St 37. V Gorici, 12. septembra 1890 Tedaj „SoeV' ia&aja mk petek in velja popoatiprejeraana alt v Gortci na rtom poiiijana: Vse leto Pol lets f. 4. Pri oaoantfib in tako twit pri „$>& »:«ift»cafc" »e plataje za navadvo trirtop 8 kr. te be titka 1 krat Zayede crke po proitoru. SOČA Posamezne itevlUa se dcblvaja *• S kr. t tobak&rnicah «a Starem t?f» in v Niiuski ulici. Dopisi naj ae po&iljftjo vradniffiy naroininapa upnuraififcru ,jSo*e"; ftp larijatukl tiakarni ˇ Gorioi, Rokopiil ae no rraftajo; dopUi n«* •o blagovoljno frtiikajejo. «. DelavoeM (n drugim neprpmnftniin sa ntrofafa* iniia, ako te oglaie pri opratttlatru, SIoYenci, Yarnjmo naSega kmeta! V svoji'm zadnjem listu smo rekli, da bi lohko slikali s« dalje tezavni stan naS>ga kmeta, a nismo tega storilt, ker smo uudaljnu na-gtevanje kmetsfcih teLav se za druge bste pri-hranili. Mi nad&ljujemo torej, in pri tem delu ne smomo pozabiti, da s francosko rcvolucijo leta 1789 in % ustavami, katere so se vsled one revoliicije vpeljil^ po laznih driavah Kvro-pt», je napncila nova doba glede osnove celoga nalega drultva. Nastala je torej v nasem drult-venim zivljctiji nagluma, in ne oslanjaje se ua naraven razvoj drultva, jako ubcuUjiva presum-ba, vsled katere go se stare In dobre napravo zam«nil© z novimi. Naslcdck to presumlie jo bil, da se druitvo ni odvadilo statin navad, in da se ni initio privatiiti novili naprav, tako da jo nastala pri vseli daJjnih nartdbahneka ncokrot-nost in da je iz tega droitvo ikodo trpelu. B«>g varoj, 6e bi se mm po pravki pod-tikala misel, fa zelimo starib in Jo kot ilabe spoznanih navad, alt vse odpravljene navade in postave niso bile slab®, in druge postave, kt so jim slediie, so bile vcasib slabs® in naj slabsc je bilo to, da so se prav vsled francoske rt-voluetje in novodobnth nstav izdajale postave, kt niso naatale iz potrcbe, ampak ki so potrebe §e le napravilft. Iz tega so se godile in se go-dijo se dandanes velike Skode v nasem drustvti. Tako na primer velja vsled najnovejsih po-stav kot vrhovno vodilo s v o b o d a. Lepa be-seda je t.t beseda in tndt njen zadritoj je veliko vrcden, pa svoboda ni za vsakfga dloveka. Mi-slimo si le, ee je svoboda tudi za necdraslc ljudi: koliko nesreC bi se ne godilo v druziuah, kjer so mali otroci, v Soli, kjer nevbogljivi o-troei ne bi both posluiiti svanlnih svetov svo-jih uiiteljev, koliko nesred bi se ne zgodilo v delalmc.ili, na past in povsod tarn, kjer nesku- Sena inlndina sama sebi svetuje, si zapoveda in svoje neumne sklcpo izvaja. Eoako kiikor po starosti, tudi po stanu clovek ne more biti prepuS^en svoji lastni volji in potrebno je, da nevednega filoveka vodi bolj izkuseni moL in tarn, kjer je to mogooe, zavzi-ma tuesto moza p o s t a v a, ki zabranjuje, da tisti, komur skuSnjc manjka, ne pride do nepo-pravljivc §kode. Naj so nikomur ne zdi cuduo, ker tukaj za-poredoua imenujemo svobodo in postavo, in tir-jaino, naj manj izkuHcne stanove varuje posta-va, ker svoboda -v vseh obssirili je noizkulenim Ijudem Skodljiva. Tako je na primer svoboda % menjicami zayezavati se ikodljiva vsukemu dru-g^nti stanu, ko jo tisti, ki le po svojih opra-vilili ali po posebnem svojim znunjii pozuu, ka* ko mod imajo menjice, Se ve, da tukaj je tre-ba tudi to v poitev jemati,' da menjiee so manj nuvarne nevedtiitn ijudem, Le jib poscdujo kdo, kojega /elja ni, da sebi na korilt in doizniku na Ikodo ojstro in naglo tirja svojega plaiila, ali mi %t moremo odlodno izrtci za to, da se vsa-ki'mii kmetu in vsem dtugim stanovom, ki ne morejo spoznatt nioL rneujic, odvzame po po» stavi pravica zavezati se z menjicami. In tako bi lahko navedli voc postav in na-redeb, kt so vsakemu kmetu skodljive, pa §e veljajo, ker svoboda to dovoljuje. Vender mi nocemo vseh teh postav tukaj navesti, ker o priliki bomo &e kaj omemli, kar bi bilo trek bulje vrediti, kakor je scdaj. Za danes smo na-menjeni posebno o tem govoriti, kaka spaka je nastala, da pri vrejenji novib razmer, ki jib tirja ustava, niso bile vse stare postave odstra-njene, in so se dale nove postave, ki se ne morejo slagati s starimi postavami. Tako je bilo mogoge, da se posebno nas kraet ncvsmiljeno stiska, kadar ne placa