Iz naie organizaciie. Društvene vesti. -f- Savinjsko učiteljsko društvo je zborovclo dne 13. marca v Gomilskem ob izredno lepi udeležbi. Dragi so nam bili naši gcsij: g. Petrakova in tov. Pečar, Šmid in Rožanc od Sv. Pavla. Pozdravljeni z željo, da vas zopet vidimo med nami! Pozdrav presrčen tudi novima drušivenikoma tov. Kramerjevi iz Vranskega in tov. naduč. Majovšku iz Orle vasi. 2elimo, da bi bila srečna na svojih novih mestih! Enako želimo tov. Levstikovi, tovarišima Prstavškir in Koržetu, ki so premeščeni v celjski okraj! Bili srečni! Tov. Prstavšku, ki je bil društveni blagajnik, tem potom hvala za njegov trud! Po običajnem čitanju zapisnika je prišlo na vrsto krasno predavanje predsednika Jakšeta o zgodovini Srbov. Bila je to globoko zamišljena, stvarno podana zgodovinska slika, obsegajoča snov od naselitve Srbov do dneva narodnega ujedinjenja. Predavatelj jo je podal navdušeno, in navdušila je poslušalca. Nato smo se razgovorili o raznih vprašanjih iz naše organizacije. Došlo je obvestilo okrajnega šolskega sveta, da se skoro vrše volitve učiteljskega zastopinika. Naš velezaslužni starosta nadučitelj Farčnik, ki je bil od leta 1911 naš zastopnik v okrajnem šolskem svetu, se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in prosil, da si društvo izbira novega zaupnika. V imenu učiteljstva se mu tovariš predsednik zahvali za njegovo mnogoletno delo, ki je bilo vsekdar čisto, posvečeno šoli in učiteljstvu! Hvala iskrena! Bila sta tudi sprejeta sledeča dva predloga: 1. Pri reformi šolstva naj Zaveza stori vse, da se z drugimi stanovskimi zadevami reši nujno potrebno vprašanje glede učiteljskih stanovanj. 2. Načrt za reformo šolstva naj se pred odobrenjem pošlje v pregled učiteljskim organizacijam. K sklepu se je poverilo izpraznjeno blagajniško mesto tov. Železnikovi iz Vranskega. Tov. predsednik se zahvali za lepo udeležbo. Res, bilo nas je mnogo, a prihodnjič bodimo vsi! Tajnica. -f Belokranjsko učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 14. aprila 1.1. ob 2. popoldne v šolskem poslopju v Crnomlju z nastopnim dnevmim redom: 1. Poročilo članov vodstva. 2. Volitev predsednika. — 3. Poročilo o reformi šolstva. — 4. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor. + Ormoško učiteljsko društvo je imelo dne Š. marca t. 1. v Ormožu svoj občni zbor. Društveni predsednik tovariš Josip Rajšp je v svojem pozdravu omenil najprej veliki svetovni obrat, potem ustanovitev naše nove države in izrekel upanje, da se bo tudi zastran šole in učiteljstva obrnilo na bolje. V naš krog sta zopet stopila Fran Megla, nadučitelj pri Sv. Lenartu, in Ivan Najžar, učitelj v Središču, zadnji po prebiti štiri in pofletni vojaški službi; na novo je pristopila Nada Kristanova, suplentka v Ormožu. Iz razgovora o novih razmerah so nastali sledeči sklepi: 1.) Zamude se naj obravnavajo zakonito v korist učeči se solski mladini. 2.) Nemščina naj na slovenskih šolah odpade. 3.) Stanovske organizacije naj delujejo za zenačenje učiteljstva z državnimi uradniki. 4.) Šolski voditelji naj ne bodo odvisni od krajnih šolskih svetov pri prošnjah za dopust. 5.) Vsak predlog, oziroma nasvet, stavljen pri zborovanju, naj se predloži tudi pismeno. 6.) Naše društvo ostane pri stari članarini, dokler Zveza drugače ne ukrene. Iz tajnikovega poročila je posneti, da je imelo društvo 36 rednih udov, 3 izredne ude, 5 častnih, skupaj 44 udov; razen dveh učnih oseb so bili vsi udje društva. Zborovanj je bilo 5, odborovi seji 2. Končni zadovoliivi uspeh delovanja v preteklem društvenem letu bi se dal sledeče označiti: 1.) Stanovska zavednost dobra. 2.) Medsebojno občevanje po večini prijateljsko. 3.) Sodelovanje zborovalcev pri dnevnem redu živahno. 4.) Sodelovanje učiteljstva v raznih izvunstanovskih poslih požrtvovalno; velik del učiteljstva je z delom preobložen. 