VAŠE FOTOGRAFIJE IZDEEAJO V SAMO POE URE Z NAJSODOBNEJŠO FOTO OPREMO KAR OMOGOČA VRHUNSKO KVALITETO PO UGODNIH CENAH, POLEG PA PREJMETE BREZPLAČEN ALBUM, FILM IN SODELUJETE V AKCIJI “NAJ FOTKA” Z BOGATIMI NAGRADAMI.
FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE IZDELAJO V SAMO PETIH MINUTAH.
V BOGATO ZALOŽENI FOTO TRGOVINI VAM NUDIJO BOGATO TrZIllCa Dod UFO ZaffOriC IZBIRO FILMOV, ALBUMOV, OKVIRJEV TER FOTO APARATOV	.	^	J
PO KONKOURENČNIH CENAH.	tel. 0601 68 - 510
Enemu denar, drugemu vec opreme
a

Z NOVO MAZDO DEMIO IN 323 BOSTE IMELI DOVOU SVEŽEGA ZRAKA.
mTOo[fo«(iao(nJM8oi
VARNOST, PROSTORNOST IN ODLIČNE ZMOGUIVOSTI SO OB NIZKI PORABI GORIVA, Z IZJEMNO VODUIVOSTJO, ZDAJ ŠE Z NIŽJO CENO.
S KUftAO SEVEDA!
za samo 98.500 SIT doplačila
KUPCI VOZIL DOBIJO LEPO DARILO NAŠE AVTOHIŠE. Nudimo vam tudi:
AVTOLIČARSTVO	- STARO ZA NOVO
AVTOKLEPARSTVO	- UGODNE KREDITE S
RENT-A-CAR	FIKSNO OBRESTNO MERO
ODPRTO: 8.00-18.00, SOBOTA 9.00 -13.00
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p.
Tel.: (0601) 66-500-servis
64-729 - avtosalon 68-359 -fax
OaSSffiM] [MEpift ‘uBSMKk RMOSMIl	DiMMMfll
BI ŽELELI IMETI PRENOS SLIKE IZ VAŠEGA VAROVANEGA OBJEKTA V DEŽURNI CENTER SINET? _____________
BI RADI VE#DELI, KAJ SE DOGAJA V PODJETJU V ČASU. KO STE DOMA?___________________
BI SE RADI VKLJUČILI V “NEPOSREDEN PRENOS SLIKE IN ZVOKA MED PODJETJEM IN DOMOM ?"
^	ČE JE VAŠ ODGOVOR "DA,"
>	pokličite 0601/54-021
USHE0NJA
KNJSŽNiCA
CELJE
Jr.^ j,g
6. VELTRAVNA 1999
POllUIBiEJŠEItLEFOlISKE ŠTEVILKE:
POLICIJSKE POSTAJE
ZAGORJE: 01-002
TRBOVUE: 21-102
HRASTIIK: 41-602
RADEČE: 81-002
LITIJA: 061/883-142
PROMETNE IRFORIUACIJE: 64-420
TAKI: 0600/61-63-48
0609/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SL0ŽBE):
ZD RADEČE:B8-207
ZDRRASTNIK: 44-006
UVODNIK
Dogodkov, na periferiji, v slepem črevesu države, kot nas v Velikem močvirju imenujejo, ne manjka. Nekoč smo ugotavljali, da se nam na prebivalca več dogaja kot pa močvirnikom.
Kar zazrite se, preštejte kulturne in druge dogodke v zadnjem mesecu, vsak v svoji dolini, presenečeni boste ob velikem številu.
Rad bi tudi in predvsem opozoril na izjemno bpgato kulturno dejavnost v Loki pri Zidanem mostu. Če le omenim lanski 1 .kreArt, pa kup letošnjih dogodkov in zadnjega, po Simonovem Plakatu, še "Jazz Jam Session", ko so malo čez deseto zvečer prišli v Loko mla * glasbeniki in pičili debeli dve uri jazza, polnega mladostne zagnanosti, ob enem pa duhovito zrelega, saj smo kompozicije mojstrov, kot so recimo Miles Davis, Dizzy Qillespie, Jobim slišali sveže, pa še_ vedno razpoznavno. Na klaviaturah je bil Zoran Škrinjar, saxofon je igral Klemen Kotar, kontrabas je odlično obvladoval Nikola Matošič, bobnal pa je Qašpar Bertoncelj.
