Št. 117. -*•??*"! oktobra 1911. Iibata trikrat na teden, in sicer f toroft, četrtek in soboto ob 4. uii popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom poftlljana? vse leto . . 15 K IV. »v • • ® » i Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočau »v vseh tobakarnah. ..SOČA" ima naslednje izredne pjilioge: Ob novem»lete«-,;Eaiipet po Goriškem in GradiŠčanskenr m dvakrat v letu nVezni red železnic, parnikov in poštcili mrež". Ra naroČila kres doposlane naročnino se ne oziramo. Tečaj XLI »Vse za narod, svobodo In napredek N Dt. K..Lavrti* Uredništvo >» nahaja v Oosposki ulici Št. 7 ' Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št, 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Talafon it. 83. — »Gor, Tiskarna" A. Gabržčck (odgov. J. FabCič) tiska m mI, Draginja in vlada. V seji poslanske zbornice v torek sta govorila o draginji ministerski predsednik baron Gautsch in poljedelski minister baron Widmann. Gautsch. Glede draginje pravi, da se ista, žal, razteza skoro na celi svet. Vzrok draginje je, da so se delavski sloji navadili na boljše življenje, da pa rt jih-zaslužek nI vedno v soglasju s potrebami. (Ugovor pri socijalnih demokratih. Mejklici). V mnogih slojih so se danes razvili živijenski običaji, ki niso v nikakem razmerju z onimi pred kratkim. Ministrski predsednik priznava, da naša trgovinska politika v zadnjih desetletjih ni bila vedno srečna. Lep izgled zato so posebno carine na žito. Glede vprašanja mesa pravi ministrski predsednik, da vzdržuje dosedanji ugotovljen položaj nasproti Ogrski. — Pogajanja z Ogrsko so bila minolo soboto za sedaj končana, a se bodo nadaljevala. Podrobnosti o teli pogajanjih radi dogovora z ogrskim ministrskim predsednikom ne sme povedati. Posl. Biankini: Le ne žrtvovati dalmatinskih železnic! Ministrski predsednik: Z ozirom na ta mejklic moram omeniti, da ne izdani o tej priliki nobenih vitalnih avstrijskih koristi in tudi ne dalmatinskih železnic. (Odobravanje). O uspehu pogajanj bo sklepala zbornica in sodbi iste se gotovo uklonim. Omenja kartele in da se ho treba boriti proti izrastkom kartelov. Potem je omenil predloge o zvišanju aktivitetuih doklad drž. uradnikov ter izjavlja, da vlada ne more s 1. januarjem vresničiti teh poboljškov, ako jej državni zbor ne dovoli potrebnih sredstev za to. Konečno omenja še olajšave za nove stavbe ter zaključuje z izjavo, da je vlada storila, kar je bilo v njeni moči. Nadalje je naglašal, da nižji sloji prebivalstva najbolj potrebujejo pojasnjenja od strani poslancev, da se ne postavlja naravnost neizpolnjivih zahtev. Ako se čuje: meje je jednostavno odpreti in A. S. PUŠKIN. Pikova dama« (Konec.) »Dobila!« reče Herman in pokaže svojo karto. Med igralci je nastal šepet. Cekalinski se je namršil, no, smehljaj se ie takoj vrnil na njegov obraz. »Želite, da vam takoj izplačam?« praša Hermana. »Prosim, storite mi to uslugo!