5.) Plačevanje udnine in različnih prispevkov izvrstno. 6.) Ugled društva prav dober. Blagajničar je navedel 416 K 16 v dohodkov, 126 K 85 v izdatkov, prebitka toraj 289 K 30 v. Za novo društveno dobo je izvoljen sledeči odbor: predsednik Josip Rajšp, namestnik Ludovik Šijanec, tajnik Adolt' Rosina, blagajnik Maitin Šalamun, odbornika Jakob Preindl in Marija Preskerjeva. Delegata za delegacijsko zborovanje sta Adolf Rosina in Rudolf Rakuša, namestnika Ludovik in Antonija oijanec. + Šmarsko učiteljsko društvo ie zborovalo dne 23. marca v sedaj slovenski učilnici Rog. Slatine. Predsednik Kurbus pozdravi prisotne in čestita tovarišem, ki so po odhodu »nečistih« zasedli tako odUčna učit. mesta. Bodri jih k vnetemu delu zlasti na teh mestih, ki so bila dosedaj podlaga tujčevi peti. Njih delo in Jjubav do mladine naj jo privede nazaj v naročje slovenskega naroda, da bodo tako zaveden in vrl naraščaj mlade Jugoslavije in zvesti sinovi in hčere matere Sloveniie. Res, lepa je bila udeležba — nad 40 tovarišev in tovarišic — se je zbralo na tem važnem zborovanju. Predsednik še posebej pozdravlja tov. Pavlo Delakovo, ki jo je svetovni prevrat privedel med nas, ter ji želi skorajšnje vrnitve v solnčno Goriško, ki pa zdaj še zdihuje pod laškim jarmom. Upajmo, da tudi temu zapoje nekoč mrtvaška tromba! V svoji sredi pozdravimo novo pristopivše člane tov. Gaudetovo, Voršičevo in tov. Stefanciosa, ki se je po trudapolnem vojnem prerivanju srečno čil in zdrav vrnil med tovariše. Citanje zadnjih zapisnikov se zaradi jako omejenega časa opusti in preloži na prihodnje Pismeno opravičita svojo odsotnost tov. Čeh in Srabotnik. Nato se je vršila volitev učiteljskega zastopnika v Smarski okrajni šol. svet. Soglasno se odda zaupnlca dosedanjemu zastopniku Tamu Kurbusu, ki že več let prav vneto in neustrašeno deluje v tem delokrogu za dobrobit in korist učitelistva. Želimo in upamo, da bo tudi vbodoče rnož na svojem mestu. Nato je prišlo na vrsto podavanje »Valjar,« učna slika iz obiikoslovja. Tovariš Štritar je po res vzornem in natančnem ponazorovanju pokazal praktično stran tega predmeta —ker le v tem je splošna korist šole. Predsednik se mu presrčno zahvali za temo in trud, ki ga je imel pri sestavljanju te učne slike. O Fleretovem predlogu — povišanje članarine na 36 K — se je vnela prav živahna debata. Slednjič se o tem in društveni denarni mizeriji soglasno sprejmejo sledeči predlogi: L Smarsko-rogaško učit. društvo bo pri delegaciji podpiralo Fleretov predlog za povišanje članarine na 36 K in tudl Ganglov predlog, da se ustanovi strokovno tajništvo. II. a) Šmarsko-rogaško učit. društvo plača za vse svoje člane po 5 K kot prlspevek za deputacijo v Belgrad. Te pnspevke iztirja društv. blagajničarka. b) Kdor še ni plačal članarine za leto 1918, se brezpogojno črta kot člaa društva. c) Ves razpoložljivi denar se odpošije takoj Zavezi na račun leta 1919. d) Ker še šmarsko-rogaško učit. društvo ni prispevalo za Zvezin sklad, naj se to izvrši, ko dobirao povišanje naših mesečnih plač. Vsak član in članica naj torei stori svojo stanovsko dolžnost in opomoglo sl bo društvo in sploh učit. organizacija. Ne bo treba vednih opominov in zdihovanj pri biagajnicah. Tozadevne račune in prlmanjkljaje naj vsak poravna na prihodnjem zborovanju. Stori to lahko osebno ali pa po pošti pri dr. blagajničarki Ivankl Zupančičevi učit. v Šmarju pri Jelšah. Ta pa naj tudi vedno pošlje denarne izkaze »Učit. Tovarišu«, da se vsak sam lahko prepriča o plačnikih in dolžnikih. Tovariš Čenčič govori o združenju »Slov. Učit.« in »Učit. Tov.