Po letošnjih dogodkih lahko mirno zapišem, da postaja Loka pika na kulturnem zemljevidu in to zelo intenzivna.
Tudi do “oblakov" bo ta vest nekoč prišla..,
Po vsej obilici duševne hrane se človeku kar upirajo razne majhnosti, kot so odpovedi naročnin na dva Zasavca v firmi, ki je za dolino kar velika.
Sicer pa oblastniki, naj bodo mali ali veliki, tako ali takohočejo informiranost zatreti, seveda z namenoml
Zato bo še frčalo peije v tej državi, predno bodo nov zakon dokončno sprejeli, pa tudi novinarji sc bodo morali spremeniti, kot pravi Mitja Meršob"Stopnja svobode novinarstva pa ni odvisna samo od tega, kolikor more in zmore ukrepati zoper novinarja zakon ali mafija. V marsičem je la stopnja povezana s tem, kolikor more in zmore ter zna novinar sam. Prav v pomanjkanju slednjega je treba pogosto iskati šibki člen v obrambi njegove svobode."
Mojmir Maček
20 LITIJA: 061/881-865
Nekaj iz vsebine
A
NASLOVNICA:
ZLATI PETELINI
(foto: Jurc Tori)
ZASAVCA izdaja Zasavc: d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Direktor: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek,
Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, Št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis Člankov ni dovoljen.
6. VELTRAVNA 1999
••••	(Z* J •
j. i j , j j. r* u j. r>
ETI GUM PRIDOBIL ISO 9002
ETI Gum, hčerinska firma ETI-ja, ki je začela z obratovanjem 1 b.februaija lani, je na slovesnosti v petek, 23.aprila, prejela certifikat kakovosti ISO 9002.
Firma se ubada zlasti s predelavo gume, pa tudi pastike, potrebne za elektroinstalacijski program firme ETI. Program gume je namenjen predvsem potrebam avtomobilskega trga, delno pokriva potrebe za pretočne in gasilske armature, pri programu bele tehnike so še bolj na začetku, s proizvodi iz gume pa oskrbujejo tudi del kmetijsko-predelovalne industrije.
Sicer je ETI GUM v večinski lasti ETI-ja (85%), ostali delež pa ima firma Bartog (15%).
ISO 14000, za drugo leto pa certifikat poslovne odličnosti in če bo le mogoče še certifikat VDA 9000, namenjen posebej avtomobilski industriji.
"Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila prav vsem zaposlenim v ETI GUM-u za njihov vsestranski napor, ki so ga vložili v novonastalo firmo, kot tudi strokovnim delavcem v ETI-ju," je ob koncu slovesnosti dejala direktorica ETI GUMA, Saša Povhe.
Tekst EM., foto PRAV
BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZI V ZAGORJU
prodajni atributi, ki dokazujejo, da ima zagorska Svea prvi tržni delež na domačem trgu. 35% izdelkov pa izvozijo na zahtevna zahodno in vzhodnoevropska tržišča.
256 - članska delniška družba bo 28.maja v športni dvorani v Zagorju obeležila polstoletni jubilej. Pred tem bodo v razstavno prodajnem salonu pripravili tudi fotografsko razstavo o začetkih in razvoju Svee vse do danes in jo popestrili s starimi orodji, ki sojih v preteklosti uporabljali mojstri.
Ob jubileju bodo izdali referenčni katalog, ki bo namenjen predvsem poslovnim partnerjem, uglednim dobaviteljem in kupcem in brošuro, kjer bodo opisali zgodovinski razvoj in prehojeno pot tega uspešnega lesnega delovnega kolektiva.
Vse tri cilje, ki so sojih zastavili, so uresničili. Prometa je bilo za 2,945.575 DEM, dobička je bilo za dobre 4%, pred koncem leta so pridobili status invalidskega podjetja, zadnji cilj pa so izpolnili s pridobitvijo omenjenega certifikata.