svojih davkov, kateri slo-ne na starib postavab, in se z novimi postavami sili vboMek, naj pla5a svoj dolg na davkih. LISTEK. irtice o popotovanji v sv. dezelo. (Dalje.) Prott oraenjeoomu mmin je siloo veliko takih rastlis, kterih pereaa ali tolato lopate so na deblo goato nakopicene od tal na kvisku tako, da leto za letom nn lopatab vedao novo nas tan e, ae nakopi6u-jajo in obilni nad obrode. To so ob enem gnste me* je. ? Evropi le goaposka take rastline, ktere kaktus imenujsjo, goji za lepoto v vrtih, pa t6 sad a ne daj»jo. Tkbtst Btreljaj od imenovanega mesta (?Tal»!us) smo pa sotorih preno&li. Te 5otore z mizami, stoli, pooteljami In z drngo neobhodno potroboo saro, po-¦ebno za kubauje i. ti dM to odloSeni sluiabuiki (arebje) na roulah pred nami nesli. Komej stno se zjutraj po 5 Uri it vise6e poitolj© ckobacali, saeakrat so nam je Arabci izpodriniUi vse skupaj gvowtli, na mule nabasalt, %p? % vaem drog;tn odSli df» yrvft itacije, Her«> smo doaegli nkoli o§me uie awt-fier. Zatumalrt ta bode, da <-mo v Nablusu svojo SotoriMa imeii tik mohamedtmakega pokopaliiia. Tatnje pavada, da mr- Vsak posoBtnik, ki plafiuje davke od svo-jega nopremakljivega blaga, pozna dobro kaka razlika se d^la med izravnimi In po* s r (Mi ii i in i davki. Da so izravni davki «o po-sreno nizki, to ve vsak kmet; ali posreduji davki, katerim so podlaga vse doklade, ki jib tudi pozna nas kmet, presegajo izravne davke tako, da so otii vsi skup vefijl kot so izravni all „r.09arBkiB davki, Oboji davki so prav velikf, in kdor pozna dohodke naftih znuiljiSfi, in strofike, katere mo-rajo pluftevati naSe kmetije, in katori promlali vse tozavo, ki Rr.^j jilt deloma navedli ze v prejinjem listu, bode pa6 lahko ipoznal, da nafi posestnik ne more vselej omagati vsoga, kar ie mu nalaga, in da vedkrat ne more placati svojih izravnih in posrednih davkov. To je vzrok, da davkarija, ki ima dolzuost, da sama ali pa po svojem berifcu iztirja davek, pofilje kmetu opominski list, s katerim ga pozivlja, naj pla^a svoje davke. To posestnika staue id I fl. 5 kr, in ta znesck se mu prideno k dolzenemu zne* sku, Zdaj prifine za nadega vbozega posestnika, ce ne zumarc plnc;iti svojega dolga, Se le po* silno iztirjanjc tega, kar ima pladati; zdaj se zarubi njemu ali prcmakljivo premozenje s tem, da se mu napravi ob enem rubez in ceuitev, ali pa se obvezo njegovo nepremakljivo premozenje (hisa, zemlji§6a) s zastavno pravieo, in se mu vkujizi ta pravica tarn, kjer so ze vpeljane J javue knjige. Gotovo je, da nasega kmeta manj s'ine posilno iztirjanje tedaj, kadar se godi to ':tirjonje na premakljivem preraozenju, ali ne ,emo kako je to prav, da se naSemu kmetu nalaga, naj placa v tem slufiaju v kaso kot pri-stojbino po dolgu znesek od 10 kr. do S fl. Kadar pa se vrli to iztirjanje tako dalct, da se dolzniku na davkih po dra2bi prodaja njegovo premakljtvo premozenje, tedaj nas kmet more zabvaliti Bo-ga, ce trpi izgubo zneska najmanj od 12 fl. Drugacno Ze se godi iztirlanje, kadar se po- lice le nekoliko v zeuiljo zagrebejo in verb njoga lo dolgo pit S6o polo^ijo. Hyene in aakali na stotiuo po noci, od milva§kega duha izvabljene, prtdejo in oble-gajo taka pokopalisva. Mi ae svojimi sotori smo jim bill nopovoljui, zato so upili in ZviLgali tako grozno, da nas je ekoz in skoz pretresaio in straSilo tem vec, ker ao ti nezaktevani goatje svoje plesanje in tulenje ponavljali. Bati ae nam sicer ni bilo, ker obdi Soto-roT je b.lo mtiogo konjev in l;udi, ki au nam bill v p»»atr«»Lb<}." V tem meitu se brunt 5 knjig Mojzeaovih (Peatatt»vh) na porgametitt in zavitih v trobele (Rol-len), ktere Samaritauci veliko cenljo. Da je bilo o casu Patrijarhov ' to meato zant-1 mrro, se najde v bv. piamn. Ko je bilo Izraelsko Ijudntvo iz sv. deiele izgaano, jim jeto mesto v pre bivaliSce in zavetje slalilo. Tudi so ae tu Leviti go-jilt za alulbo bozjo, tedaj neko sentence za take, ki so imoli kakino opravilo v tempeljnu ali za po-sluibo duhovnim. VidiS, kako tnodro je btla za 6asa Mojzeaa vaaka stvar vrcjena in oaebe odlofiene in poavefiene aa dottcne npravke v aVvtlicu. Sieer je v bv. eerkvi Se vedoo tako, da za vaaki eerkveoi, tudi najaizl opravek, imimo dotidno