«, nakar n. u je pojasnjeno, da se je to v gotovih točkaii in slučajih že zgodilo. Sicer pa je delovauje tovarišev obeh organizacij po možno^tl složno, posebno v zadevi »Bezjak-Opeka« na višjem šols. svetu. Tako je edlno prav — v skupnem delu vseh stanovskih močl je zmaga. Tovarišu Štefanciosl se zaradi nedopusta k usposobljenostnetnu izpitu svetuje, da naj se obrne direktno na viš]t šol. svet. Imenovani je bil svoječasno zaradi vojaške službe zadržan in pozneje nl bil zaradi prekratkega učit. službovan]a dopuščen k izpitu. Seveda je zaradi gmotnega stanja, ker ni usposobljen, občutn^ prizadet — a po čigavi krivdi? Za delegate k Zvezinemu zborovanju se izvolijo: tovariši Kurbus, Šumer in Glinšek — kot namestniki pa tovarišice Zupančičeva, Jakličeva in Glinškova. Tovariši šmarskega in rogaškega okraja smo bili in ostanemo združeni tudl v mladi Jugoslaviji. Bodimo kot en mož v mišljenju in delovanju. A glede društ. zborovanj se predlaga, da se menjavajo — enkrat v Šmarski dolini, a drugič na Slatlni ali nje bližini. Glede šol. knjig, ki se bodo v doglednem času tiskale za Slovenijo, se predlaga, da se uvede enotnost na vseh enako organizovanih šolah. Čitanje naj se povsod in vedno doučuje skupno in ne po oddelkih. Pouk v realijah naj se vrši v kolobarjih, katerft snov naj bo stopnji in razmeram primenia. Predlaga se razpust štajerske Zveze, ki je takorekoč obstojala le zaradi Gradca; društvo pa je Itak pri Zavezi. Na vprašanje, če se naj podpira »Slov. Učit.« je odgovor, da je naročitev in čitanje raznih časopisov stvar posameznih članov Preustrojitev narodnega šolstva — o tem se bo razpravljalo na prihodnjem učit. zborovanju meseca majnika. Do teda; pa člll in zdravi! + Učiteljsko drustvo mariborske okoflce je imelo 13. sušca jako dobro obiskano zborovanje. Predsednik Požegar otvori zborovanje s toplim pozdravom na prisotne. Nato preide k dnevnemu redu. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico ni principialno zoper razpust štajerske Zveze učiteljev ioi učiteljic, vendar je iz tehtnih razlogov za to, da se z razpustom počaka. Istotako je proti izstopu iz društva »Selbsthilfe«, pač pa se pozivljajo mlajše učiteljske osebe, da pristopijo »Samopomoči«. Izvolijo se delegatje za delegacijsko zborovanje v Celju. Neumornosti blagajničarja tov. Pučellka Je pripisati sedanje ugodno in povsem zadavoljivo stanje blagajnice. Pristopilo je tudi mnogo novih udov, tako da je društvo lepo naraslo in je pričakovati najlepših uspehov. Clanarina se poviša na letnih 36 K. Doba zavarovanja desetih let (l.jan. 1909 do 1. jan. 1919) je potekla. Treba je obnoviti zavarovanje. Nasvetovati je malo počakati, oziroma se obrniti na eno ali drugo slovansko zavarovatao društvo. Odločltev bo na prihodnji seji. Za prihodnjo sejo se naprosi tovarišica Antonija štupčeva, da govori o načrtu za šolski zakon, o njega vrlinah in nevrlinah. Vsi tovariši nujno rabijo večjo vsoto denarja kot nabavni prispevek. V to svrho se store potrebni koraki. Važno vprašanje je sedanje zasedanje razpisanih učnih mest. Pri teh nastavljaniih naj se ozira predvsem 1. na službeno dobo, 2. na kvalifikacijo. Okr. šolski nadzornik Jurko, prideljen višjemu šolskemu svetuv Ljubljani, naznanja svoj odhod. S presrčnimi besedami se poslovi od zbranih, se jim zahvali za izkazano mu prijaznost, jih opominja, naj vzgojujejo mladi rod zavedno in v jugosiovanskem sraislu in jim želi najboljših in srečnih uspehov. Nato se poslovi predsednik v imenu vseti od posiavljajočega se tovarisa, cigar odhod je bii vsem nfeznan, čes, aa vedo vsi, kdo je bil Jurko kot človek, kot uciteij, kdo kot nadzornik, kot čian društva, kot moč v pisarni okr. šolskega sveta! Nobenega ni, ki bi ne bil iniei z njim opraviti, z njim, ki je povsod rad pomagal in priskočil, najsi je Ł>iio kadarkoii. N.egov odtiod je venka lzguoa k_ povzroea vsem težko premagijivo žalost. Težko ga bodo pogrešali. Zato se vsi prav od srca od njega poslove z globokim čutom hvaležnosti in s prošnjo, da bi jim Jurko ostal naklonjen tudi v beli Ljubljani. Obenem pozdravi in čestita društvo aovemu okr. solskemu nadzorniku in svojemu velezasiužnemu čianu tov. Lichtenwalinerju. 