške. £ 8.12. ob 21.uri je M.B. vozil po Šmartnem, in ker ni bil čisto sam, je podrl ograjo pri mostu. Vožnjo bo moral pojasniti tudi sodniku. ^ V.F. in S.V. sta bila udeležena v prometni nesreči pri trgovini na Graški dobravi v Litiji. Povzročitelj V.F. se ni mogel sprijazniti, da je kriv in je hotel oškodovanca še prebutati. Ker ga tudi patrulja ni mogla umiriti, so ga do streznitve vzeli v svoj "hotel". £ Kot kaže, nekateri v Litiji nimajo denarja za kruh, kaj šele za novoletne lučke. A so se znašli! Čez pretekli vikend so z drogov javne razsvetljave nasproti občine Litija odvzeli 6 svetlečih snežink. VRGLO JO JE ČEZ NASIP Litija, 15.12. ob 18.10 uri je voznica J.R. pripeljala s Preske proti Litiji. Na križišču pred Cerovico je na makadamu zavrla, pri čemer jo je vrglo čez nasip, kjer je pristala na kolesih. Nekaj škode, pa še k sodniku jo bodo povabili. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Litija, 17.12. je K.M. sporočil, daje bil udeležen pri prometni nesreči v Ribčah. Patrulja je ugotovila, daje prehitro vozil in izgubil oblast nad vozilom. Tudi zagovarjal se bo. PREHITEVAL IN OBA ZRINIL S CESTE Litija, 18.12. ob 7.50 je G.D. pri Verneku prehiteval vozilo M.N. in ga pri tem oplazil. Zaradi spolzke ceste je oba zaneslo in sta pristala na travi. Prehitevanje bo končal pri sodniku za prekrške. RAVBAJO KOT SRAKE Hrastnik, 8.12. ob 10.40 uri je Š.R. iz Izlak na PO Hrastnik prijavil, da mu je neznan storilec ukradel neregistriran osebni avtomobil znamke yugo, ki je bil parkiran pred vhodom v Steklarno ter ga oškodoval za najmanj 80.000 SIT. Ob prijavi je navedel, da mu je vozilo najverjetneje ukradel F.Z. iz Ribč. Policisti pa so med zbiranjem obvestil ugotovili, da je F.Z. to vozilo prodal M.M. iz Litije, kateri pa mu vozila še ni plačal, temveč ga je prodal S.R. Iz teh razlogov je F.Z. vozilo odpeljal in ga doma že razrezal. Po zbranih obvestilih bodo policisti napisali kazensko ovadbo. Hrastnik, 9.12. je B.E. iz Hrastnika sporočil, da mu je neznani storilec z osebnega avtomobila golf odmontiral vsa 4 platišča s pnevmatikami ter ga s tem dejanjem oškodoval za najmanj 80.000 SIT. Policisti so storilcu že na sledi. Trbovlje, 10.12. ob 5.45 so bili policisti obveščeni o vlomu v Terezija market. Neznani storilec je preko noči s kamnom razbil izložbeno steklo in iz blagajne odnesel 20.000 SIT. Litija. 8.12. so iz šole sporočili, da so bili ponoči na delu vandali, saj so razmetavali cvetlična korita. Iščejo jih. Litija, 8.12. je H.J., prodajalec plina pri litijski komunali prijavil krajo 19 praznih plinskih jeklenk. Storilca so našli, ga prijavili, pa tudi jeklenke bo moral vrniti. Litija. 9.12. je oškodovanec prijavil, da so mu neznanci iz novogradnje v Gabrovki vzeli več veznih plošč za gradnjo. Preiskujejo. Litija. 15.12. ob 18.38 je starejša gospa prijavila, da so tega dne mlajši moški, po vsej verjetnosti iz Zasavja, po Litiji prodajali PVC vrečke. Kupila jih je, plačala s 10.000 SIT, pa ji je prodajalec dejal, da bo skočil ven po drobiž in ji ga vrnil. Ni bilo ne njega, ne drobiža. POLICIJA OPOZARJA PRED RAZLIČNIMI PRODAJALCI. TI SO SE IZDAJALI ZA MATURANTE GOSTINSKE ŠOLE. BLIŽA SE ČAS BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKOV, ZATO POLICISTI OPOZARJAJO OBČANE, DA POSKUŠAJO ZAVAROVATI SVOJE PREMOŽENJE, ZLASTI KADAR SE ODPRAVIJO OD DOMA ZA VEČ DNI. 7 -........ ■ ■ ■ -------^ "PODVIGI" PODJETNE TROJICE Kriminalisti so razkrinkali trojico, kije od začetka leta vdirala zlasti v avtomobile na področju Zasavja. To so bili: T.N., Dž.E. in D.M. Vlomili so v yugo na Novem domu v Hrastniku, odnesli avtoradio Samsung in ga takoj prodali naprej. Policisti so radio našli ter ga vrnili lastniku. Nato so ukradli 15 litrov bencina iz fička na Novem domu. Vlomili so v yugo, parkiran ob magistralki Hrastnik-Trbovlje. Odnesli so avtoradio, polico z zvočnikoma in nekaj orodja ter okrasne pokrove koles in nekaj bencina. Naslednja žrtev je bil yugo na Novem logu v Hrastniku, kjer so vlomili vrata prtljažnika in odnesli avtoradio pioneer. Varen pred njimi ni ostal tudi yugo na Cesti 1 .maja 14. Vlomili so vrata, odnesli avtoradio in ga takoj prodali M.C.-ju. Radio so policisti našli in ga zasegli. Vlomili so v yugo na Logu 30. Olajšali so ga za luči, brisalce, okrasno masko in rezervno kolo v skupni vrednosti 30.000 SIT. Za tarčo so si izbrali tudi fička pred TKI, iz katerega so odnesli avtoradio in spalno vrečo. Nato so se za kratek čas preselili v Trbovlje. Iz fička na Opekarni 30 so pretočili 20 litrov bencina. Nato so se lotili tička na Ulici prvoborcev 30 v Hrastniku. Najprej so ukradli avtoradio goldstar. Pri drugem poskusu sojih zasačili in pregnali, zato so se ga lotili še tretjič in iztočili 15 litrov bencina. Ob hišni preiskavi so pri D.M. našli precej avtoradijev, nekaj tudi razdrtih. Tudi pri TN. so odkrili 3 avtoradije in zvočnike. Pri njih so našli še več nabojev kalibra 7.62, vžigalnik šolske ročne bombe, pri pregledu avtomobila pa še plinsko pištolo in železno palico premera 40 milimetrov, za obrambo seveda. Policisti naprošajo vse, ki so jim v zadnjem letu ukradli avtoradio, da se zaradi identifikacije ukradenih predmetov zglasijo na policijski postaji. ■č ---------------l IVTODELI rCop Podvine 30, 1410 Zagorje tel.: 0601-61-601, mobitel: 0609 64 20 10 ZIMA 97/98 zimske gume ROTAL verige antifriz vitrex avto deli novi in rabljeni Plačilo na več obrokov! Popusti za gotovino! Ob koncu leta IQQ7 se vam zahvaljujmo za zaupanje m vam želimo srečno v novo leto IQQ8! ] I i * r > i ■«* I ^ i jr-L —m ....i^—1. r — — — — — — — — — — — — — — — — t ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ ■ poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo " | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ ■ je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM stanovanje 48 kv.m., 6 nadstropje, telefon, centralna, novejše, cena 48.000 DEM (v Trbovljah) tel.: 84-137, PRODAM hišo v Šentjanžu na Dolenjskem, tel.: 21 -850 PRODAM zidano garažo z elektriko v Trbovljah - Žabjeku, tel.: 27-255 PRODAM 2 sobno stanovanje v Kisovcu, tel.: 71-859 PRODAM 3 sobno stanovanje v izmeri 80 m2 v Kisovcu, tel.: 71 -859 AVTOMOBILI, DELI PRODAM traktor IMT 549, letnik 1987, 850 delovnih ur, registriran, tel.: 65-110 PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, reg. do 