bl«gaslove, Se ve, zalt-bog, da ae dandanea vaelej tHko strogo ne gleda, ker pomanjkuje priatojnih oseb. Imtmo semntariste (kle. rike), kimm ikof vse redovo, ptvo aizje, kterih je 4, in skemj poredoma tudi viat rede, podeli, tako ao le oblast uue rede spolnovatt prejeli, aledojii pa vender so le za maStaistvo odloCeni, ktero je dandanea tako nujno potrobno. Na omenjenem gri^u mesta je bil Jezue pr^d smrtjo Izraoleko Ijudstvo zbrai, da ^ih je boije zapo-vedi apolnovati uCi!. Tu v Sihem je nek poredoi Roboam, Salamonov sin, po hiaavsko tte zoper o5eta apa^^al, ter se za kr.ilja prekli:ati dal. Ta ktalj, raTad in neakulao, ni znal prav vladati. Ako so pcdlozni poniZno ga pro* alii, naj bi jiut .jan«m, kteri jib je tlaell fie od iaaa occta, nekoiiko polajaat, jim brezsrcao po natvetu svojih tovariSev, mladih avetovalcev, odgovori: „Moj oce Vas je tepel z b!3i, jaz van bom pa • akor-pijoni." Nn tak odlok jib veSina odpade inaaipunta. Ljudje so postali predrini, nealoioi, avojeglav-ni, so ae za mo tali v neveratvo, puntali 3 o ae zoper cerkvene oblaati, ntso bote It se podvreSi oa-liL'ejpostavljenini, naatale so stranke in razpori. Ko ;mi j" bil kralj Cir dovoltl iz suiaoati te domov tr-niti, to.- tempiilj zopot zidati, ni bilo toed ajtmi tIo2-n^st; v tako vaznem bogoljuonom ri^dvzatju. Ki Ooda, ker ao bili razoepljeni po veri, ni bilo mogofio se zediniti za east pravega, neekoudnega Boga. tjudje so id zadoiiili, pri Bogu zamtriti, hmi ei bilo Li sesfnikn zarnbi nepremakljivo premo2enje: to mora placati vse pristojbine za prosnje, koleke, strcSke za cenitev, za komisijo, za uradne raz-glase i. t. d. tako, da more kiuet roke proti nebu vzdigniti in se zahvaliti, €e nx prisel v yefcj© skodo, kakor od zneska od 80 fl. zato, da mu je davkorija premozenjc prodajala, . In zdaj vpraiamo mi, all ni potrebno, da na& raznmniki, namesto da bi svojc modi ua wanj pctrebne vprasanje Gbrat&li, trudili se, da bi vsaj v oiuenjeuim vprasanju zboljsalo se sta-IHee naSega kraeta, Ta in ne dragod se vrti vprasanje o zboljSaDJu gmotnega stauja naSega posestnika. _______ V. Rim in Itelija. Glatovi, ki nam dohajajo ii Rims, glsse ae vedno resneje in nspovednjejo, da ae razmere raetl italijausko ftado in rinwko stoho v>d«o bilj oatrijo, in da so mora pere5e rimako vprnsinje resiti kar prej taogooe, aieer se je bati nsjhojaega, da pa-pes aapuiti Bim. Zakoa o dobrodolrnii napravab in vatanorah, a kaleeim se polast: italijanska vlada ogromnih avci, ki jih je v teku caaov nabrsla dclo-sta krSeauaka Ijubezen, pntrjcn je ml kralja in Cri-spi gotovo poakcbi, da se no kar nsjstrolje izvtseval. Brez vspeha ao bili ugovori Leona XIII., akupno pis-mo tseh italij«nskih skofov, zaman se jc ustavijal nroski aenat Orispi naSel je pot in obiiko ptiinerno, da je doaegel sroj namen, — prosiezidaraka loza so bo obogatila a deaarji, namenjenimi vbogemu ijudstvu in Criapi bo ob ojeoi aulo3ti Se nekaj Lasa Todil u-aodo italijanske politike, Toda ne samo to. Dotikati se je jela vlada colo Tatikaua. Znano je namrec, kakov krik ao sag-uali liberalni easniki, ko se jo Leon XIII. ob neki prihki peljal v uraet'tisfco dolalnica pj svetu, ki pri-pada Vatikanu. Kricali ao, da je zapustil vaijkanski atet io atopil ua italijanska tla, da msi je italijansaka strait, skasals avojo caatao sluzbo, in po/.drav itd., vse za to, da bi zunanjerau svetu po ,ok motali v oci, eea, da ae je papei sprtjasnil z oMcjccimi razmera-mi, in da viada atori od avojo strani vse, kar ji je v torn ozira spioh storiti uiogice. Na eni atrani torej viada svoj inec zadira v srce katoliski cerkvi, na drugi atrani pa v istem easu zatrjuje, da v ngodnej-sih raamerab ne more 2iveti cerkev, kakor zivi na Italijauakem. To ao pac okolisciae, ki tndi manj poucoaemu v leh zade*ah pojaanijo, da je ataliSce papezevo za vec casa nezooano; ne bo ae cudit, da Leon XIH vsako priliko porabi, da dvigae svoj gins za zatirane pravice rimske atulice ter povdarja, da od avojih postavaih zahtev niti za iaa odatopiti ne more. Papez seveda tudi drngace ravaati ne more, akn se necs tzneveriti avojmnu poklicu; o tern ae vaakdo preprica, koinur je znan poLetck in razvoj cerkvene drzave. — Ni