Pastirček Anžek.
flEp^^p^^^a sc bodo spuslile megle niže, pa se bo usul sneg." so rekii 10J^m?GK Doleniev stric tisto popoldne samim sebi. In modrovali (^SjLl^jž^ so stric dalje: .Dolgo je odlašal— preklicano ! — Gašper Mj^^N^j^CT z malho je menil: Teden pred Boličem brez snega — o ^)Suuyj^»i»n kresu luli brezen vrh gora... Res bi ne bilo dobro, pre-^TBaftfafjjP^ klicano, da ne! A jaz pravim in rečem, da »e bodo nagnile (^¦»^»sfe'   meglc, pa se bo usul sneg."
ln Dolenčev stric so se ozrli še enkrat po nebu in so vohali zrak. Pokimali so še enkrat z glavo in so odšli počasnih, umerjenih korakov v hišo. In kakor bi jih bile prej čule megle, so se nagnile res niže v dolino. Zazdelo se je, kakor bi sc bile pobeliie in se stresle za hip — in pri-letela je prva snezinka in... lam daleč dtuga . in trelja ... in Cetrta... in naposied so se zgfostile. in čez nekaj niinut so bila bela vsa tla.
Dolenčev stric so se prikazali zopel na pragu.   Oledali so v nebo in so pokimavali z glavo.  ,,Pa sem rekel — nagnile so se, pa se je usul sneg. Nakopičilo se ga bo.  saj pravim,  pa ravno   za  praznike   sc  ga   bo  nakoj pičilo ... Nažgal bom vivček, pa bom sedel za pečjo."                               I
Slric so izginili v izbo in tam polrkali pepel iz vivčka. Nabasbli so ga s tobakom in so pogledali še enkrat skozi okno in so pokimali z glavo: .Nakopičilo se ga bo . .."
Sneg se je zgostil; vedno debelejše so bile snežinke in vedno bolj suhc. Od gora je zavel veter; snežinke so zaplesale za hip in so potem padale poševno na zemljo. Z drevja so sfrčali zadnji veli llsti; veje so se stresle nalahko in so bile potetn mirne. S polja so se dvignile vrane. 2 glasnim krakanjem so hilcle nad gorsko vasjo in so se razgubile v beli daljavi .. . In tako je prišla v zagorsko vas zima . . .
Snežinke so Irkale neslišno na okna, kakor bi klicale mlado deco: ,,No, kje ste pa, moji paglavčkt? Priletite vendar vun. pa si natlačitč kepo ..." — Ali deca je sedela v šoli: nemirna je bila ttsto popoldne, kakor bi sedela na iskrah. Oči so visele neprenehoma na oknih, kjer so trkale snežinke in se jim smehljale, smcliljalf tako. da so se topile od sa-mega smehljanja. Oospod učilelj so pripovedovali lepo božično povcsl — a zastavim Dolcnčcvega s(rica vivček, da danes ni poslušal nihče, razcn par lihih. mehkokodrastih deklic, ki so sedele larn spredaj... Ej, saj so klicaie snežinke, in pesti so se že krčile, da napravijo lepo, okroglo kepo In jo vržejo sosedovemu Jakcu v hrbet.
Pa so končali gospod učitelj listo lepo božično povest, pa so rekli: .Ker je julri Sveli večcr, pa sklpncmo danes malo prej."
\n ledaj )e skočila deca in porivala dtug lirugega proii izhodu. No, naposled je bila zdrava zunaj, samo sosedov Jakec je malo zaostal in si tiščal sredinec k uslom. Oči so mu bile rosne, in vcs obraz se mu je držal nekam na jok. Stisnil je Jakec lorbico tesneje k sebi in jo je pobrisal naglo
po cesti skozi vas. A zapazil ga jc Mrakov Oregec.   Obljubil mu je kepo, obljubil poleti že, ker mu Jakec ni hotel dati oreha.
.Vcš, ti Jakec," tako je rekel in obljubil poleti, .,prvo kcpo vržem lcbi v glavo ... veš, prvo, zato ker si li Jakcc jakcasti.'