4/98, tel.: 21-841 RAZNO PRODAM sobno kolo in jezikovni tečaj italijanščine, tel.: 20-806 PRODAM alu platišča 15 col. tel.: 73-615 ZELO UGODNO PRODAM otroško posteljico in zibelko (rjave barve), tel.: 26-826 PRODAM ali oddam kiosk za prodajo časopisov in galanterije z lokacijo, tel.: 21-354 PRODAM otroški avtosedež - bob za 6.000 SIT, tel.: 27-255 PRODAM opremo za neživilsko trgovino, tel.: 71-859 PRODAM domačo slivovko, tel.: 76-343 PRODAM snovvboard Goltes-freestyle in mehko okovje S1MS (skupaj ali posamezno), tel.: 66-086 ZELO UGODNO PRODAM novo polkrožno tuš kad - kolpasan, tel.: 44-318 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250 Na najudarnejši točki v centru Litije vam odstopimo del prostora! Pokličite nas na tel.: 061/883-822 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko, tel.: 64-468 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 DIPLOMIRANI anglist/nemcist-inštrukcije in prevajanje, tel.: 61-095 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 IŠČETE DELO? Pokličite 22-556, garancija - odličen zaslužek. IŠČEM mizarja in zidarja za izdelavo vikenda, tel.: 61-416 IŠČEM tesarja in zidarja za izdelavo vikenda, tel.: 61-416 IMATE VELIKO PROSTEGA ČASA? Pokličite na tel.: 22-556. Informacije brezplačne, vsak dan od 15.00 do 18.00 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156SIT/minuto HONORARNO DELO. "v tel.: 64-250 > ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 063/715/735 V_____________________________s SMREKOV OPAŽ 1 kvalitete -cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 ODKUPUJEMO delnice investicijskih skladov od 100-200 SIT, ter Telekoma, Žito Ljubljana, Gorenja in Atomske toplice. Tel.: 063/483-970,063/730-033 PRODAM belo vino z analizo po 300 SIT/liter, balon za 50 litrov dostavim tudi na dom, tel. 063/755-021 (zvečer) EKONOMSKO SVETOVANJE Rudarska 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00 HIGHROAD Cesta zmage 11 (za mladinsko knjigo) del.čas: 9.00-13.00 in 16.00-19.00 L sobota: 8.00-12.00 podružnica v Zagorju BIRO-10 računovodsko-knjigovodske storitve davčno svetovanje RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 061 347 301. Ulica pohorskega bataljona 28 tel.:061 347 301 Rošulov Hilda Badminfomko društvo SPIN Zagorje VABI vso poznavalce in nepo/navakv hailmintona na rekreativno igranje in tekmovanje v telovadnici OŠ Tone Okrogar v Zagorju. Termini za igranje badmintona so: - (otroci do 14 let) ponedeljek od 18.30 do 20.00 četrtek od 16.00 do 17.30 -(rekreativci) ponedeljek od 20.00 do 22.00 sreda od 20.00 do 22.00 Za vse nove obiskovalce terminov je pri prvih treh obiskih zagotovljena badmintonska oprema (loparji, žogice). , ■ j ' Strokovno usposabljanje v badmintonu vodi nekdanji državni prvak Slovenije Miha Košnik iz Ljubljane. Za vse dodatne inlomiacije se lahko zglasite osebno v telovadnici ali pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Elektro Ljubljana PE Elektro Trbovlje OBVEŠČA, da so sredstva, namenjena za tradicionalne voščilnice ob božičnih praznikih in novem letu, namenili v Sklad za boj proti raku. -------------------------------------------------------------------- Splošna