namrec akoro vladarja, cega pravice bi bile toliko vtrjene, kolikor ao pravice rim-8ke atolice nad veduim mestom. Ko je bil Kim po* zabljen in zapuScen od svujib vladarjev, bizaatioskih ceaarjev, tod:ij ao papeLi skrbeti in vodiJi ljudstvo, branili ga in reSili pred barbari; in ko so priSH drugi poatavni avetni vladarji n. pr. Pipia, Karol Veliki, Oton I., potrdiii so s siovesoimi liatinatni obstojede razmere ter rimaki stolici ugcabijeoa mesta in pose-stva zopet zanjo prisvojili. drogac3 vbezaii, kakor ae koj in rcsaicao k prave-Diu Bogu obruili. To je rea neizbrialjiv dokaz, kara nezlozaoat za dobro, kam razpor Jjudstva in upor zoper vsako oblast,, avetno in cerkwno, pripelje. Se dandanes je Naplus prife, kako se razpori, budbbijc in brezveratvo ne dajo poravnati io odpra viti. Naplus ima 1B000 prebivalcev, all vkijub vsetnn prizadevanjn l&t. ssisijonarjev je komej 60 psavoveniib, drugi so sovrafcu; kristjanom. Mesto Naplus ali Sihem je iz ust Kristasovih av. Evangelij slis*Io. Pentateub brauijo JudjH v svoji sinagogi na neki dragoceni mizi, ter ga kazVjo vsa-kemu, ki ga hofic viditt, ae ve da denar (baksis) do-be. Nam, ki si niamo hotlidevljev izuti;so nam pentateub tako kazali: prinesejo stoiico pred.aioagogo na uiico, ter kniigo nanjo poio2ijo ter raziagujo. Pri naSih Sotorib najdeino tudi katol.skega. zup-nika iz omenjenega meau, prav izobrazenegt, pritjud-nega Arabca. Bil je prav dobro izsoian iu izobraien v patriatbalnem sem«:niicu v Jeruzaieuiu, v katerem sent se osebno preprical, kako lepo so tauikaj la'.a-dina goji in kako mladenfr, posebno od Eviupojc.t, radi kaj poizvedd, kako se nam sluzba bozja oprav-Ija, v kakfinem jeztku. Posebno jih zanima, da se v Lvropi tudi javuD Bog casti in moH. Posebno o jtroeajajabj o iastenjn Matere Boije itd. Toda sovraznikt ce/sve so se zarolili, da se ta mora porusiti, vziasti zato, ker atoloje na ojem duhovoik-papez; npali so namrec atreti s pc svetno tudi njegovo duhovniski oblast. Polaatilt so se aredatev, katera so jira bila v tem Lasa najvgod-nejsa v doaege njib n*me»u?r; ideja narodaos'nega r.acela jrla se je sinti, vzbnjala in navdus* *ala je posamt'zna narode, da so ae sp^znavalt kot celota ter zaCeli zahtevati, da naj se tudi zdruiijo v politicoo ceiuto, ako ao mard:» da takrat bili laeeni. Ta ideja yzbujala je na Italijanskenx bye zoper Avstrijo in je d -segb, da je Avalrija po dv-^h ne^refiuih voj^kab izgufc.a Lombirdijo in Benesko, ki ao se zdraiila a avojo ^uufosjo zt»mJo*, ta tdej i 'udi se sedaj oe d& roirovati Ualijanskim irredeueom, ki ofitno sabtevajo, da ae reaita tndi Trident in T»t ix tujega jarma, sato tro-ijo med Ijudi podobe. kjer Trtdeat in Trat napadata avstrijskoga or>a in mn meg sadirata v sree; ta ideja ruruitla je ffrei{<>l pf^'avoim vladarjem na Toikanafcun in v Modcaj, ta. idoj» sabt^vala je za-ae kakor ao nas prepneali Bftjnovejsi dogodki, tndi Va-fikunsko ozcmlje. -Slovenec*. Dopisi. V Gorici dne 9. sept. (izv. dnu.). GregorSI-deva N. t>. je v zadnji fit. 36. posfotila '.^eino pre-dalov dr. J. T. in izliva nanj v po'ni meri zoic in tittup in gorcee ivejtlo, \n ko bi huten na vsa obre-kovanja tun nttkopit'oiia odgovarjati, morali bi vet5 listov „SoceM napi Initi z jtlovim polemizovanjem; ker pa do bra vemo, da bi zantorca zaman prali, naj za danas to neplodno delo opustimo in le na to o»p. if. Obizzr, ceravno je placal Ietnino po preteku 31. }\i\ij*, da ceI6 so le 4. sept., kakor je zamolual to, da je njogt preds «d-uik vprsiaal, ee bi bili kaki stari udje njemu pta«5*lt Ietnino po 31. jultju, da bi bili se potrdiii tndi ti, na kar je on ranikavno odgovoril. Iz tega sledi, da je odb»r trael ie eno mere pri potrjenju stacilt udor, in le g. dr. Gr., zdi se, ima dvojuo meio, ker to, kar velja za g. M. O. bi ne smelo veljati za druge. Kar se tide g. (J. Likarja. nazoanit je pred-aednik, kakor je to njegova dol^nost, da je pregle-dai opetovano vse sejne zapisuike in d.t ni mogel zaalediti odborovega sklepa, a katertm bi bil recent gospod kot ad ^Sloge-1 sprejet. No, it bt bila v te;a kaka pomota, 6& se to popraviti; gosp. CK L. n«j pokaie sprej«mni list, in stvar bo koj paravnant. Debela la^ pa je, da je