Pa je res vrgcl kepo, listi Gregec Mrakov. A Jakca ni zadel. kcr Jakec je že izginil za ovinkom. Spomnil se je bil res, da mu je bil obljubil Gregec poleti tisto kepo: zato se je potuhnil in je zbežal, ker bi ga bilo zabolelo, 4e bi bila padla kepa na njegovo glavo. Pretkan pliček jc bil, ta jakcasli Jakec, in se je namuznil, ko je srečno odnesel svoje hitre pete.
,Pa je vrgcl kepo za mano, pa me ni zadel,' je položil v veži mami. .Tisti Oregec..."
A mama so dejali prst na usta. »Tiho bodi," so rekli, ,saj veš, da je Anžek bolan."
Mali Jakec je vtaknil kazalec svoje levice v usta in je smuknil v hišo. Ker ga je zeblo, sc je siisnil k gorko zakurjeni peči. Odložil je torbo in je gledal pozorno na postelj, kjer je ležal njegov bolni bratec — pastirček Anžek. lzpod odeje se je videla samo glava, toda samo oči, nos in usta, ker je bilo čelo zavito v belo, volneno ruto.
Jakec je še vedno držal prsl v uslih in gledal pozorno na bratca. — Jej, čemu pa ne vstane, ko bi bilo vendar Ireba? Jutri je Sveli večer ... pa kje so jaslice vStoparjevi hiši, oj, kje so? Pastircev ni, da bi pasli bele ovčice po mahovilih hribčkih; hlevca ni, da bi počivalo tam božje Dete; in angelov ni, da bi viseli na zlati nilki nad hlevcem in bi imeli zvezde naJ glavi. Vse še počiva lam v jerbasu, Anžek leži in julri je že Sveti večer   ..^
Zaskrbelo je Jakca, da se je premaknil nemirno na klopi. Zjutraj navse-zgodaj je bil odšel v Brde, vzel je bil košek s seboj in je natrgal najlepši mah. Ravno tam nad Pečmi ga je bil natrgal, pa še poln košek, ker je mislil, da bo delal danes popoldne Anžek jaslice. Snoči je bil rekel tako, a danes spi in še na misal mu ne pride. — Kje so jaslice v Sloparjevi hiši, oj, kje so, ko je julri že vendar Sveti večer?
Zaskrbelo je Jakca tako, da se je ugriznil v kazalec in se je premaknil na konec klopi. A v tistem hipu se je prebudil Anžek, pogleda! je najprvo v strop, a potem okrog sebe. Zapazil je Jakca in sc je obrnil k njemu.
,Ali si prinesel mah?"  ga je vprašal s tihim glasom.
ln tedaj se je odvalila od Jakčevega srca velika skrb. Vstal je in stopil.
k posielji.                                                                                                            I
,V Brdih sem bil . ..   Ravno   nad   Pečtni  sem   ga natrgal,   pa še polnl
košek."                                                                                                                 I
In Jakec je šel v sosedno izbo in se je vrnil s polnim koškom. Takol lepo zelen je bil tisti mah, pa še prav nad Pečmi je bil natrgan, kjer rasle najlepši.  Saj sem vatn že rekel,  ta pribiti Jakec jakcasti!   Spleže pod Pcči, pa si natrga najlepšega mahu v košek ...                                                        i
Pa kje so jaslice v Stoparjevi hiši,   oj,  kje so?   Večer se je že delal,^ a v kotu jc stala deščica in krog deščice vse polno mahu, zelenega mahu. Zraven pa je slal Jakec,   prst jc držal v ustih in je jokal.   In na postelji je
cs?   3   SR>                                                i*
jokal bolni pastirček Anžek, ker Jakec, ta pribili Jakec jakcasti ni znal delati jaslic. Zabil je Iri žeblje v steno, položil nanje deščico in nalrosil nanjo mahu — pa se je ut gal žebelj, pa je padla deščica na ila. in mah se je razsul okrog nje. In vtaknil je Jakec prst v u*ta, pa je zajokal, in Anžku je postalo bridko v srcu ... Pa bo prišel Svcti večer — in jaslic ne bo, in tudi pastirci ne bodo pasli ovčic po mahovitih hribčkih ...
Prinesli so mama luč v izbo in so ju pololažili. Pridejo oče domov, zabijejo dcSiico v kotu in napravijo vse lepo, da se bo svelilo krog hlevca. Na zlati nilki bo visel angel, irombo bo imel v roki in na njcgovi glavi bodo žarele zvezde. V hlevcu bo gorela luC in božjc Dete se bo smehljalo.