1 ovariš Podobnik se obrne do tovarišev, ki še niso posiali glavnega poročila o gluhonemih in glulionemih siepcih, naj to Jaitro store. Tov. Vauda navdušeno slika, kako bi bilo lepo, sosebno ko je toliko in jako muzikalniii članov, ko bi si ustanoviii pevski zbor, ki naj bi pred vsako sejo aii po njej zapel nekaj lepib. slovanskih pesmi. Ta predlog se z navdušenostjo sprejme. Naprosijo se nadučitelji in voditelji šol, naj pošljejo seznamek učniii oseb svoje šole, ki mislijo pristopiti pevskemu zboru, tov. Vaudi v St. Marjeto ob P. Pesem, ki naj se je člani pevskega društva naučijo vsak zase, bo objavljena v »Učit. Tov.«. Prihodnja seja se vrši prvi četrtek po Veliki noči v Krčevinski soli ob desetih; pevci in pcvke naj pridejo pol ure prejl + Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 30. marca v Kozjem. Presrčno pozdravi tovariš predsednik vse navzoče. Nato pravi, da se je na našem polju izpremeniio marsikaj. Najvažnejša zahteva, ki jo je zahteval naš stan, je vprašanje gmotnega stanja, katero se nam je po dolgem času in po mnogem trudu vendarle izboljšalo. Zahvaliti pa se imamo v to svrho naši organizaciji. Zato je sveta dolžnost vsake tovarišice in vsakega tovariša, da postane nje član. ' Tovariš Knaflič predlaga, da odpošlje naše učitelj. društvo vdanostno Izjavo regentu Aleksandru v Belgrad, kar se je tudi zgodilo. Zadnji zapisnik se odobri; prečitajo se dopisi. O predlogu tov. Flereta glede zvišanja članarine se sklene, da se plača le za 1. 1919 v znesku po 36 K. Tov. blagajiiičarka poroča o gmotnem stanju našega učitelj. društva. Kot delegata za Zvezino delegacijsko zborovanje se izvolita tov. Gnusova, nje namestnica tov. Vrečkova, ter tov. Ivanuš, njega namestnik tov. Knaflič. Tov. Knaflič stavi predlog, da se na prihodnjem zborovanju vrši razprava o preustrojitvi šolstva in narodne vzgoje. V ta namen se izvolijo referenti, in sicer: tovarišica Volavškova ter tovariši: Kr.ailič, Volavšek, Jerin in Potočnik. Po nasvetu tov. Volavška se prosi vodstvo Zaveze, naj pozove vsa učiteljska društva, da si izvolijo poročevalce, ki bodo proučevali načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. Sklepi se naj poročajo na to Zavezi. Tov. Pečniku se izreče globoko so žalje k prerani izgubi nadebudnega sina, ki je od sovražne kroglje zadet padel kot časten junak za svojo ljubo domovino — mlado Jugoslavijo. Ker odhaja tov. Bračičeva iz našega okraja v ptujski okraj, ji želimo vsi obilo uspeha pri bodočem delovanju na novi šoli. K njenemu odhodu ji želimo veliko sreče! Visokočislano in vrlo, zavedno tovarišico pa ohranimo v najboljšem spominu! Izgubimo pa še drugega zavednega tovariša iz naše sredine — in to je naš predsednik. Preseli se kot okraj. šolski nadzornik v Slovenji Gradec. K njegove^ mu imenovanju mu tov. Knaflič in Lovrec v imenu društva presrčno čestitata in se mu najlepše zahvalita za vse njegovo delo in njegov trud, zakaj veliko je storil vrli tovariš za naš dobrobit. Mi mu ohranimo vedno hvaležno srce! Bog blagoslovi stotero in tisočkrat njegovo nadaljnje poslovanje ter ga ohrani zdravega in srečnega še vnaprej! Predsedniški posel prevzame dosedanji podpredsednik tov. Lovrec. Končno se še tov. predsednik presrč_jO zahvali vsem navzočim za pozornost ter zaključi zborovanje. + Učitelsko društvo za celjski okraj. V štev. 14. je bilo citati pod BUčiteljsko društvo za celjski okraj", da »plača vsak član 5 kron za rezervni zaklad Zaveze. Sklepu so se odzvale vse šole razen one na Dobrni." — Šolsko vodstvo na Dobrni je poravnalo ves dolg, pač pa smo denar ele naknadno sprejeli. V imenu Učiteljskega društva prosim, naj se blagovoli to v prihodnji številki preklicati. Tajnik. Kronika. = Iz vseučiliške komisije poročajo : Ko je došla vest o sklepu ministrskega sveta, da se dovoli ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za