predsednik „Slt)geB odrekel sprojem 400 novim ud »m, ker je on le prod-lagal, naj se sprejem novih udov odto2i, in to pre-pustt novemu odboru, in ta predi:>g je bil tudi sprejet s 5 glasovi proti 2. Tudi t Santa riji je sv. Gora t. j. ona, na pod-nozja ktere je bil Jozua od Mojzesa predptsaa utage-slov slovesao izrekel, eez tiste, kt z^povedr bozje dtz6, in prekletstvo cez druge, ki zapovedi za-ni6ujejo. Na Ievi eeati najdel vas Bilotah na tnestu, kjer je brasfe rasel, pod kterim je Abraham altar *>e-zidal in pod kterim je bil Jakop podobe inalikov, ktere je bil mad svojtmi nasVI, zukopil in skril. Se dalej pred vasico so razprostira doltna, v kteri se vidi pobeljeai grob Jo2efa Egiptovskega (Kabr. Nebi Ju2uf.) Y ravno isti plaojavi, kakib 50 metrov od gruba, je vodojak Jozefov. Po besedah av. Evangelija so je Jakopov ?od-njak tako imenoval, ker se je znajiel na Jakopc- em polju, in Jozua pravi v svoji knjigi, da je bil Je^ef. na tiatem pokopau. In v resnici, naaever >: atrani ob-Sirnega zemtfilda vidiS grobiSce zdelano v g'icet, Od tega grobti6a skoraj stretjaj oddalien je vo<; ijak. Vae zemljiSJo, prav lepa plaiijava mod grobont ia vodeja-kom, je bilo patrtjatha Jakopa posestro, kt ro je ofie siou Joiefu zapustit. Po vrnitvi JoMUvib bratwv in potomcev iz Egipta, od koder so brutjo vmrlega Jo-Jefa telo balzamirano 40 let po puscavi noailudokter so zopet v Palestino, obljubljeno dezeio, priSIi, da so ga po voljt izglednega brata, t zgorej imenovatio njivo pokop;ali. 0>^p F^*> Bazlog temn sklepa pa ni bil ta, da bi bili naznanili se novi udje z namenom, da bodo glasovali proii dr. T., ampak ta, da je treba poizvedeti, ali boeejo vsi novi udje tudi v resnici ppspeSevati oa-men droStva BSloge" ali ne, ker tevprvi se zamo-iejo po pravilib kot adt sprejeraati. Se le N. S. je svetu poveda'a, a kakim namenom so se novi udje nabireli in za sprejem naznanili. Res jSudoo pa je, da se sedaj za druStvo „8Iogo* ravno tisti gospodje slraSansko zanimajo in brigajo, kateri so na GoriSkem s I o g o razruSili, n e a 1 o g o, p r o p t r. in r a z p oi_r zaeejali, jiarediji^ in ga s tako strastje in goreSnoatjo lirijo in gojijo, darbflila ta izkrenost res boljse atvari vredna 1 "W. Iz Kota dne 4. sept. Delj 5ssa se je $» govo-rilo, d» pride c. kr. namestnik iz Trata ogledovati Tominsko glavarstvo prve dni septembra; ali da bo tudi v Kot p gied.U, ni brio gotovo. Se le v torek vecer 2. septemb. zvemo. da bo on drugi dan ia ob SVt pri Robti. Slavoloki so po raznib vaseb kar dez nod,dalec v zmtm^nje, da se c. kr. namestnik blizt; tudi vreme sezboljSa. Ob 11, uri se pripelje ? Homer, spremijevfen od c. kr, ok raj n eg i glavarja, deLeljnega nadzornika viteza KtodiSa, svojesa tajnika D«. Fipitzi in 'ubtnega aios, kako 14 let startga za-lega fantica. Pti >lavoloku ga pozdravi Sedliski iupan s primentim nagovorom in namestnik gre na to pel do Sedia, kjei ga aprcrnejo obfintki zastopoiki, g. vikur in g ucitelj a golsko mlodino, Na to obiSee nov» cerk-'v, ktera ma je dopadle, oblige iolo in se nekoliko vatavi pri g. vikarju. Nekoliko mintiteoz 12. doBpe v Brcgiuj. Pred Solo pri slavolokn ga 6akajo Breginj-ki zupan z obfimskimi zastopoiki, g. ^upntk in g. vikar iz L'tgov, e. kr. iaadannarija, ftttanfiua ritr<.za in g. ufrtelj a solsko mladino, Namesttiika pozdravi zupan s kratkim nagovorom. na to so mu prvdstavijo \m vrafi dr.tge honoracije, mali fanticVk poda mu s»pi>k cvotlic ia otroci zapojejo eesirsko nimno. Na t*> pogloda g. nam. Solo,cerkev, obise i ip.tiia, in ob» kiHirni, ye na to k obedu, kteri je b.t v stati^vtfitu g. «up'i»k»u Med kosUom, se je prijt/.nfi .; pngovo jaj«, po^ebit-i ziinitnal glele razuiU vuziner } na it.ilijau«k* in^ji. Ngo let! IZ PodgOre 9. sept. Prod nekirai tedni so se tukaj fattt|i' sprthkali do krvi. Dva morale sta k vs-miljetiitt! bcatom i^i, do s> jitn rane Sivali. V ned< Ijo S!» fanijo v kreiut A. P. piesali na harmottik'), kar so pa nasih kremth ob nedeljah in prazntkih Sal bog po-gastoma godt. Jeli prav, da ohemski predstojniki to trpe in ne zabraojujejo ? Y nedeljo vecor sta se na li.fr-moniki in litt*r dva nasa mladenca tako vm»!a, da sla.se zaeela prepirati in tepsti. Mladeaed