V prihodnosti bodo največ pozornosti namenili avtomobilski industriji, zato vse letošnje aktivnosti potekajo v tej smeri, začenši z začetkom velikoserijske proizvodnje tesnil ventilskih stebel za nemškega partnerja Hebmuellerja (ki je bil tudi prisoten na podelitvi), saj v kratkem pričakujejo najsodobnejšo opremo za njihovo proizvodnjo od francoskega proizvajalca firme REP.
ISO 9001 je firmi ETI GUM podelil Borut Mlakar
Od 26.aprila dalje lahko upokojenci in brezposelni invalidi v občini Zagorje ob Savi že dvigujejo brezplačne vozovnice za avtobusne prevoze.
Upokojenci morajo s sabo prinesti fotografijo za osebni dokument ter člabnsko izkaznico oz. zadnji odrezek pokojnine, brezposelni invalidi pa poleg fotografije še dokazilo o statusu invalida ter ustrezno potrdilo Urada za delo. Brezplačna vozovnica bo veljala eno leto in sicer do 1 .maja 2000.
SVEA ZAGORJE V MAJU PRAZNUJE 50.LETNICO
Glede na dinamično rast v preteklih letih in na vse bolj zahtevne kuhinjske programe v Svei Zagorje načrtujejo letos povečanje proizvodnje le za 2% Ustvariti nameravajo 35 milijonov mark realizacije in na tujih trgih iztržiti 11,7 milijona mark.
V zagorski Svei se lahko pohvalijo s kakovostjo. Že pred štirimi leti so pridobili mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, letos pa se bodo v tem lesnem delovnem kolektivu potrudili, da pridobijo še certifikat ISO 14000, kije vezan na prijaznejše okolje. Na tem področju so zagorski lesarji že veliko naredili, saj pri produkciji uporabljajo ekološko sprejemljive materiale, njihovo delovno okolje ni moteče za okolico. To pa so tudi pogoji oz.zahteve za pridobitev tega certifikata.
Prav kakovost, funkcionalnost, oblika, prilagodljivost kupcem, trgu in prostoru so
Vojka Povše Krasnik
ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL -ENDOSKOPA
Za nov endoskopjebilood 10.4.1999 do 30.4.1999 zbrano 15.000,00 SIT, ki sta jih darovala Ernest Burkeljc iz Trbovelj ter Jelena Gojmir Šteh iz Trbovelj. Skupaj je zbranih
5.544.587,00	SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop".
POMLADANSKO ČIŠČENJE V HRASTNIKU
Tradicionalna spomladanska akcija čiščenja je v Hrastniku tudi letos uspela. Kontejnerji, ki so se ustavljali ob določeni uri na določenih mestih, so odpeljali nabito polni. Okolice šol in igrišč so čistili tudi osnovnošolci, pomagali pa so tudi lovcem v gozdovih. Ribiči so se lotili največjega divjega odlagališča na Savi, planinci so pospravili embalažo in vejevje okrog koč, skratka, vsak je pometal pred svojim pragom. Pomladna akcija pa se v hrastniški občini raztegne skozi celo leto. Vztrajno odstranjujejo namreč navlako divjih odlagališč, kamor posamezniki trdovratno odlagajo odslužene predmete.
Fanči Moljk
uTLTLŽ
6. VELTRAVNA 1999
OBČNI ZBOROBCINSKEGA ZB NOB HRASTNIK
Konec aprila so pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu tudi hrastniški borci, ki jim predseduje Pavla Zadobovšek. Poročilo nadzornega odbora je bilo podrobno in je zajelo finančno poslovanje in delo posameznih komisij, ki jih vodijo Jože Zorčič, Justi Berec, Ferdo Deželak, Franjo Kersnik in Pavla Zadobovšek. Skrbeli so za spominska obeležja, kulturne programe ob praznikih, natečaje otrok, za predavanja, izlete, informiranje in podobno. V preteklem letu je bilo 442 članov, od tega 43 novih, 34 pa jih je umrlo.