letošnjo jesen, se je vseučiliška kopiisija* deželni vladi v svrho hitrejšega izdelanja vseh podrobnih načrtov razdelila v pet odsekov (za vsako fakulteto: teološko, juridično, filozofsko, medicinsko in tehnicno posebni odsek). Tudi se je pri društvu slov. inženirjev sestavila subkomisija za pridobitev zacasnih vseuciliških prostorov. Vsi ti odseki so predložili svoja poročila vseučiliški komisiji, ki jih je na svoji 12. seji dne 29. pret. m. po temeljitem obravnavanju odobrila. Poročilo vsake fakultete sestoji iz temeljnega osnutka studija na fakulteti, iz učnega reda, seznama vseh nujno potrebnih stolic in institutov ter iz imenika ucnih oseb, ki bi prišle prej ali slej v poštev. Vsebuje obenem predloge za takojšnje imenovanje dveh do treh vseuč. profesorjev za vsako fakulteto, ki naj bi, čim so imenovani, prevzeli nadaljno organizacijo in izvedbo. Nastanitbena subkomisija je izdelala načrt, ki kaže, koliko in kakšnih prostorov bi bilo potrebno za začasno nastanitev fakultet in kje bi se prikladni dobili. Vsakemu fakultetnemu načrtu je pridejan tudi po možnosti proračun potrebščin za leto 1919, zlasti pa za najbližjo prihodnost. S tem je vseuciliška komisija izgotovila nasvete, ki merijo na otvoritev tehnicne fakultete že v nekaj tednih, ostalih fakultet pa v letoinji jeseni. Celotni izdelek je predložen vladi, in od njenih nadaljnih ukrepov je uresnicba načrtov zavisna. = Profesorji za ljubljansko medicinsko fakulteto. Medicinski fakulteti v Zagiebu se je posrečilo dobiti dobre profesorje in je sploh profesorski zbor v Zagrebu sestavljen iz izbornih učnih oseb. Medtem nameravajo osnovati tudi v Ljubljani medicinsko fakulteto ter obstoja bojazen, da se odvedejo dobri profesorji iz Žagreba v Ljubljano. K temu pripominjajo ^Novosti", da je popolnoma v redu, ako hočejo Slovenci osnovati svoje vseučilišče, dvomijo pa, da bi bilo v splošnem stvari v korist, 5e se odtegnejo zagrebikemu vseučilišču dobre učne osebe. Tudi ameriškega nacina izmenjave profesorjev med vseučilišci v Ameriki in v N«3mčiji ni priporočati, ker sta tvorili Amerika in Nemčija dve državi, medtem ko smo sedaj mi enotna držaVa. Upajo, da pride do primernega sporazuma v prid skupni dobri stvari. = Za politične preganjance. Deželna vlada rabi natančne podatke o obsegu političnega preganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično preganjanje je razumeti vsako zatiranje, ki ga je prejšnja državna oblast po svojih organih izvajala proti sedanjemu državljanu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev zaradi njegovega narodnostnega ali pa zaradi njegovega državno - političnega mišljenja in delovanja. V ta namen bodo v prihodnjih 2 tednih zbirala okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestni magistrati potrebne podatke. Občinstvo se vabi, da z vestnim sodelovanjem omogoči čim popolnejšo sliko o političnem preganjanju. Podatke o preganjancih, v tujini bivajočih, sprejema mestni magistrat Ljubljana. Pri tem se pripominja, da ta zadeva ni v nikaki zvezi s prejšnjo akcijo za odškodovanje političnih preganjancev potom naše delegacije y Parizu, temveč je to zbiranje statističnega materiala, ki se bo ob danih prilikah uradno uporabljal. — Za rtforme v pravoslavnoj cerkvi. Sarajevska rSrbska Riječ" prinaša dopis iz Belgrada pod naslovom «Pravoslavna cerkev". Dopisnik pravi med drugim: Da naša cerkev potrebuje reforme, ni nobenega dvoma. Preosnove v organizaciji in preosnove v ljudeh. Mnogo je nujnih vprašanj in stvari, ki jih je treba hitro rešiti. Kakor sem obveščen, se za te preosnove živo dela. Pričakovati je tudi, da se izmenjajo mnogi cerkveni veledostojanstveniki po vsej domovini, kar je neobhodno potrebna stvar. Nove organizacije in reforme niso zmožni izvesti ljudje starih načel. = Mornarska akademija. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet odobril kredit za mornarsko akademijo, ki jo ustanove v Sisku. Akademija začne s poukom že letos meseca avgusta. Sprejetih bo 20o gojencev. = Zagrebško vseučilišče. Dovoljenje za predavanja iz modroslovja na zagreb. ški modroslovni fakulteti je prejel dr. Vl^. dimir Dvornikovič. — Prof. dr. Fran Ileiic je imenovan za rednega profesorja mo. droslovne fakultete. = Profesor dr. Bernatzik je umrl ne. nadoma dne 31. marca na Dunaju. Bil je slovit profesor državnega prava na dunaj. ski univerzi. = Iz Nemške Avstrije. Socialni demo. krat dr. Renner je bil od nemško-avstrijske narodne skupščine izvoljen za državnegakancelarja. Pri tej priliki je govoril osmernicah delovanja nemško - avstrijske republičanske vlade. Dotaknil se je tudi šolstva, rekoč: »Kot poglavitno delo oskrbe za delo smatra vlada reformo naše prosvete od Ijudske šole do visoke šole, Pouk naj bo pouk dela po metodi in po smotru! Ljudskošolski pouk naj se naslanja na delovno naravo človeka, naj otroku odpre svet tudi s pomočjo načina, da otrok sam sodeluje, kar je najboljšij stvaritelj volje! Srednje šole zahtevajo^ reforme v praktično smer. Naj dijake pri. bližujejo sedanjosti in prihodnosti in od preteklosti naj jih boljinbolj oddaljujejol Reforma vseučilišča naj Nemško Avstrijo, posebno Dunaj, napravi za nekako precU stražo nemškega duha in nemške kulture! na jugovzhodu. Vse učilnice in ueilišča' naj bodo odprta vsem pridnim in nadar.! jenim brez razlike rodu in stanu. Naša dežela je sicer bogata lepote, prirodnih zakladov pa dosti nima. Kar nam torej ne more dati priroda, naj nara nadomesti! znanje in izobrazba državljanaj Naša pri-' hodnost temelji predvsem na naših šolah. Pomnožimo si duševne sile in usposobljeni bomo za zopetno zgradbo našega narodnega gospodarstva, predvsem poljedelstva.' = Šolski grehi bivše bosensko - hercegovske uprave. Pod tem naslovom piše ^Slovenec": Znano je, da je bivša švabskomadžarska uprava v Bosni-Hercegovini vse storila, da ohrani domače prebivalstvo v bedi in nevednosti. ^Rulturo" je širila le tam, kjer je imela svoje uradništvo, poj sebno v Sarajevu. Strahovito je grešila' nad domačim narodom v šolskem vprašanju. Znala je doseči s svojo šolsko politiko, da niti tiste šole, ki so se ustanovile, niso mogle dosegati svojega namena. — 0 tem piše učitelj Ljubunčič v sarajevski „ Jednakosti*: »Učitelj ni bil samo bedno plačan, marveč je tudi sicer cutil težke okove, ki so mu vezale roke in.noge, V kraju, kjer je služboval, je z bolestjo opažal, kako je zapostavljen pred najne-, znatnejšim funkcionarjem državne uprava| Njegovo prosvetno delo v soli in izven nje* so omrtvili in onemogočili z vsemi mogočimi predpisi in vedno novitni naredbami, ki so imele vse le en pomen — da obvarujejo šolo pred vsem, kar bi služilo pravemu napredku in prosveti. Svoj su ženski položaj smo tako čutili posobno v šoli in predpostavljeni so postopali nasproti učiteljstvu kakor policijska oblast, ki čuva javni red in mir. Vse to je seveda n« učitelja delovalo škodljivo, uničujoče, ds je postajal čimdalje bolj profesionist svojega poklica. Težko pričakovana naredbij o stalnosti selskega učiteljstva se ni nik dar izvršila. Tako je bil učitelj prepuščei obupu. Nič boljše kakor nasproti učitelji ni tuja uprava postopala nasproti šoli sami Šolske zgradbe — razen redkih izjem so primerne za vse preje nego za šolfl Človeka zaboli, ko vidi, v kakšnih popoH noma zapuščenih krajih so gradili šole il kako so jih gradili. Namesto da bi bili zgradbo šol vodila deželna vlada sama, ji to prepustila krajevnim činiteljem ter 8 se mnogokod vaške kavarne izpreminjal v šole. Seveda je bila tudi oprema šol učili in pedagoškimi pripomočki skrajn nedostatna. Kar je bilo najnujnejšega t začetek, to je bilo vse, evolucije ne kažej šole nobene. — Nato se pisec pritožu} da tudi nova domača uprava ravna z ul