G, »ez« v prepiu po noi in ga n^sprotntkn zabf) ie ^koz in «ko« seree, da kar v p.ir irenutkib dull izdih ttf. G. vikar je nocoj pri pogrebu nesrecnega irael v cerkvi na. grobni govor ui mladenSem na seree govuril, naj bi v etrahu bo^jem 2tveli in se plesov, kr^.m, prepirov i. t. d. ogibali. Na nesreeoem naj se izgledujejo — je rekel — k«.ko ae je slabih priloXnostt varovatt. V nedeljo pti popoldanski sluibi bosSji se nam je oznanilo, da bo v Podgori mes ea deceinbra sv. mtsijon. Iz zgaraj navedenega ae razvidi, kako po-treuen je %\ tubijS ia razmere sv. m'tstjoti. B«>g daj ma le obito vsneha! (Z Kanala S septembra. V nasem sodnijakem ok»8Ju je ijudstvo precej vboioo, in iiloatno je, la v dtmo, koiiko nasi Ijmlje putrosijo prt suduiji, ker sfclepajo pogotlbe pri kaketn zakuinem pisaLu, ki ne zna ali node zapisati ˇ nstrmentu tijihove resnidite , volje Mi nimamo c. kr, notarja med nami, kakor bi vender m jgli pri^akovati, ker za nas okraj je izpraz- njeno mrito c. kr. notarja in to mesto se dozdnj ei oddano. N ritng.ee, da »e mei nami goriSkemi S'j- I veoci co n.jd-j jurisr. ki bi vpraSal za to masto, ker prav j lahko bi dosegeU da bi mogel dobro iiveti sam iu njegova i drozina. Mmlili amo sem ter tje iu znano nam je, da 4 mi gortski Sloveaei itejemo dovolj pravnikov, ki bi bili zmDzai postati notarji v Kanalu. Mar med nami | ni sodmjskih uradmkov, ki bi zamogli zasesti to me- * sto. co ao vmikojeni? Jaz vem, da so, in uaStel bi lahko nek&rere,. ki pa mirno sede za kototn in se ne brtgajt.% Le kii o njib miali, da so ienubi. Zdramite ae torej, nasi jniisti! Politidni pregled. Notranje (Icicle. Strossmayerje va § tirdesetlet-n i c a. Na CeSkem zaceli so tudi. okrajni gla-varji ugovarjati temu, da bi obfiine imeuovale vladiko Strossraayerja fiastnim obcanom, Ses, da v tostranski drzavni polovici nema drisavljanske pravice. Kraljedvorsko okrajno glavarstvo^jo ie razveljavilo imenovanje v eni obclisi. Lahonska nestrpnost. Nemsko-li-beralni listi imujo z Voloskega poro&lo, da bo-do Lahoni ponovili v de2einem zborit lansko predrzncst in zopet ovrgli volitev krvatskega zastopnikft dr. Stangerja, ki je bil due 30. avg. izvoljen z veiiino 17 glasov. — Osnovalna slavnost .,€elj8kega So-ko!au vrSila se jc dne 7. in 8. septembra vkljob vserau nasprotovanjtt naSih ncprijateljev skozi in skozi sijajno, dostojno in brez najmanjega motenja mini od straw Slovencev, ki so niso dali motiti po raznih provokacijah in surovili napadih. — Vse drugafii pa vrsila so je flso-kolska slavnost" v Opavi. NemSka drnhal je s palicami oborozena napadla sprcvod iz cerkve. Ceio Xemci pravijo, da ta napad je sramota za Odcvo. K a t o 1 i S k i s it o d. V Ruraburgu na Se-vernem Ceskem vrsil se je dne 7. in 8. sept, prav slovesno in z obilno vdcleibo detrti severno-6eski k a to 1i 3 k i shod. Nav-zofcib jc bilo blizu 2000 vdelezencev. Prvi je govoril Htomeniki Skof dr. Schdbel o potrebi verske Sole, ter je pri tej priliki ojstro obsojal npsprotne resolucije, ki so jib sklepali utitelji zbrani na tiftiteljskcm ghodu v Zatcu. De^elnozborske volitve* Na Go renjem Avstrijskem voljeni so v skupini vele-posestnikov vsi konservativni kandidatje eno-glasno. Liberalci se niso udele&li volitev. Praga. Dne 8. t. m. biia je osnovalna st'jr, delelnega pomno^eniga odbora v pomoe po povodnji ponesrecenim prcbivalocm. Cesarski nu mestnik je predlozil organizaeijski nacrf, ki je bit ednoglasno sprejet. Poziv za hitro in izdatno pomoc so razposlalL Darovali so: Presvetli ce-sar telegraficnem nakazom 10.000 g!d., kardi-nal knez in nadskof Sclionborn 4000 gld.