bolnica Trbovlje VABI 23. in 30.decembra 1997 na transfuzijski oddelek na krvodajalsko akcijo. Akcija bo potekala v jutranjih urah. Vabljeni! Dom Svoboda Trg Franca Fakina ORGANIZIRA zabavno prireditev - silvestrovanje, ki bo potekal 31 .decembra z začetkom ob 20.uri. Za dobro voljo in ples bo poskrbel ansambel Revirski fantje. Vstopnice so v predprodaji v gostišču Doma Svobode. Vabljeni! Delavski dom Trbovlje PRIPRAVLJA tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo v četrtek, 25.decembra v večernih urah v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Nastopila bo Delavska godba iz Trbovelj pod vodstvom svojega dirigenta prof.Alojza Zupana-Vuja. Vabljeni! NOVOLETNE PRIREDITVE V ZAGORJU: 23.12. 16.00 Pred Živo BOŽIČKOV ŽIV ŽAV Z ALEKSANDROM JEŽEM 19.00 Delavski dom BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT 24.12. 19.00 Pod uro BOŽIČNI VEČER Z RADIOM SNOOPV 26.12. 17.00 Športna dvorana KONCERT PRIREDB POP ROCK USPEŠNIC V IZVEDBI PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE 27.12. 19.00 Delavski dom BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE 20.00 Pod šotorom ZAPLEŠIMO Z ZASAVCI 28.12. 18.00 Pod šotorom POJOČI KUHAR, KI POJE IN PEČE PALAČINKE ZA OTROKE 20.00 Pod šotorom VEČER V DRUŽBI FARAONOV 29.12. 20.00 Pod šotorom JASMIN STAVROS & NARANČA 30.12. 20.00 Pod šotorom KER STE VI TAKO ŽELELI: VILI RESNIK Z ANSAMBLOM 31.12.21.00 Pod šotorom SLOVO OD STAREGA LETA 1.00 OGNJEMET Dom starejših Hrastnik Novi log 4/A Hrastnik VABI na prireditve v mesecu decembru. Programje sledeči: Torek, 23.12. ob lO.uri (3.nadstropje) - Skupno srečanje skupin Slavčki in Deteljice (tema je praznični december, gostje so predstavniki Društva diabetikov Hrastnik) Sreda, 24.12. ob lO.uri (3.nadstropje) - Ugankarji ob 16.uri (jedilnica) - Obisk Rdečega križa Hrastnik z obdaritvijo in kulturnim programom ter obisk župana Hrastnika, Leopolda Grošlja Petek, 26.12. ob IS.uri (jedilnica) - Božična maša Nedelja, 28.12. od 15. do IS.ure - Občinska prireditev Rdečega križa Hrastnik v športni dvorani Hrastnik (za prevoz bodo poskrbeli v Domu) Ponedeljek, 29.decembra ob 9.30 uri (2.nadstropje) - Novoletna tombola ob IS.uri (jedilnica) - Novoletna zabava za stanovalce in svojce v Domu. Vabljeni ! Šahovski klub Rudar VABI vse člane kluba, da se udeležijo dvoboja StarkMladi, ki bo v prostorih Šahovskega kluba Rudar Trbovlje in sicer v torek, 30.12. ob 17.00 uri. Vabljeni! Društvo prijateljev mladine VABI na Veseli december. Program bo potekal sledeče: Sobota, 27.12. ob 16.uri (gimnazijsko igrišče in šotor) - Veselo rajanje z malo čarovnico - Likovna delavnica Nedelja, 28.12. ob 16.uri (gimnazijsko igrišče in šotor) - Nastop mažoretk - Kviz; Bingo-bongo - Glasbeni gost; Aleksander Jež Ponedeljek, 29.12. ob 16.uri (gimnazijsko igrišče in šotor) - "Novo leto” lutke - Plesna skupina - Prihod dedka Mraza s spremstvom - Rajanje ob glasbi Torek, 30.12.1997 ob 15.30 (gimnazijsko igrišče in šotor) - Sprevod dedka Mraza (Sallaumines - park) 16.00 - Nastop mažoretk - Gosta; Spidi in Gogi 17.30 - Ognjemet (v parku) Kulturno društvo Cantate Čemšenik VABI na BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ob Dnevu samostojnosti v cerkvi Marije Vnebovzete v Čemšeniku, ki bo v petek, 26.decembra oh 15.uri. Vabljeni! Shake's club Nočni bar Hrastnik VABI na Silvestrski žur 31.12.1997 in Potrjenko 1.1.1998 od 20.ure do... Vstop prost! Vabljeni! V_________________________________________________________ ATV SIGNAL LITIJA 1 : objavlja RAZPIS za dobro plačano delo komercialistu za trženje TV programa. Informacije na telefon 061/883-029 ali 041/681-584 ter na naslov ATV SIGNAL LITIJA, Valvazoijev trg 3. Litija. PONUDBA SKB banke Skl! Ml osvaja SKB banka v sklopu elektronskega bančništva ponuja storitev SKB NET. Namenjena je uporabnikom interneta na področju poslovanja s prebivalstvom - občanom, obrtnikom in samostojnim podjetnikom. Omogoča vpogled v stanje in promet na tekočih, žiro in deviznih računih ter plačevanje položnic in prenosnih nalogov. Če boste postali uporabnik SKB NETa, boste prihranili svoj dragocen čas. Dostop do SKB NETa je namreč hiter, uporaba je preprosta, saj ne potrebujete računalniškega predznanja, storitev pa je popolnoma varna. Obenem pa vam uporaba SKB NETa nudi tudi nižje stroške bančnih storitev. Vsi, ki se boste za SKB NET odločili do 31. marca prihodnjega leta, boste oproščeni pristopnine. SKB-jevci vam bomo z veseljem pokazali kako SKB NET dejansko posluje in odgovorili na vaša vprašanja. Testna uporaba SKB NETa pa je predstavljena na domači strani SKB banke (http://www.skb.si/), kjer kliknete ikono Elektronsko bančništvo, znotraj nje pa SKB NET. Vsi uporabniki SKB NETa dobite dodatne informacije v Agenciji Zagorje, telefon 64 790, na Zelenem telefonu 080 15 15, lahko pa tudi pošljete elektronsko pošto na elektronski naslov skb.net@skb.si. Vsem strankam in poslovnim partnerjem SKB banke Agencija Zagorje se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v letošnjem letu in Vas tudi v prihajajočem letu vabimo k sodelovanju. Srečno in uspešno 1998! m SKB BANKA D,D, AGENCIJA ZAGORJE Cesta zmage 1 Tel.: 64 790 Faks: 64 699 Za Danes. In za Jutri. r P*- RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI P* VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE ^ SPIRALNA VEZAVA Voščimo vam vesele božične praznike in srečno novo beto 1998! Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 ŠTUDENTSKI SliltVIS LITIJA Posredovanje dela dijakom In študentom z rednim ali Izrednim statusom Cankarjeva 1, pri železniški postaji, tel.: 883-165 Študentski Servis ZAGORJE Posredovanje dela dijakom In študentom z rednim ali Izrednim statusom Kidričeva 3, pri lekarni, tel.: 0601/68-090 ........... vsem dijakom, študentom, obrtnikom, podjetjem « .. in drugim organizacijam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto Božič in novo leto 1998 *0 ŽEPNIM m Domu.. Naj se vam izpolnijo vse želje! Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: info@mail.tref.si http://www. tref.si VELIKA PONUDBA PROGRAMOV ZA MALA, SREDNJA IN VELIKA PODJETJA Izbirate lahko med programi: OBRESTI, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, MATERILANO POSLOVANJE... Svojo ponudbo smo obogatili s programi za VZDRŽEVANJE, VODENJE PROIZVODNJE... Programe je mogoče prilagoditi vašim željam in potrebam. Pokličite na telefonsko številko 0601/64-611 in dogovorili se bomo za demonstracijo naših programov. 