« Cekalinski je potegnil iz žepa nekoliko bankovcev in ga izplačal. Herman je spravil denar in Sel od mize. Narumcv se ni mogel načuditi. Herman je izpi! čašo limonade ter se odpravil domu. Drugega dne je prišel zopet k Ceka-linskemu, ki je zopet meta!. Herman je stopil k mizi, igralci so mu takoj dali mesto. Cekalinski se mu je uljudno priklonil. Herman je počakal nove, igre, postavil karto in ipoložil nanjo svojih 47 tisoč in včeraj priigrano svoto. Cekalinski je jei metati. Fant je padel na desno, na levo sedmica. Herman je odkril sedmico. drugikrat: meje je jednostavno zapreti, potem bi bilo pač primerno, reči prebivalstvu, da to ne gre, da so pogodbe tu in teh pogodeb se treba držati: te pogodbe so zakon. Ministerski predsednik je rekel, da je obžalovati, da se resni položaj, v katerem se nahajamo, izrablja v politične svrhe, (Živahno pritrjevanje.) To postopanje na tem polju je zelo prozorno. (Novo pritrjevanje in mejklici.) On bi zelo obžaloval, ako bi k našim mnogoterim težkočam v javnem življenju prišle še nove, da bi se tako vprašanje pritegnilo v spor strank. (Pritrjevanje). Draginjo, je zaključil ministerski predsednik, se zamore odvrniti le z resničnim sodelovanjem vlade in parlamenta, dežel in občin, korporacij in vsakega posameznika. (Živahno pritrjevanje). Ako se izvoli to pot skupnega postopanja mesto pota ločitve, sovraštva in ščuvanja, potem, gospoda moja, bo prebivalstvo gotovo imelo od tega koristi. (Pohvala in ploskanje). \Vidniann. Mesno vprašanje, je izvaja' minister ....... tvori le del splošnega draginjskega problema. Uvažati meso, ker ga primanjkuje doma, od zunaj, to je možno 'e začasno, kajti naš trgovinsko-politični zi-steni je do leta 1917. določen po nagodbi in splošnem carinskem sistemu ter po trgovinskih pogodbah. Vlada hoče, da bi se v prvi vrsti dobivalo meso zaklane govedi iz balkanskih držav. V tem oziru je piišlo do sporazuma z Ogrsko. Minister je omenil, da je poljedelsko ministerstvo že ukrenilo potrebno, da se olajša sedanje stanje, v prvi vrsti bo to možno z energičnim in primernim pospeševanjem domače produkcije. Podal je v velikih črtah program, ki ga je poljedelsko ministerstvo že pričelo izvajati oziroma ga izvede, da se ublaži beda. To, kar sta povedala ministra, je toliko kot nič. Iz besed barona Gautseha je zopet donel ogrski veto proti uvozu prek-morskega mesa. Rekel je tudi, da ljudstvo ne mara argentinskega mesa, zato je klic po argentinskem mesu le »šiager« brez podlage.. --: Kakor je bilo sedaj, je že res, da se ni moglo udomačili argentinsko meso, ali ako bi vlada uvedla večje kvantitete ter bi se cene znižale, potem bi se že udomačilo hitro. Srbski kontingent mesa je izčrpan, torej ne bo uvoza od nikjer — izvažali pa bodo še dalje avstrijsko živino. Baron Gautsch stoji tudi pred ljudstvom, ki kliče po mesu, onemoglih rok. Nič se ne zgodi od strani vlade, kar bi kazalo na resnično odpomoČ v mesnem J vprašanju. Ljudstvo je pričakovalo odgovor, pa tak, da bo pričal, da se kaj stori v prilog ljudstva proti draginji, ali dobilo je odgovor: nič ne bo! Stradaj dalje in živi tako, da bo stanu primerno! — ^Poljedelski minister je obljubljal pospeševanje domače produkcije. Program za pospeševanje je tudi razvil — toda kdaj bo kaj. Živina ne zraste če/, noč. - — Obljub in besed ie, ljudstvo sito, ali dolgo časa še bo zaman odpiralo usta po mesu. Vsem se je izvil klik začudenja. Videli so tudi, da se je Cekalinski vznemiril. Odštel je 94 tisoč ter jih oddal Hermanu, ki jih je sprejel hladnokrvno in se takoj odstranil. Naslednji večer je Herman zopet prišel k igralni mizi. Vsi so ga Čakali; generali ir. tajni svetniki so pustili svoj wisth, da bi videli tolikanj nenavadno igro. Mladi častniki so poskakali z djvanov, vsi ofi-eijanti so se zbrali pri igralni mizi. Vsi so obstopili Hermana. Ostali igralci niso postavili svojih kart ter so čakali nestrpno, kako se dovrši. Herman je stal pri mizi ter se pripravljal na igro proti bledemu, no, vedno se smehljajočemu Cekaiin-skemu. Vsak je razvil zvezek kart. Cekalinski. jt meša!. Herman je prisedel, postavil svojo karto in jo pokril s kupom bankovcev. Vse to je bilo podobno dvoboju. Globok molk je kraljeval naokoli. Cekalinski je začel metati. Roke so «'¦ mu tresle. Na desno je padla dama, na ievo as., «As je dobil!