} cesarski namestriik grof Thun 4000 gld., prazka podruznica kreditne banke 3000 gld., bankir Karol vitcz Zdekauer 2000 goldtnarjev. — Raz-glas z ozirom na naredbo cesarjcvo, da se po-niaga vsled powdnji ponesreCenim prebtvalcem, spfejelo je prebivalstvo z veltkim veseljem. Do-lodenih je v ta namen 2 raiiijona goldinarjev drLavne podpore Vnanje delele. R n s i j a. Voiinjskt mancvri, pri katcrih je zbranili 191 batalijonov, 144 eskadronov s 456 fcauont, vknp 150.000 moi, solepriSeli. Vzkodna vojska pod po^eljstfom geaerala Dragomirova brani utrjeno trikotno postojaako Luek-Dubno-Rovno proti zapadoi vojski, katero vodi general Gurko. S p a n i j a. Angleski castniki sprli so se s SpanjcL Poslednji so jilt tepli in z bodalci ranili. Auglesko vojasko oblastvo pricelo je preiskavo. T u r 6 i j a. Armenski patrijarh umaknil jc svojo ostavko le za dva meseca, v nadi, da se do tedaj ze izda sultanova irada o uvedenji reform v Armenji. — Sultan je ob obletmici svojega vladanja pomilostil 18 Krecanov. katen so bili izkljufieni iz obduega pomiloSSenja. V Carjigrado se nadjajo, da napravi to pomilosfie-nje na Krett najugodnejsi vtis. F r a n c i j a. Francoska vlada se je ueki odloftla vravnati deialske razmere. Minister vnanjib zadev jc v ta n«wnen zahtcval od diplo-matskih francoskih zastopnikov, da mu poroiajo o deialskem polozaji onih dczel, v katerih za-stopajo Francijo, da se s tern popohii gradivo, katero je i& vlada sbrala za preosoavo dela. N e m d i j a. MNorddentsche allgemeine Zei-tung* pobija in zavraca poroCila mnogih casni-kov, da je nastalo obcevanje med ruskim car-jem in nem§kini cesarjem zadnje dni v Narvi nekako hladno. 11 a 1 i j ai Kaka je javna varnost v Italiji, razvidi se iz eianka, kateri je bil priobfien ne-davno v aTribuni«. Pi§e med drugim : „V Nea-polju se muo2e hudodelstva oSitno po eestah iv4stei1!L razmerji, kakor „raste„ Stevilo nezakon-skib hudodelniko?; zivljenje in prewo^enje ta-mo&ijih me§6anov ni nikoli dovolj varno. V G e tt o v i okradejo lopovi pri belein dnevn me-niiniee ter poikodnjejo telesno njjh posestnike — toda roparji ne pridejo ? zapor. i. t, d.* Domafie novice. Prevzviseni kn^zonadfikof bodo dolili aa-krament »v. biime v Butah due 15. Bept., due 16. sept, pa v Co[iOva»u. One 21. sopt. poavetili bodo eerkcr v ttuttariu. Y dovingkem dekanatu dclili pa bodo aAkrament iv. birme v tern-la redu: dne 22. •ept, v Opafjomselu, 23. ? Devlnu, 24 v Nabre&ini in dne 25. sept v Zgoniku. Dim 27. so je iprejflm ijaj boij alavn'j vrSil: pri ilnvoioku to jo iello da-hovstvo, uraduiltvo, u6iieljfttvo in diu^a Btrokov, g«>db;i pa jo sssisvirala ceiarsko himao. Vmil se jo |. namoHtaik dcss Prodol-Trbiti v Trot. Duhovska sjprememb©. 6. g. Nanut .Taness imonuvaa je kaplanom r Gradelu (Grado). V . g, ZaiiBftrle Alojaij, bivii prof, bogoslovja, vmerl jo v ^etttek duo 11. t. m. N. v, in. p. Sestdesetletnico maSniStva obhajala bosta due 19, t. in. prC. gg. Tuni Josip in Griwovin JoBip. Pad redok siuCaj, da duhovnik 6 i 1 doaeio tako stu-roafc. Uosiitamo. Poseben vlak pride \z Ljubljane ozirorca iz Coijo v tiaUoiu dua 13. 80pt. 1390 v ttorico in s6 njim Be pnjieljeju romaiji, ki obiScojo „S v. G o r o". Nova Soda »klopa svoj II. uvodoi Manek z uiuipsom: ndr.u Joiefu Tonkliu" z besedami: 0 napad h ,,kntoli3ke So5ou na dr. A. GrcgorciCa duhovnika — m«)16imo. Namosto, da so „S*ara" dcuii m k.toliSko glasilo, naj se imcoujo odvetni-b k o -1 i b e r a 1 n o, in povedala bi, kar je t resaici. Ak>> bl miela stara nSooau vefi citatoljev med pro-etim ijmi.iivom, uogo jih iraa, trobalo bi evariti maoj razsodne pred takim listom, da ne bi zgabili po njem apuStuvniije do vero in dubovstva vsled njegove i\- doveko-liberaluo pisaveu....... Ku smo brali clanok, zdelo se nam je, da borcmo sLu!hers Ti8chredt!ni, ker le tarn nahaj.imo tulikokiat. ponavljene psovke, b.»kor jih „N. S.* duoasa. „N. S.w pa sama prizoava, da apogreTau. Novo italijansko druStvo na Primorskem n^raeravali so italijaui osnovati medio raKpusCece „l'ro Patria" z imenoin „Lega naziouale", kakor smo to ze svojedobuo omeuili. Miniatoiatvo notranjih zadev je spozuato po prodluzenih pravilih uamerava-uega drusiva, da ima to dtuatvo biti politisko dtu-§tvo; tudi je Diiniaifdtvo izreklo, da uaoierarano dru§tvo druzoga ui, kot nadaljevanje druStva wPro Patria* pod drugim \menom. Iz leli razlogov pradlo-zeaa pravisa novega druStva niso biia pot'jeoa, ako-ravno au biia ta pravjla, kakor itaiijanski liati trde, le prevod pravii 8SchulveieiQ-aa. Itaiijanski kolo-vodju nameravajo iskati pomoci pri drzuvnem sodi^u, defi, da tudi druga druStva so bila razpuicena, da so bili z iatimi pravili pod novtm imenom predloiena, pa Jriavno sudii6e da je vaakokrat zavruiio raiaiitrstvo, ker t' ui hollo potrditi starega druStva pod novim SmeSnica. nOorriereu prina§a v svojetn hhtu iz dne 9. rokli so strokuvnjaki svoj eas, da ne bode moc tc stavbe podreti drugatSe, kakor z strelivom. Minuli <5ftrick sjntraj krog 5. ure poruSila sta se nenadoma dva srednja oboka Karolovega mosta; Ijadje ao hodili in vozili 6ezenj, kakor navadno, za-volj zgudue ure k sivtit n« zelu gusto. 