Takral je vzel Jakec prst iz ust, in tudi Anžek se je pomiril. . . Pride Sveti večer in najde tudi v Stoparjevi hiši jaslice. Pasiirci pojdejo proti hlevcu, ali pa bodo stali pod mahovitim hribčkom, naslonjeni na zakrivljeno palico. Samo eden bo stal visoko tam gori prl Betlehemu in bo trobil v rog. Sveti Tnje kralji bodo jahali na iskrih konjičih proti hlevcu; imeli bodo zlate krone na glavi in v roki zlata žezla . . .
Večer se je bil že naradil in v sobo so slopili Dolenčev stric. Olrkali so si čevlje ob prag in so slopili potcm k peLi. — .Nakopičilo se ga bo, nakopičilo," so rekli in si meli roke. ^Zavohal s«in ga včeraj — pa so se nagnile megle in usule so ga . . ."
ln stric so govorili Se veliko in so prerokovali. Polem so se pa obrnili k Anžku in so menili: ,,Pa si še vedno bolan, ti pastirček? — Bo že bolje? malo potrpljenja, vcliko veselja."
.Prehladil se je bil — v tisti megli se jih je veliko prehladilo. Težka je bila, pa je legla na šibke prsi," so dejali mama in postavili kraj postelje skledico, polno gorke juhe. In slric so opazili Jakca v kotu, kjei je še vedno ležala deščica in polno mahu, zelenega mahu.
,In ti, Jakec jakcasli?"
»Sem hotel narediti jaslice, pa je padla deska — oj, in ves zcleni mah,"  je potožil Jakec in dajai kazalec v usia.
,Mhm, jaslice,* so pokimali slric. ,Pa kje so paslirci in hlevcc? — Aha, lukaj v jerbasu . . . Čakaj, bomo pa naredili.. ."
In stric so delali jaslice. Pastirčck Anžek je sedel, in obraz se mu je razveselii. Zabili bodo stric deščico, lepo bodo naravnali mah na nji — lepo, da bodo stali tupatam zeleni hribčki iu bo stalo lepo drevo ; v senci bo pa sedel SLmoten pastirček in bo piskal na piščalko . . .
In res so napravili stric jaslice, pa še tako hitro — v eni uri so bili gotovi. Vsc je bi!o v lepem redu — stali so pastirci, kot bi bili žtvi, in ovčice so sc pasle po zelenih rebrih. Hlcvec je stal tam sredi in treba je bilo nažgali samo še svečko, pa bi se zasvelila lepa, rdefa okenca. Zasmeh-Ijalo bi se tedaj vse, in angel bi se zganil nad hlevcem na zlali nitki in lepo bi se zasvetile zvezde na njegovi glavi.
Pastirček Anžek je vzklikml ves vesel,   a Jakec je vzel kazalec iz ust
CS2     4     BS>                                                         ^M
^^^ftSrčku Anžku je bilo hudo, da je bil bolan. Videl je, kako je zunll padal sneg; lepo se je kopičil, kot bi hote! ustrtči deci — vzame si sani in zdrči na njegovem hrbtu po visokem klancu . . A pastirček Anžek mora ležaii bolan na poslelji in njegove misli so žalostnc. — Toda jutri zjulraj bo vstal, čislo zdrav bo : vzel bo sani in bo zdrčal po visokem klancu . . . A pastirčck Anžek le ni ozdravel. Bolela ga je glava in čulil se jc slabega, da se ni mogel dvignili na postelji. Gledal jc neprenehoma v jaslice, ki so slale v kotu in ki so jih napravili Dolenčev slric.
In lakral je tnislil pasiirček Anžek, vehko mislil. Videl je pastirce kraj mahovilih hribov, ovce 50 se pasle tam in luintam je stala rdečkasta krava. Imela je zvonec na vralu in glavo sklonjeno k tlom . . . In (edaj se je spO-minjal pastirček Anžek lepih dni, ki jih je preživel v jeseni: prihajali so k njemu, in Anžku se je zdelo, da jih živi nanovo.