« pravi Herman in odkrije svojo karto. »Vaša dama je ubita!« odvrne Cekalinski. Goriški mestni svet. Seja 9. oktobra. Predseduje župan Giorgio Bombig. Vlado zastopa dr. Baltič. Navzoči niso svetniki: Pipan, 'Pontoni, dr. Bader, dr. Venier. Mrtvi. Župan se spominja umrlih: Ed. pl. Sa-vorgnani, D. Vittori, E. Bozzini m G. Cartocci. Starešine se dvignejo s sedežev. Goriški ognjegasci. Po naznanilu raznih zahval omenja župan triumf, katerega so dosegli mestni ognjegasci na razstavi v Turinu, za kar ima glavne zasluge njihov stotnik Favetti. Temu gre glavna zahvala. (Ploskanje.) Goriški »pompiri« so se torej izkazali v Turinu tako, da so odnesli z razstave triumf. Skoro boljše bi bilo, da bi se izkazali vedno v Gorici ali okolici, kamor jih kličejo, kadar gori. V Gorici ve vsak, da so precej počasni »pompiri«, kakor je vse počasno, kar je v zvezi z magistra- Herman se je zgrozil. In res, namesto asa je imel pikovo damo. Ni mogel verjeti svojim očem niti razumeti, kako se je mogel zmotiti. V tem trenotku se mu je zazdelo, da mu je pikova dama pomežiknila in se mu nasmehnila. Nenavadna podobnost ga je iznenadila ... . ¦ »Starka!« je zakričal v groznem strahu. Cekalinski je potegnil k sebi zaigrane bankovce. Herman je stal nepremično. Ko je odšel, je zašumela dvorana. »Dobro je doigral!« so govorili igralci. Cekalinski je znova zmešal karte in igra je šla zopet svojim potom. Konec. . Herman je zblaznel. Nahaja se v Obu-•hovski bolnišnici, v sobi št. 17, ne odgovarja na nobeno vprašanje in mrmra nenavadno hitro: »Trojka, sedmica, as! Trojka, sedmica, dama!« Lizaveta Ivanovna se je omožila z zelo ljubezni!vim mladeničem, ki ima dobro službo in lepo imetje. Sin je bivšega upravitelja'srre grofice. Lizaveta Ivanovna vzgojuje bedno sorodnico. Tornski je avanziral za ritmojstra* m se oženil s knjeginjo Pavlino. * toni. Uprava je pač taka, pa če bi ognjegasci sami od sebe tudi hoteli storiti vse hitro in prav, kakor prif.Če ognjegasiiemu društvu! Saj se je pripetilo pred par leti, da je zgorela hiša v ulici Morelli pred nosom ognjegascev, pai korakov od poslopja, kjer imajo spravljeno orodje in kjer je stalna straža. V Go»ici je pod gospodstvom sedaj vladajoče stranke vse mogoče; zakaj bi torej ne bilo mogoče tudi to, da zgori poslopje v mestu tik sedeža ognje-gasnega društva?! Telovadnica za realko. Župan naznani, da deželni šolski svet vzame v najem dvorano v šolskem po-slopu na trgu Bertolini, ker magistrat še dosiej ni preskrbel telovadnice za realko; magistrat bo dolžan plačevati na leto najemnine 2400 K. Deželni šolski svet zahteva o tem nemudoma odgovora. Župan je odgovoril tako, da mestna občina ni dolžna .poskrbeti tako telovadnico; ob jednem pa je vendar sporočil deželnemu šolskemu svetu, da lahko preskrbi prostor v označeni namen za manjšo ceno. Tostvarni atki so v pravnem in šolskem odseku. Tisto poslopje, kjer bi imeli telovaditi realci, je nemška šola