8 kosom mosta padlo je v Moi iavo veil Ijudi io gocovo tudi jc-den mlekarski ?oz z vozniki in 2ivino vred. Pripovo-duje se, da so tnje kovaSki ufienoi za rano prosili svojega mojstra, da bi si smeli iti ogledat povodenj. Prisedsi do Earolorega mosta, ostane jeden 8 strahu pred veliko ^ovodnijo pred mostom pri Karolovem apominku, ostala dva pa steCeta cakoj na most in si ogledavata valove; <5ez malo trenutkov zagromi most, ki je zidan na 17 stebrih na siedi v vodo in z de-lorn moata «ae, kar je bilo na njem. Karolov moat, kiu5 zlate Pi age, zidal se je 144 l--t. Temeljni kamen stavil se mu jd dne 9. jttltja 1. 1357. Ztdaiski mujster, ki jc dubii pu kralju K.a-roluIV. narooilo zidati ga, imenoral eoj-. Peter Arler. Dokler je kralj Karol zifel, napredovaia je zgradba vsled kraijeve radodarnosti dobro, po amrti njegovt pa se je gradilo pucasi. Dragoceni zgodoviaski spominki napravili so w v teku stoletij, in maroikateri spominki bili bo prifia krvavih boiev v Pragi, -z'ok«ma za 6asa hnsitskih bi-tck, ki so 5>-dk>inu na wdo -.ekale toiiko krvavih ran. Pa vruimo so nazaj k mestu tolikih nesrefi: Nizje kiati deli Pjage, izrekoma otoki, so vsi pod vodo, ljudje boiaii so v visje dele poslopij, kolikor «abj)to nam je bik prioft*eaa ^oitaa iiitoia aaialc^ j *I>k>h 000 veto *» px&m&l a ioUu, poiaraa btmbi reiuj* Jjadi iz proaterov pod vodo, dovasa jim aiveza in pemaga, kjer kclikor more. Tadi vojaitvo po-mag* uepr«nehoma. En coin a pijonirji je prchiteta povQaanj, jih jeodnesla, ia nikjer nt vedsleda z& njimi, ga&niki pa aaznaojajo ioaona ponrarcSenib. Proraet na ieloznieab mora?. ae jo nstaviti na mnogo krsjihv ker je postal all aemogoe all pa zclo nevaren. Kakor pri vaaki ucsreei bil je todi pri tej c e-s a r pnri, ki je pribitel na pomoL a tern, da jo po-nesrecenim nakazal podpore 10.000 g!d. Da bi pac tolika neareca pripomogla Uiski k narodnemu roirai .Novice*. Baron il. Lute, bavarj>ki minister, xnani na;-protnik katoliike corkve je voir). Opaaka nroaiiiStv*; Gh J. M. Dopitov brex pod-pisa at aprtjwftaau*. Farbigc Seidenstoffc von 60 khU II 7ttS p- Meter -¦ tf*1' ua< l_ ffl atrok. f*A Tisl • ¦¦. ACticjajo od ujiiu^iii in W z odlifuim epoHtovttujem Ljl Se pripoioca dalje svojo nnjveco f*t najcenejo zalogo v«oh Solskik knjig l*^ pbiif? priprave /a roestne in ljudske Sole. ^ J. FalUch. Tiskama PaUich v Gorici — Travnik 6. Prodajam po najni^i ceni v.se, kar je po-tieba za pi»anje in Solsko raba. Tiskara knjfge in drago. Imam v zalogt tiskovine za obdin* ske vrade, 8ilsker molitvene koj^e, liate ilu-atrovane in za modo, slovstvena d«Ia vseh # m W- >!;ovioe vsake vrste se oskrbujejo tocna tra u;ijcencj5e. JUj Nndejaje ae mnogih narocil te priporocam in | 1 ,<.#^Y..»'l»*nl|j,l^<,gfl.^l#^vy"^^^vyM»i< f MUnio catholica" vzajemni zavod za zavarovanje ikod na Uunaji, 1, Bftckerxtrnsne 14. koncesllovan vtled mialaterake naredbe z dnem 28. februvartja 1889. Zavod zavaruje; Premakljivo In nepremakljtvo premoitnjt protl ikodl po poiaru, atrell in tktplozljl -- za taka zh* varovuDja jumi-'jo aoliilarno pr»i viajomni asiiraro. volni s-avo. Zavod vpcljal jo tudi novo, doiloj »o n» po-znato K'rofco zavarovanja, namt'ofi: Zavarovanje oerkveaih zvonov protl prelomu ail razpoku. V to sttolco upHi^<^.n> 4^ t^tn w.t+o+f.^4. m ^mmmm ( .IAKO ZM2\MC CENK > 3^E^^S$iE^2 Coppag & Skert K o •., ,. ^ in pap'fja J m m ^ Semcn^ke ulicc 12. & r r j R Na Travniku H. & m_____ rM ¦_.¦ M=+ -r^—.m—m a? 3 L^war4T4Wii V »»JL«?JL* iW^aTkaTaa^^itf'iiri^! Priporo^a slavnemn obcinstira sv^jo pomnozeno zalogo uradaega3 Hstonega, tiskarskega in zavojnega papirja. Najveea zbirka Tradaih, iolskih, risalttib ia slikarskih potrebsain. Mnogobrojna zbirka ma§nlb in molitTenih knjig. WF Trgovcem In prekupcem §e poseben odbitek ~m m teSH^»^^><«?8R&»( fotxA POTiMtoA )^aHg^>»^»^