Glej, ali niso lepe Stani, ki se dvigajo tam ob stritii gori ? Polne so sočne trave, in pomladi dehte tam šmarnice in poleli črlikajo lam zamorci-murni in se grejejo v toplih solnčnih žarkih. ln jeseni prižcne pastirček kravice sem. Ob rebri se pascjo tam in zvončki zvončkljajo lako prijetno. A tam visoko nad njimi sedi pastirček; zakuri! si je bil ogenj in je vrgčl par krompirjev vanj. Sedi tam pri ognju in poje z zvonkim gtasoiti, da prijetno odmeva sem od skalnatih PeCij. Včasih zavpije nad kravo, ki je kam predaleč zašla — in krava posluša takoj. In pastirček pojc daljc — vesele pesmi pojfi srečni pastirček Anžek.
Desel let je bil dopolnil tisto jesen, in oče so ga odbrali za pastirjil. Popoldne, ko je bil prost šole, je gnal vesel krave v Stani. Samolen je sedcl tam visoko gori; lepo je gorel njegov ogenj in modrikasti dini se je dvigat še l^pše proii ncbu. Prepeval je vesele pesmi, in kdor ga je sltšai, se ]e neholfe uslavil in poslušal. Moida \e bi\ kmel, ki ga je sliial; pomigal je z glavo in si je mislil: ,Da le — zna pa, zna!* — Morda je bil gospod; podprl se je na lepo palico, poslušal je dolgo in je odšel počasi in zamiSljen naprej. Še lam na koncu Slani je obstal in poslušal ?a hip pastirjevo peije
Pj zgodilo se jc, da je naenkral utihnila lista glasna in zvonka pesem tam v StanLh. Začudili so sc Ijudje — ali je morda bolan pastirček Anžck ? Ali veL ne pase po zelenih brdih? Morda pa je odšel kam daleč, služit v lujino . . . Bilo je fiho po Slaneh ; krave so se pasle mirno naprej. a pa-stirCka ni bilo nikjer. Nič več se ni dvigal visoko lam gori modnkasl dim,
¦ tn niC več se ni pekel tam lepo rumeni krompir.
(          Pastirček Anžek je ličal tatn v skritcm jarku; voda je drla tam, majhna,
1 a sveža. Padala je čez skalice in je delala mnogo prijetnih, zelenkastih tol-munčkov. Mlinčki so bili napravljeni lam, Irije leseni inliniki. Lepo in v redu so se vrtela kolesa, in voda je tekla počasi po ozkih rakah. Poleg pa so stali trije mlinarji: brodili so po vodi in ravnali pesek. Mogoče je priši'1 tupatam velik voden curek, da se je nagnil mliniek in se je prestrašil mli-narček. Hitro je bilo treba popravili rake iti zadelati prekop — in lako je bilo dela, dela čez glavo.
Tako je mislil pastirtek Anžck, ta pribiti pastirček Anžek. Pa so mu bili rekli oče ncdavno: ,Glej, da ne boš brodil po vodi! Mrzlo li leže na noge, pa se prehladiš . . . Pazi rajši na živino! Izgubi se li — na, pa jo ičši, te jo morcš, išči jo vso noč."
Tako so bili rekli Stoparjev oče, pa ta preklicani Anžek jc le iztaknil vodo. Prišla sta bila Nac in Gtegec: poslušala sta njegovo petje, pa sta ga zvabila k vodi. Anžku se je od kraja oglaSala vcsl; lupatam je še skočil iz jarka in je pogledal po živini. A počasi je utihnila tudi vesl, in Anžek je pozabil na živino. Mislil je samo še na svoj mlinček in je popravljal prekope in rake.
Izlaknil je pribiti'pastirček Anžek vodo, a nazadnje je iztaknila voda tudi njega. Takole proti vcčeru je bilo enkrat, prcd kakim mesecem. Tri dni prej je nalival dež, in jarek je bil poln. ln prišli so zopet trije mlinarji; a njihove mline je bila pobrala voda. A naredili so novc prekope, napra-vili nove rake in mlinčke. Brodili so po vodi, a Voda je bila mrzla tako, da je skelelo. Vendar so bili proli večeru mlini gotovi, in kolesa so se vrtela zopet lepo in v redu.