teljstvom še vedno mačehovsko; brez ozic na utemeljene prošnje premeščajo učitef brez vsakega razloga. Zahteva, naj koncno drugače ravna z učiteljstvom, je že dosti trpelo. — Tudi te razmere htevajo, da ustanovimo čimprej skupnj organizacijo vsega jugoslovanskega ueit' stva v kraljevini SHS. = Kultura italijanskega imperiali V Podgrajah pri Ilirski Bistrici so 22. marca zaprli učitelja Sardoča, nje; vega brata in dva druga fanta, ker peli slovenske pesmi. Odtirali so jib tržaške zapore, kjer so še danes. Krasu se neka učiteljica ni hotela udele: večerje, ki so jo priredili laški oficirji. f' učiteljico pa so prišli laški vojaki s p^ karai in so jo prisilili, da je morala iti * zabavo. — Na vsem zasedenem ozenJj i/.vajajo italijanske okupacijske oblasti U| znosen pritisk na one slovenske starše, » ne dovoljujejo svojim otrokom obiskov«1 italijanskega pouka. Odvzamejo jim apr° vizacijo in potne legitimacije, jim provz^ čaio nebroj sitnosti ter jim pretijo z zaporoin- Bujno cvete kultura italijanskega jjjjperializma, toda ponos našega zavednega naroda se ne ukloni nobenemu na- silju! Polemika.Naša mesečna imena. Uradni list naše države, »Službene Novine Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca,« ki izhajajo v Beogradu, rabijo dosledno svetovna imena mesecev, vzeta prvotno iz latinščine, torej: januar, februar, mart itd.; takisto »Uradni list deželne vlade za Slovenijo« in sploh vsi naši listi; ta imena so obična tudi v uradiiem poslovanju, kjer je treba točnosti in hitrega pregleda. Le naš »Višji šolski svet« je začel uvajati v svoje odloke naša domača imena mesecev, menda iz nagiba, da bi se postavil na popolnoma slovensko stališče tudi v jezikovnih ozirih. — Ta samolastnost pa se nam ne zdi pravilna, ker nas vsak dan loči od jugoslovanskih bratov prav tako kakor od Francozov, Angležev, Italijanov. V leposlovnih spisih le rabimo svoja domača imena (»kozoprska« pa se bodo nežni liriki gotovo tudi ogibali); pesniki si itak pomagajo, kakor si je znal Prešeren v svojem glasovitem sonetu »Je od vesel'ga časa teklo leto ...«; a v uradnih podatkih in sploh povsod, kjer je glavno nedvoumna točnost, ki jo je treba spoznati na prvi pogled, tam se držimo mednarodnih izrazov in ne gonimo samoljubnega separatizma. To je tem bolj potrebno, ker bi nastala z uveljavljenjem naših mesečnih imen prav lahko zmeda baš pri često tako važnem datiranju, osobito ako stopimp s Hrvati v ožji stik, preden tudi oni^ne bodo dosledneje rabili mednarodnih mesečnih imen namesto svojih; saj je naš Iistopad« v hrvaščini »studeni«, naš oktober pa tam listopad, naš december jim je »prosinac«, naš prosinec pa svečan (siečanj), naš svečan jim je »veljača«, mi imamo 2 travna in 2 srpana, Hrvatje samo po enega... Koliko nepotrebnega uka in pazljivosti zahtevajo take formalnosti, ki se jim čisto lahko izognemo na srbski in sploh evropski način! Ne posnemajmo Vsenemcev, ki so bili v zadnjih letih pričeli izkopavati »pristna« nemška mesečna imena izza dobe Karla Velikega, a so bili vsaj toliko pametni, da so se jih posluževali samo pri slavnostih in v spisih Siidmarke in Schulvereina. T. Fr. Šegula: Knjige in službe. (Viš. sol. svetu v preudarek.) V 12. in 13. štv. »Uč. Tov.« čitamo članek strokovnega učitelja tovariša Iv. Magerla z gorenjim naslovom. Dopis sloni na jako velikem zanimanju za meščansket,šole ali bodoče višje narodne šole, kar*je vse hvale vredno. ako bi obenem ne bilo čitati med vrstami članka nekaj, kar označuje Francoz z besedo — presomption. Kar se tiče I. dela, t. j. knjig, molčim, ker nisem meščahskošolski strokovnjak; pač pa si dovoljujem nekaj omeniti glede II. dela — glede služb. Kar se tiče preustroja narodnega šolstva_ smo vsi edini v tem, da se naj to izpopolni ter obenem naobrazba učiteljstva razširi; učiteljstvo samo si želi vi!sokošolske naobrazbe. Vse to pa