Tudi program dela za leto 1999 je pester. Spet se bodo udeležili pohoda na Triglav, v Dražgošem obujali spomine na poti tovarištva NOB v našem kraju, kjer so bile kurirske javke in zavetja aktivistov in partizanske vojske. Posebno pozornost posvečajo vzdrževanju in krasitvi spominskih obeležij, podpirajo pa tudi republiško stališče, da bodo dobili vsi spomeniki in grobišča NOB ustrezen občinski oziroma državni status. Ena izmed komisij je v preteklem letu pripravila dokumentacijo za ustanovitev kluba hrastniških brigadirjev MDB, zbira pa tudi raznovrstne podatke, slikovni material, brigadirsko opremo in spomine na to zanimivo obdobje.
Ker se bodo zaradi obnovitvenih del dosedanjih prostorov preselili, bodo poskrbeli v tem letu še za dopolnitev pisarniške opreme, društvene kronike in končno ureditev društvenega arhiva.
Fanči Moljk
SVOBODA NA DOBRNI JE SLAVILA
DPD Svoboda na Dobrni v Trbovljah, ki je bila kot prva v Sloveniji ustanovljena s tem imenom, je 24.aprila izpeljala v svojem domu v Hohkrautovi koloniji akademijo v počastitev 27.aprila - Dneva upora proti okupatorju in praznika dela 1 .maja.
Na tej proslavi je sodeloval tudi Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje. Pod vodstvom Mihe Hercoga je zbor zapel več delavskih in borbenih ter narodnih pesmi. Ostali del programa pa so izvedle sekcije domače Svobode.
IL.
3.REDNASEJA LITIJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Litijski svetniki so se prejšnji ponedeljek sestali na S.redni seji. Sprejeli so odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi območij in imen krajevnih skupnosti v občini Litija (Primskovo, Dole, Spodnji Log in Sava) in predlog za uskladitev cene za odkup zemljišča za vodovod Kresnice (točka, o kateri je razpravljal že občinski svet v prejšnji sestavi), dali soglasje k reprogramiranju dolga Pletilje, Litija iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (zapadle obveznosti bo poravnala v 6-ih mesečnih obrokih od 15.5. do 15.10.1999) in razširili območje organiziranega odvoza komunalnih odpadkov na Krajevno skupnost Konjščica.
M.Š.
POSLANSKI VEČER O CESTNI PROBLEMATIKI
Franci Rokavec, poslanec v državnem zboru iz litijske občine, je organiziral že drugi poslanski večer. Tokrat so zainteresirani (udeležili so se ga v velikem številu), z zanimanjem poslušali povabljene goste; državnega sekretarja za ceste Žarela Preglja, predsednika uprave DARS-a Janeza Božiča in direktorja direkcije za ceste Vilija Zavrlana o cestni problematiki v litijski občini in reševanje le-te.
Letos se bodo poleg dokončanja del na Zasavski cesti v vasi Vernek in priprave idejnega načrta za odsek Spodnji Hotič - Zgornji Log nadaljevala dela, ali pa se že nadaljujejo na cestnih odsekih Trebeljevo Gozd - Reka, Velika Reka - Velika Preska, Moravče -
Čatež in Šmartno - Bogenšperk (preplastitev cestišča). Pripraviti pa je potrebno tudi idejni načrt za šmarsko obvoznico.
M.Š.
HRASTNIK VCVETJU
"Prvič sem v Hrastniku in vesela sem, da so me v vašem kraju najprej pozdravili čudoviti cvetlični nasadi," je dejala znana slovenska vrtnarka Ruth Podgoršek Reš pred polno dvorano poslovne stavbe, 23.aprila. In potem je seznanjala vedoželjne gojiteljice balkonskega cvetja s praktičnimi nasveti. Bilo je celo nekaj moških predstavnikov, kijih je za prisotnost posebej pohvalila. Letos je imela že 52 predavanj, kar kaže, da s svojo prepričljivo besedo zna poslušalce osvojiti in navdušiti. Poslušalci so izvedeli veliko novosti o vrsti balkonskih cvetic, o gnijenju, kaj je treba vedeti ob nakupovanju, o zemlji in zalivanju. O vsem tem je izdala že dve knjigi - Enoletne, dvoletne cvetice ter Okenske in balkonske rastline. Obe sta bogati s slikovnim materialom, ki ga je posnela večidel v Sloveniji. Našim razmeram je prilagojen tudi tekst. Obljublja, da bo vsako leto napisala novo knjigo. Obiskovalce je razveselila tudi z barvnim prospektom o zasaditvenih kombinacijah, ki ga upošteva vedno več gojiteljev rož. Sploh vlada v Sloveniji vsako leto večja panika ob pomladnem nakupovanju in sajenju rož, pravi Ruth Podgoršek Reš.