Pa se jc spomnil tedaj paslirCek Anžek, da mora gnaii živino domov. Zeblo ga je v noge in je splezal iz jarka. Tam spodaj se je pasla živina, vse krave so bile, samo maroge, oj, marogc ni bilo! Pastirček Anžek je gledal naokoli, vsak grm je iztaknil, za vsako skalo je pogledal, a maroge, oj, maroge ni bilo nikjer.
in pastirček Anžek se je razžalostil Stopil je vrh jarka in je zaklical tovariSema:  „0, Nac, o, Gregec! Maroga \e šla in maroge n\ več . . ,u
,,Pojdi za njo, pa jo poišči, li pribili Anž," mu je nasveloval Nac in jo je pobrisal po jarku navzdol proii domu
,Navezal bi se ji bil na vrat, da bi bil nameslo zvonca, Anže pri-smuknjeno," je menil Gregec in jo je pocedil za tovarišem.
Pastirček Anžek je stal žalosten vrliu jarka. Kam bi stopil, da bi za-gledal izgubljeno kravo ; h kateremu grmu bi šel? Čez uro se bo naredila noi, a maroge, oj, maroge ni nikjer. Šla je morebili v goščo, izgreSila je pol, pa počiva zdaj za kako skalo in še na misel ji ne pride, da je pa-stirček do smrti žalosten zaradi nje.
..Maroga, oj, maroga!" je klical pastirčck Anžek in je jokal. ,Maro-gica, samo prikaži se mi, samo prikaži.. ."
A maroga se ni prikazala: ležala je nekje v goščavi za kako sivo skalo in ga ni slišala. Prežvekovala je mirno in ni mislila nič. Paslirčck Anžek je obupal; lekel je po rebri navzdol, klical je in jokal. Zeblo ga je po vseh uditi, da so se mu Iresle ustnice A vendar je tckel naprej, v gošCavo je letel in iskal tam.
,O, mlinčki, o, lepe rake, nlkoli vcč vas ne pogledam," je zdihoval in se plazil med grmi. ,O, očck, da bi bil poslušal vaše besede, pa bi imel zdaj marogo ... 0, marogo . . ."
Anžku je bilo vedno hujše. Samo pol ure še — pa se bo naredila noč; prišla bo, pa maroge ne bo nikjer.  Domov pojde. pred očelom bo
povesil glavo  in bo povedal,   da se je maroga izgubila.   Leži lcje zasiv^^ skalo in se ji ne Ijubi domov . . .   A oče vzamejo šibo, in kaj polem, no, kaj polem?-------
,O, maroga, marogica zlata, prikaži se mi," je tarnal pastirček Anžek, in slrah ga je bilo. Kajti po goščavi se je razprostiral že mrak. in mraz je biio, lako neprijetno mraz.   Preskočil je paslirček Anže še nekaj   kamenov, splazil se je še skozi grm in je prišel na razhojeno stezo k veliki skali. ln._ lam zadaj,   ah,   tam za listo veliko,   sivo skalo  je res ležala   maroga in jtf mirno prežvekovala.                                                                                            ,,
.O, maroga, marogica!" se je je razveselil pastirček. ,Pa zakaj mi delaš lake skrbi ? Ostala bi bila na rebri. pa bi ne bilo tneni treba žaloslili se zaradi tebe, maroga marogasla ..."                                                           M
In pastirčck Anžck je vcsclo pognal s svojo palico marogo. Po sleaj sia siopala mimo grmovja in sta prišla k drugi živini. Nato so se pa obrnlli vsi po potu proti Peččm. Pastirček Anžek je zapel lesneje svojo suknjo, ker ga je stresal mraz po vseh udih. Roke so mu bile Cislo rdeče, in viš-njeve ustnice so se mu Iresle. Megla je pokrivala vso dolino, nič se ni genilo po vsem svetu, in večer se je delal . . .
Drugo  julro   pa  paslirčck Anžek   ni  mogel  več vstati, zbolel  je  bil prav močno;  bil je slab in bled,   da bi se   bil   človek   razjokal   nad njim. Prišla je vročnica, ponehala je tupalam, vstala je spet, in je spet ponehala. ln Anžek je govoril lakrat o marogi, o mlinčkih je govoril in o lepo spe^ Ijanih prckopih   Bil je bolan in ni vedel, kaj govori.                                   ¦
Tako je razmišljeval paslirček Anžek,   ko je gledal na jaslice, kjer so* se   pasle   ovfice   po   mahovitih   hribčkih,   in   so  stali   paslirci   pod širokim drevjem.   Hlevec  je   bil  razsvetljen;   lepo   so   se sveiila  prijazna in rdeča okenca,  in videlo  se je   božje Dete.   Marija se je videia,   in sveti Jožef je molil kraj jaslic . . .