na trgu Bertolini. Tam imajo lepo telovadnico;. učil bi neki Nemec. Kako lepo bi torej bilo': nemška šola bi dobivala lepe denarje za telovadnico in v njej bi se vcepljalo nemškega duha v realčne dijake! Magistrat — ki je svoj čas že dajal letno podporo »Schulvereimi«! — bi tako krepko pod-pi.al nemštvo v Gorici. Deželni šolski ' svet seveda ni mogel drugače nego da je sklenil najeti prostore v nemški šoli za telovadnico realčnih dijakov. Na magistratu so v takih rečen počasni in Nemcev se bojijo. Zato se ne bo nič čuditi, če se ^Nemci lepo okoristijo s telovadnico za realko ter pojde mestni denar v podporo Nemštva v Gorici! »Progresso«. Olepševalno društvo »Progresso« prosi dovoljenja za porabo mestne godbe proti polovičnemu plačilu. Se ugodi. Draginja. Za tri mesece, to je oktober, november in december, se poviša plača pome-tačem cest in čuvajem v mestnem vrtu po 10 K vsak mesec; cestnim čuvajem pa za 5 K. To radi naraščajoče draginje. F.uii najemninskemu vinarju. »Camera di Lavoro« je predložila prošnjo,, da naj mestni svet-nikar ne glasuje za sprejetje najemninskega vinarja, s katerim bi bil zadet proletariat, marveč naj se obdači le privilegirane razrede. Župan pravi, da kadar bo predložen načrt za uvedbo najemninskega vinarja, se bo oziralo na delavski sloj; kdor plača najemnine do 200 K na leto, bo prost takse; kdor plača 300 bi ta, nahujskana od Italije, začela vojno proti Turčiji! Ministerski svet turški je naročil vojnemu ministru pospešiti oborožen je. Turčija se boji tudi Rusije,'ki osredo-točuje svoje čete proti Turčiji. Bolgarija je odiedila delno mobilizacijo in zahteva od Turčije ureditev meje, ker sicer ne prevzame nobene odgovornosti za dogodke na meji. V Albaniji in Novem Ba-zaru ie veliko razburjenje, tako da je Turčijo strah na vse strani. Spopadi v Tripolisu. Turki nadlegujejo italijanske prednje straže, in sicer jih napadajo ponoči. Napadalci so se umaknili po polurnem streljanju, zapustivši na bojišču nekaj mrtvih in ranjenih pri prvem takem spopadu. Turške čete so se pri odhodu iz Tripolisu razšle na 4 strani, odkoder nameravajo napasti turške čete. Proglas admirala Faravellija. Izdal je proglas na prebivalstvo Tiipolisu, v katerem pravi, da italijanska vlada povrne škodo, vzročeno po bombardiranju, da se izvedejo gospodarska zboljšanja ter da bodo Italijani spoštovali vero, premoženje in ženske med domačim pre-bnvalstvofn,- Tri italijanske ladje potopljene? Turške vesti poročajo, da so kroglje obrežnih baterij v Tripolisu poškodovale lako nočno tri italijanske bojne ladje, da so se potopile. Malo verjetno! Tudi iz Bengasi poročajo, da bi bili turški topničarji poškodovali dve italijanski križarki. O velikih bitkah na morju in na suhem blizu Tripolisa so poročali nekateri listi, in sicer, da so Italijani uničili turško brodovje ter pognali Turke-in Arabce pn Tripolisu v beg. To ni nič res. Sploh so poročila preveč fantastična, tako da je dobiti težko resnico, kaj se je pravzaprav zgodilo. ItaJJjanske čete v Tripolisu. Prvj del čet za Tripolis namenjenih, se je izkrcal v Tripclisu 11. t. m. popoldne. General Caneva, poveljnik teh čet, je odšel v Tripolis iz Neaplja 11. t. m. Izdal je na vojaštvo oklic, poln navduševalnih besed za vojno in slavo italijanskega imena. Sveta vojna. Od turške strani se vedno razglaša, da vsa Tripolitanija je za sveto vojno proti Italijanom. Šejki pripravljajo vojake. Se-nuški šejk že prodira proti Bengaziju. Od drugod, je obljubljenih 140.000 mož?! Na inozemskih trgih je padla cena slad kurja vsled mnogih realizacij za 45 fe- j i;deležen nadvojvoda Friderik kot glavni nigov pri 50 kg. Na sladkorni borzi v [ upnik in delničar avstrijske rudniške in Pragi je padla cena sladkorja za I K 10 v. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V torek je bila seja. Govor ministrov Gautscha in Wid-mana oriobčujemo na uvodnem mestu. Tu sledi govor pravosodnega ministra Ho-chenburgerja. Pravosodni minister Hochenburger je najprej omenil atentat od 5. t. m. Rekel je, da vidi v tem -le incident, ki ga pa gotovo »e odvrne od njegovih uradnih dolžnosti. Nadaljeval bo tudi zanaprej začrtano si Pot. (Živahna pdhvala.) V svojem govoru r.lavžarske družbe in na podraženje mleka ni nihče toliko pritiskal kolikor domenska t:prava istega nadvojvode. Vprašujemo torej gospoda ministerskega predsednika: Kakšne posledice misli gospod ministerski predsednik izvajati iz tega nasprotja med prepričanjem cesarsken vlade in prakso cesarskega obiteljskega zaklada?« Radi železnic so bili, pri ministerske-mu predsedniku odposlanci iz Istre in Dalmacije. Prvi hočejo zvezo Divače-^Pu-Ija s Trsiom in Porečom z ene in Št. Pe-ter-Reka z druge strani. Dalmatine! pa se boje, da bi bil Gautsch žrtvdval zvezo Zadnja poročila. Italijanom v Turčiji grozijo, da jih smatrajo za turške podanike ter bodo so- ! eni od vojne dbl&sil, a1sb"ne13i Bilf poslušni vsem ukazom. — Nasproti temu pravi italijanska vlada, da če ne nehajo z grožnjami, razširi Vojne operacije ter se ne omeji na Tripolis. — Z angleške strani se poroča, da so italijanski vojaki pripeljali s seboj v Tripolis tudi kolero ter se je bati razširitve kolere v Tripolitaniji. — Italija je protestirala pri ruski vladi, ker dovoljuje Turkom velik nakup konj v južni Rusiji. Književnost. Logika kot splošno vedoslovje. — Za šole (na podlagi Husserl-P/fander-ja) spisal dr. K. Ozvald, c. k, prof. (136 str.). »Goriška tiskarna« (A. Gabršček) je založila in pravkar natisnila učbenik logike, ki mu je avtOF profesor na goriški gimnaziji dr. K. Ozvald; Knjiga je res v prvi, vrsti namenjena za Šolsko^sndV.jkjer bo spreten učitelj-voditelj z nje ponjočjo v obliki diskusije učenca uvajal v ^Kraljestvo misli«. Vendar pa je, vpoštevajoč načelo, da naj bodo zgledi duša pouka, tako osnovana, da bo se razumnejši či-tatelj tudi sam ob njej lahko orientiral na poprišču logičnega izsledovanja. Na koncu ji je pridelana slovensko-nemška, oziroma slovensko^latinska terminologija, v kolikor logika prihaja v po-štev. Cena broširanemu iztisu K 1'80. Razne vesti. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi priredi v soboto 14. t. m. svojim novo-vstopivšim Članom prvoletnlškl večer v prostorih »u Vri/oda«. Vabljeni so vsi slovanski gosti! \ Vžigalice hočejo podražiti. — Z Dunaja poročajo, da so imeli avstrijski tvorni-čarji vžigalic v »hotelu »iNational« zaupen sestanek, kjer so sklenili ustanoviti kar-tel in podražiti svoje blago za 20 odstotkov, j Velik požar je bil v Korčuli v Dal- i maeiji, požar, ki je uničil ladjedelnico, so le s težavo omejili. Panamski kanal, —Predsednik Zdru- . ženih ameriških držav je izjavil v nekenr govoru, da panamski kanal bo mogla pa-i sirati prva ladja dne 1. julija 1913. ¦/' (Dalje na četrti *trani.) Proda