To so naslednji dan potrdili tudi
Hrastničani, ko so v velikem številu prihajali na cvetlični sejem na šolskem dvorišču. Turistično društvo in Občina Hrastnik sta namreč organizirala prodajo balkonskih rož po ugodni ceni. Sodelovali so Procvet d.d., Mojca Greben, Damjana Napret, vrtnarstvo Kmetič, Lunik d.n.o., svetovala pa sta Bogo Biderman, parkovni vrtnar in Aleš Jerman, s.p. za urejanje okolice. Izbira je bila dobra, saj je bilo mogoče dobiti celo milijon zvončke in afriški smilj, ki sta po Sloveniji v večjih vrtnarijah že davno razprodana.
Privlačno "razstavo" je imela turistična kmetija Doberšek s Kovka, kije ponujala raznovrstno okusno domače pecivo. Mimoidoči so si ga lahko mirno privoščili.
Turistično društvo Hrastnik je tudi imelo svoj "štand" in vsakemu kupcu so podarili za vsakih 1000 SIT nakupa rožo po izbiri. "Od sodelujočih vrtnarjev oziroma cvetličarjev smo nakupili za
300.000	SIT sadik ker menimo, da bodo podarjene rože še spodbudile ljudi za urejanje svoje okolice," je dejal Jože Gole, občinski strokovni sodelavec za komunalne zadeve. "Ker pa nam je precej rož ostalo, smo jih podarili še na osnovno šolo, vrtcem, domu starejših, gasilcem, planinskim domovom in še komu."
Hrastničani tako dodajajo svoj kamenček k mozaiku, ki nastaja zadnja leta - Moja dežela, lepa in čista...
Fanči Moljk
Sejem cvetja je bil zadetek v polno, pravijo organizatorji
J~---
J li.Jt.i? U
Zasavski par za leto 1999 sta Jernej Pirc in Gordana Jurič iz Trbovelj.
Bilo je presenečenje, je povedal Jernej. Ko je videl prijavnico v Zasavcu, seje odločil, dajo bo poslal, Gordani pa ni povedal. Skupaj živita že od rojstva hčerke Ana Marije, ljubke temnooke štirinajstmesečne punčke, kije zelo podobna očku.
Spoznala sta se že v osnovni šoli in takrat sta se v glavnem pretepala, Gordana pa je na Jerneju zlomila tudi ravnilo. Vendar je bil Jernej vztrajen. Nehala sta se prepirati in postala sta prijatelja. Približno dve leti in pol nazaj pa sta skupaj praznovala novo leto in ugotovila, da bosta skupaj.
Jernej, kije naredil gostinsko šolo v Zagorju,
zdaj dela kot natakar v bifeju MR Market. Gordana pa je študentka prvega letnika kemije na ljubljanski fakulteti. Prej je hodila na trboveljsko gimnazijo.
Ko je bila Gordana še majhna, si je želela postati partizanka. Trenirala je streljanje od četrtega razreda osnovne šole do konca srednje šole in med drugim je bila leta 1990 tudi republiška prvakinja v streljanju z zračno puško, večkrat pa je zastopala tudi reprezentanco. Jernej je treniral smučanje že od svojega petega leta, vztrajal je do sedmega razreda osnovne šole, vendar, je dejal, kakšnega večjega uspeha ni dosegel. Zdaj so njun hobi hribi, veliko pa se seveda tudi ukvarjata z Ano Marijo.