21.4.-21.5. Izkazali se boste na različnih področjih, s tem si 22.3.-20.4. lahko dvignete ugled v družbi, le nikar ne pretiravajte. Začetni uspehi vam bodo dali veliko delovnega poleta. Št.: 7. Doslej ste reševali problem z iskanjem začasnih tolažb, končno pa ste se odločili za korenitejše spremembe. Česarkoli se bostel lotili, uporabite izkušnje, znanje in previdnost. Št.: 5. Zelo verjetno je, da se boste spustili v avanturo, ki vam jo vsi odsvetujejo. 22.5.-21.6. Seveda ste dovolj trmasti, da boste vztrajali, vendar ne bo potekalo vse po vaših načrtih. Št.: 23. Zasebno življenje in ljudje, kijih imate radi, U vam pome' nijo največ. 22.6.-23.7. vas ne bo strah povedati, kar mislite. Če boste naleteli na gluha ušesa, se stvari lotite sami. Št.: 10. Že nekaj časa si niste povsem na jasnem, kaj bi radi od partnerja, 24.7. -23.8. zato bi bilo najbolje, da se bi odkrito pogovorila. Ne izgubljajte energije z bojevanjem. Št.: 13. Pravočasno boste spoznali nekoga, ki vam bo iskreno pomagal in svetoval. Nikar si preveč 24.8. -23.9. ne očitajte, če kak dan ali dva namenite aktivnemu počitku. Št.: 18. 9.12. 1997 Manca Forte, Kidričeva 2a, Zagorje - hči Eva Bartelme Patricija Prešiček, Ulica talcev 1, Radeče - sin Janez Lovro Dragica Kotnik, Polje 30, Zagorje - hči Eva 11.12. 1997 Marija Ribič, Mlinše 26, Izlake - hči Gaja 12.12. 1997 Julijana Franko, Novi dom 32b, Trbovlje - hči Tina Jerman 14.12. 1997 Katja Dragar, Polje 28, Zagorje - hči Brina 16.12. 1997 Katja Klančišar, Potoška vas 40, Zagorje - sin Rok 17.12. 1997 Dragica Kocman, Cesta l.maja 6. Hrastnik, - sin Alen Šuvakič 18.12. 1997 Veronika Klopčič, Ržiše 8, Čemšenik - hči Mojca LITIJA ZAGORJE TRBOVUE HRASTNIK RADEČE 24.9.-23.10. Želite si več telesne aktivnosti, naredite pa malo ali skoraj nič za korak do sprehajalne poti ali telovadnice. Veliko učinkovitejši boste, če se problemov lotite sami. Št.: 6. Zdelo se vam bo, da spet zajemate življenje z veliko žlico in ničesar ne boste hoteli zamuditi. Umirite se in skušajte urediti misli, da kasneje ne bo težav. Št.: 8. Ne rinite v ospredje za vsako ceno in ne povzdigujte se nad druge, ki so v povsem enakem položaju. Partner vam lahko pomaga, le odločite se, kaj od njega pričakujete. Št.: 12. S skupnimi močmi boste 23.11.-22.12. 21.1.-19.2. dosegli nekaj, kar si že dolgo 23.12.-20.1. želite. Lepo je, da priznate sami sebi nemoč in poiščete prijatelje, ki vam znajo koristno svetovati. Št.: 19. Vsi nesporazumi in ne-strinajanja v vaši družbi lahko prenehajo predvsem po vaši zaslugi. Ker niste obremenjeni z večjimi problemi, poskušajte pomagati prijateljem. Št.: 21. Kot že tolikokrat, ste pozabili na stvari, v katerih lahko uživate. Preveč ste se posvetili obveznostim in težavam drugih, sami pa odrivate užitke na rob. Št.: 16. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA PROTI-^ DELEC ELEKTRONA V(DANES sploIno SPREJETI) TEORIJI O ANTIMATERIJI KELTSKI PRAPRE- BIVALEC SKOTSKE SREDOZEMSKO DREVO S SLADKIMI SADEŽI IZRASTEK NA KONCU PRSTA AMERIŠKA LETALSKA