se v Pclovljah (kijema občina Sdravščina) hiša s pritiklinami, jako pripravna za kolone. — K SlfSi spada 14 nllo orane lemlfc In flOilda. — Natančneje se izve pri g. Urbanu Gruden, v Petovljah. Spreten uradnik se išče za večje tovarniško podjetje: Kristjan, 22—28 let star, ne-oženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika Obča in trgovska izobrazba. Ponudbe pod: A. B. na upravo : tega lista. Mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zvezkov Kožnar & C* - Gorica tik sadnega trga - Tekate Jos. Verdija štev. 7, Velika zaloga vsakovrstnih suhih in oljnatih barv ter v to svrhb spadajočih predmetov. — Zaloga mineralnih vodd in edina zaloga »TolstovrSke slatine*. - Zaloga kemičnih pridelkov, cementa aPorlland" itd. Zaloga vsakovrstnih molitvenih, šol. in trgov, knjig in šol. potreb1 ščin ter raznovrstnega uraJnega in ovojnega papirja, pap. vrečic. Tovarna šolskih zvezkov. — Velika izberu -umetniških razglednic, po znižanih cenah. • ? Klub saraflOiflRttpSHiiteS V Kursku je •policija prišla na sled klubu gimnazijskih dijakov. Klubov«- pravila so silila dijake ¦ k samonioru. V zadnjih mesecih se jih je ustrelilo 10. Samomor iz strahu pred drakonskitni sodbami. — 44-letnega pomožnega delav- . ca Jožefa Krizanewskega iz Ottakringa na Dunaju so našli obešenega na kljuki vrat svojega stanovanja. Krizanewski se je obesil vsled strahu pred .krvavimi ob- ( sodbami dunajske deželne sodnije. Obto- ( žen je bil, da je šiloma hotel predreti vojaški kordon ob ottakrinških izgredih. Dasi je bil nedolžen, je vendar pravil svoji ženi, da mu šestmesečni zapor ne odide. Cele noči ni zatisnil očesa. Samomor.je izvršil takoj po prejemu sodnega povabila. Lakota v tripolitaniji. — Vsled vsakoletne slabe žetve vlada že štiri leta glad v Tripolitaniji. (Poldrugi kilometer od glav- . nega mesta izginejo naenkrat vrtovi dat-ljev in oljk, in pred gledalcem leži gola puščava. Na tem mestu je studenec, kateremu so Arabci dali ime »Bir fou Amliana« (»Izvir/očeta izobilja«). Ta voda je na-' peljana tudi v mesto, Tripolis z dokaj dobrim vodovodom, ki preskrbuje celo mesto in predmestja v kolikor ni po "hišah kapnic. fc*ri tem studencu je sedaj. zrastlo iz tal novo mesto samih šotorov, s slamo pokritih: Tu stanujejo Tripolitanci, kateri so ostali brez sredstev, 'brez dela ter pri- j šli v Tripolis, da bi tako všli gotovi smrti i od gladu. In vsaki dan prihajajo nove trume, a koliko jih še pride; kajti daleč je še do zime, in še delj do žetve.' 1» kedo ve, ne bode li ta, za Tripolitanijo peta slaba žetev? — Vse te ljudi bo morala vlada ' preživeti, ako neče, pa pomrjejo gladu. Nekateri, ki imajo še kaj denarja, se izseljujejo, da si poiščejo dela in kruha v tujini. Dolenjski krompir | Kavama I naznan'l°- izvrstne kakovosti, prodaja v vsaki .množini in po zmerni — ceni. — G. SIGHERLE & G°, Gorica Gledališka ulica 20. ležeča na glavnem trgu v Rudolfe vem se proda z vso opravo radi smrti soproga. . Več se izve od lastnice Anice /.gur. Dve delavni družini se sprejmeti takoj na dobro posestvo v vipavski dolini. Posestvo obsega tenožete, vinograde, polje in gozd. Zahteva sp, da so v vsaki družini vsaj po 3 rnožki. Predstavili se je s spričevali občine pri tvrdki H. BolafffD zaloga vina v Gorici. Usojam si uljudno naznaniti slav. , občinstvu, da sem otvoril ! novo mesnico 1 » ulici Treh kraljev (Via Tre Re) št. 16 pri kavarni »Dogana". ! Zagotavljam solidno postrežbo in , blago prve vrste. Na željo gosp. odjemalcev se pošilja meso tudi na dom. V mesnici imam vedno veliko izber razne divjačine in domače, izvrstno pitane perutnine. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam Audrej Fraitdolie, mesar. Štev. 2266. INaldperle brez alkohola Jp^p*- Edini izdelovalci; • IKlDritZ L8l», BrftllfI-lfUSSI5U>ilZ. Mali oglasi. HiJmuJI* prtBtoJblna stane 60 fin. Ako Ja oglas obsetn^jil «6 raCona za vsako besedo 3 ?ia. Bajpriprafiejle Inscriranje za trgovce In obrtnike. Kollkoje mtnjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, kitevlb na daloll (fn celo t meata) nihfie na pozna, ker nikjer na lavarirajo. Skoda ni majhna. lako se obranimo želodčnih bolečin H Takim boleznim, na. katerih trpi dandanašnje CJoveStrO, se pride vspeSno ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja Dr. Engel-nov nektar. Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdrave/au telesn. Kdor hoče ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs'iin vspehih sloviti 'jje zdravje Lepa, zračna, meblovana soba \ess2? v sredini mesta se odda takoj v najem. — Naslov poye naše npravništvo. firnflpa horapina" zvezki od §t7oo do flOlUltba UCIdUlbd konca se iščejo za nekaj časa na posodo proti odškodnini. — Ponudbe: pošta Gorica III. predal št. 21. Priporoča se prva in najstarejša slovenska brivnica Frana Novaka v Gorici, G o- ' sposka ulica št. 1 (nasproti Montaj. Prodaja in izdeluje vsa ksničarska dela. — Postrežba na-tanjčna in strogo čista. Proda se : dvonadstropno hišo v Solkanu | po zmerni ceni. Natančneje se izve pri g. županu v Solkanu. Proda se hišo in zemljišče (vinogradi) približno 2 njivi zemlje. Lega krasna iti jako pripravna ZSt letOOfSče. — Vgda v hiši. Natančneje se izve pri lastniku v Pevmi (gorenji del) št. 168. Nanut S Bregant autorizovana stavbena turdka v\ (Jopici ulica Ade.iaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n, občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in h vinn. valiva vs|f>»l Bvojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno iia prebavo liki 2clod(-ni liker, oziroma želod Sno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek —-----Dr, Engel-novega nektarja ==== vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec Nekiar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, kr,.%,, bolečinam, težk? prebavi ali zasliženju. Kavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živalier --^k. .:;• branju je Torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev : (Jerica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Campolongo, Konkc. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin. Kanal, Videm, Palma, Uervinjan, Oglej, Fiumlčel. Grade?.. Sežaua. Vipava. Pos-tejna, >li5j. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih iloriško-CraOiščanske in sosednih dežel. Tndi razpošiljajo lokanje v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih »enah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem zahtevajte izrasno Dr. Engel-nov nektar. .Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malasra 200, vinski štrkljaj 50. glicerina i00. ¦mo vino loo. sok jerebike 100. čresujev sok -200 brinie 30 in mnogo drugih zeljiSč. T .. -stavine se pomešajo. s> Anton Fotatzky v Gorici, naslednik Sta. Ternln. ^» aredl iij»ht