Nova
zdravstvena postaja
v Velikih Laščah
Starejši zdravniki trdijo, da je delo na terenu lepo in lahko. Ob tem pa radi pozabljajo, da so bili ljudje na podeželju pred leti res nezahtevni. Danes je dragače. Zavarovanci -kmetje morajo letno nakazovati sredstva. Hkrati s tem se pojavlja miselnost: če sem denar dal, ga moram tudi porabiti. In gre k * zdravniku. Zdravstvena postaja Velike Lašče sodi pod LjuMjano, čeprav je od nje oddaljena dobrih 30 km. V njej je edini zdravnik Darinka Grmek-Štrukelj: »Če me vprašate, ali so vsi bolni, ki pridejo v ambulanto, težko odgovorim. Marsikdo pride tudi zato, da razjasni svoje težave. Tudi to je oblika zdravstvenega varstva.«
V Velikih Laščah je čakalnica ve-dno zasedena. V juniju, juliju in av-gustu pride dnevno kakih 40 do 50 pacientov. V drugih mesecih pa ima-jo dnevno od 60 do 90 bolnikov. Norma za enega zdravnika je 36 pa-cientov. In v Laščah imajo samo eno zdravnico, ki sama ugotavlja, da je vprašljivo, ali lahko pod takimi po-goji nudi bolniku vse, kar bi morala.
Če bi namestili še enega zdravnika, bi bile storitve lahko mnogo boljše, uvedli pa bi lahko tudi dežurstvo.
Zdravstvena postaja v Velikih La-ščah pokriva teren 100 kvadratnih kilometrov. Vanjo se zateka 3600 prebivalcev krajevnih skupnosti Ve-like Lašče, Rob in Turjak, prihajajo pa tudi iz obrobnih vasi ribniške ob-čine, ki težijo na laško stran.
Zdravnica Darinka Grmek-Štru-
kelj trdi, da ljudje tukaj niso v ena-kopravnem položaju z Ljubljančani. V Ljubljani imajo namreč ljudje stalna dežurstva, večjo možnost spe-cialističnih pregledov. Težave imajo tudi ob zdravljenju na domu povsem negibnih pacientov. Zdravnica jih obiskuje po rednem delovnem času. Žal jim ne more nuditi rednega te-denskega obiska. Medtem, ko je ona na terenu, se namreč lahko zgodi marsikaj. Pacient, pa čeprav je nujen primer, bo moral čakati nekaj ur, saj ni takrat v ambulanti nikogar, ki bi mu pomagal.
Predpogoj za kadrovsko okrepitev je prostorska ureditev zdravstvene postaje. Le-ta je namreč trenutno v neprimernih prostorih, kjer sta bili nekoč stanovanji. V Velikih Laščah so se zato odločili za krajevni samo-prispevek, ki je zelo dobro uspel. Tako so že izdelali programske za-snove. Le-te so ocenili na občinski zdravstveni skupnosti, na ljubljanski regijski skupnosti ter na medicin-skem svetu Zdravstvenega doma Ljubljana. Nov montažni objekt naj bi bil velik približno 300 kvadratnih metrov. Gradnjo naj bi načrtovali tudi v srednjeročnem načrtu. Tre-nutno čakajo urbanistično obdelavo terena. Seveda vseh sredstev ne bo-do mogli zbrati sami. Doslej so tudi oni solidarno združevali sredstva za objekte v Ljubljani in zato sedaj upravičeno pričakujejo pomoč družbe.
Prav zdravstvena postaja je pro-blem, ki je krajane Velikih Lašč zbu-dil iz medlosti v veliko aktivnost. Najbrž ne bi bilo prav, da bi bili razočarani.
IVO BREČIČ