ne pojde čez noč. Imamo prehodno dobo, in ta je huda, v marsičem še slabša kot prejšnja doba, t. j. doba pred vojno. Vojna je zasekala baš tudi šolstvu pregloboke brazde. Naš naraščaj, ki je prišel zadnja leta z Jčiteljišč, takozvani »vojni maturanti«, in aaraščaj, ki še pride eno ali dve leti, je pač pravo pristno vojno blago. Pri vsem tem pa še trpimo na pomanjkanju učiteIjev, tako da se je že razmišljalo, bi li ne kazalo namestiti kot učitelje neabsolviranih srednješolcev. To glede splošnih ljudskih šol. Glede meščanskih šol pa je tovariš Magerl poln največje bojazni, da bi se ne vrinil med vrste meščanskošolskega učiteljstva kak četudi sicer dober ljudskošolski učitelj, ki pa ni dobil licence za meščanske šole a 1' agregation exellence. Najrajši bi menda, da bi se že v novem ščanskošolskega kandidata isto znanje ščansko šolskega kandidata isto znanje  kot od kandidata za nižje razrede srednjih šol. Meščanske šole so po dosedaj še veUavnih zakonih povsem ljudske šole, ki se Pa ločijo od višje stopnje splošne ljudske sole v tem, da imajo nekaj obširncjši učni načrt. Da se zaradi tega močno bližajo spodnjim razredom srednje šole, je jasno, *er sploh ti razredi odgovarjajo le višji stopnji ljudske šole, kolikor ne ustreza.o Posebnemu namenu — podavati osnovo za nadaljnje študije. Meščanskošolski učitelj pa stoji vseKakor bliže ljudskošolskemu učitelju nego «ednješolskemu. Naš načrt in naše želje, dasi so upravičene in je njih izvršitev sigurna stvar, pa je le še v bodočnosti. Zato pa ne kaže nikakor danes merodajnih činiteljev opozarjati na to, kar znači naš načrt, ter zahtevati, dav prehodni dobi primejo meščanskbšolskega kandidata o priliki meščanskošolskega uanega izpita za ušesa. Splošno znano je, da je še dosedaj veljavna ministerialna odredba z dne 31. julija 1886, štv. 6033, glede meščanskošolske aprobacije kandidatov dokaj stroga — z ozirom na predizobrazbo, ki jo nudi učiteljišče — in ravno tako znano je, da eksaminatorji ravno na izpitu te vrste dosedaj niso poznali pardona. Zahtevali so skoraj več, nego manj, kar zahteva ornenjeni predpis. Ravno to je krivo, da se je marsikdo zbal ter vrgel puško v koruzo, namesto da bi stopil pred komisijo. Tega pa ni kriv kandidat, ta se je itak učil noči in noči, a še ni zbral one obširne snovi; kriv je pa sistem. Naj skrbi vlada za to, da si kandidati pridobijo primernim potom potrebne naobrazbe. Danes, ko prihaja med ljudskosolske tovariše naraščaj — »vojna roba« — se bodo pač tudi meščanskošolski tovansi morali zadovoljiti s tistim sotrudnikom. ki je kot dobro kvalificiran in vesten ljudskošolski učitelj napravil izpit za meščanske šole po starem kopitu. Ce se pa pri tem mogoče eventualno pogleda skozi prste, nič ne de, saj so gledali pet let skozi prste na izpitih vseh vrst in še bodo. Vse itak ne zavisi od izpita; to tudi vemo vsi. Smelo trdim, da je zmožen poučevati v meščanski šoli vsak boljši ljudskošolski učitelj, ako se primerno pripravi za pouk. Pripraviti se pa moramo vsi za v s a k pouk, to je staro pedagoško načelo. Kar se pa tiče ravnateljskih mest na meščanskih šolah, pripominjam: Toliko aprobiranih meščanskošolskih učiteljev .e brezdvomno v Sloveniji, kolikor bo v doglednem času meščanskih šol, in nikakor ne bo treba segati po ljudskošolskih učiteljih,. Sicer pa ravnatelj meščanske šole §e ni ravnatelj srednje šole, četudi nižjih razredov, istotako kakor ni meščanskošolski učitelj srednješolski učitelj, dasi sam najbolj želim, da se postavi naše šolstvo na ono enotnost, da bo meščanska šola — to se pravi bodoča višja narodna šola — vseskozi istovredna z nižjimi razredi srednje šole. A to je le še naš smoter, ki ga hočemo doseči, a v ta namen ne začnimo pri zgradbi z dimnikom, temveč le s temeljem. S temi vrsticami nočem nič drugega povedati kot to, da ne provzročajmo slabe volje v naših vrstah!