Vsi so šli k polnočnici; tudi Jakec se je zavil tesno v suknjo in je Sel k polnočnici. Samo mama so ostali doma, in Anžek je moral ležali v postelji bolan in slab. Pa čcmu? - Pasiirček Anžck je zaprl oCi in je po-mlslil: Za (o, ker ni ubogal očeta, \e brodil po vodi in se je prehladil — za to, ker ni poslušal očeta ... Pa bi šel lahko k polnočnici, podrsal bi *e ludi lahko po klancu — sani bi zadrčale tako lepo in šlo bi navzdol, da bi padla kučma sredi klanca v sneg . . Pa mora ležati v postelji, pa samo zaradi lega, kcr ni posluSal očela.
Paslirček Anžek je odprl spet oči in je pog/cdal na paslirte. Vsi mislijo, da se je prehladil v tisti težki jesenski megli. pa nihče ne ve, da je bolan zaradi lega, kcr je brodil po vodi in je delal mlinčke. Da bi po-»«dal resnico, bi sc razhudili oLe, ker jih ni ubogal, in mama bi bili žalosmi A vendar mu je bilo težko v srcu, da je pnkrival greh. In, ali ne gleda tisli veliki paslircc pod široko hružko ravno na njega? Jezno gleda in njegov kosmati obraz je poln nevolje.
Anžek se slrese in sc obrne k mami, ki scdi5 kraj posleljc in bero iz debele knjige.
.Mama, ali imajo (udi v nebesih jaslice'•
,Kaj ti pride na misel!" odgovorč mama. .Čemu pa potrebujrjo v I nebesih jaslic? Tam imajo živo božje Delc, in tudi vsi paslirci so v nebesib, 1 ker so bili pobožni in dobri Ijudje."
,,Hm, paslirci," rečc pastirček Anžek. nPa če bi bili imeli le en greh, pa bi ne bili zdaj v nebesih?"
»Seveda ne "
Nastane molk, ker se je pastirček Anžek nekam zamislil. Naposled pa izpregovori spet:  ,Mama, ali veste, zakaj sem bolan ?"
„1, no — prehladil si sc menda v tisti megli." odvrnejo mama.
>Ne, jato sem bolan. ker sem brodil po vodi . . zato sem bolan, ker nisem posluSal očeta."
,,Kaj mi ne praviš," se začudijo mama in pogledajo sinfku v oči. A Anžek jim pove vse; o mlinčkih povž in o marogi, ki je šla v grmovje. Legla je za skalo in je prežvekovala mirno. — Ko Anžek pove vse, se ozre na bradatega pastirca tam pod široko hruško. In glej — niC več ne gleda nanj jcznih oci in v njegovem obrazu ni veC nevolje. Anžku samemu pa je prijetno v srcu, da je povedal resnico. Še lepše se mu zdč asdaj jaslice. Obseva lučka betlehemsko zidovjc, tnirno stoje pastirci in na zlati nitki se ziblje anget. Trombo ima v roki in nad glavo se mu svetijo zlate zvezde.
Tisli čas pa je zazvonil v zvoniku polnočni zvon. Mama so stopili k oknu; odgrnili so zaveso in pogledali v noC Sneg je bil nehal naletavati: razdelili so se oblaki in prikazovalo se je jasno nebo, polno velikih zvezd. Tuintam se je prikazal mesec, in lakrat je zalesketal snegf v tisočerih biserih. Vse je bilo liho kroginkrog, samo svelonočni zvon je pel sveto pesem.
Mama so se usedli nazaj k postelji in so pričeTi moiiti; z njimi pa je molil ludi pastirček Anžek — —
Ko so polrkaH sveti Trije kralji na duri, lakrat je bil pa pastirček Anžek že {isto zdrav. Še vedno so stale jaslice tam v kotu: samo Svetih kraljev še ni bilo pri hlevcu. Stali so še visoko gori pri Bet'ehemu in so gledali na hlevec pod sabo. In pastirček Anžek jili je sam prestavil tisti večer k hlevcu — svcli Trije kralji so molili božje Dete, in obscva'a jih je rdeča lufka iz hlevca . . .                                                          Jožef Vandot.