Njuni starši se poznajo že od prej. Jerneju bo šel za pričo njegov starejši brat, Gordanina priča pa bo njena teta.
Zdaj živita pri Jernejevih starših, želita pa si svoje stanovanje.
Urša Kmetec
POT DO SRCA - PREDSTAVITEV KNJIGE
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je organizirala 22.aprila v prostorih knjižnice, predstavitev knjige dr.Milene Plut-Podvršič z naslovom Pot do srca. Knjigo je avtorica predstavila s hkratnim predavanjem.
TL.
KLAVIRSKI KONCERT VERONIKE HAUPTMAN
Pred nekaj dnevi seje v litijskem kulturnem domu predstavila domačemu občinstvu, na zadnji gledališki abonmajski predstavi v 1998/99, mlada
umetnica, pianistka Veronika Hauptman, ki je svojo glasbeno pot začela v litijski glasbeni šoli. Nadaljevala v Ljubljani, kjer je leta 1993 diplomirala pri prof. Alenki Dekleva in 1998 na glasbeni akademiji pri prof. Hinku Haasu ter se izpopolnjevala na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih. Za seboj ima že veliko nastopov doma in v tujini (Avstrija, Nemčija, Italija). Je dobitnica študentske Prešernove nagrade. Koncert v Litiji je posvetila svoji materi, ki pa ga žal zaradi prerane smrti ni slišala.
Tekst in foto: M.Š.
il
BORZNI KOMENTAR MESECA
ILIRIKA
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠAd.d.
Pravkar zaključeni april nam je na borzni parket prinesel spremenljivost, ki ga od meseca takšnega (vremenskega) slovesa tudi gre pričakovati. Poleg likvidnostnih težav bank, ki so se v svojih nakupih sicer varnih blagajniških zapisov nekoliko zakalkulirale, so tudi podjetja zaradi nepredvidljivosti vpliva bližajočega se davka na
dodano vrednost stala bolj ob strani in bolj opazovala blago drseče blagajniške tečaje. Težko bi ob tem rekli, daje nek trend zavladal duhu borznih posrednikov, sedanji padci so namreč bolj posledica pomanjkanja resnih kupcev in s tem nizkega prometa kot pa potencialno slabih poslovnih rezultatov družb, ki so uvrščene na ljubljansko borzo. Seveda bo odgovore na vprašanja, kdaj se bo likvidnost popravila, prinesla prihodnost, do takrat pa nam ostane le to, da upamo na najboljše. Slovenski borzni
indeks, ki smo ga pred mesecem lahko našli za las pod psihološko mejo 1800 točk, seje od nje malo oddaljil in april zaključil pri 1786 točkah. S tem se še vedno nahaja v območju, ki ne potrjuje niti medvedjega niti bikovskega trenda. Od najlikvidnejših delnic naj višje kotacije so naj večji padec doživele delnice Radenske, ki so izgubile dobrih 9% svoje vrednosti (pristale pri dobrih 2200 tolarjih) in s tem postale zanimive tudi za dolgoročnejše investitorje. Tudi delnice Kolinske in Emone Obale so se znašle med največjimi
TRGOVINA IN SERVIS VOZIL SEAT
V Litiji je podjetnik Lado Dobravec na Ljubljanski cesti 16 odprl prodajalno vozil SEAT. Seveda pa vam tu ne bodo avta le prodali, temveč bodo zanj tudi skrbeli, saj je v sklopu trgovine servisna delavnica in avtopralnica. Ker odkupujejo tudi rabljena in poškodovana vozila, se v podjetju CARCOMMERCE za kupca novega avta krog kar zaključi. S podrobnejšimi informacijami vam bodo rade volje postregli po telefonu 061 883 173
Tekst in foto MM
PRI FEJST PUBU ŠE DVA BUTIKA
Vhod je isti, le naprej so dvoja vrata. Ni toliko
važno, katerim rečete prva in katerim druga, saj vas bodo povsod dobro oblekli. Le da BUTIK KRISTINA No.3 poskrbi za moderna vrhnja oblačila, v katerih Kristina Turk ponuja tudi modernejše blagovne znamke kot so Replay, LEE, Miss Sixty, Gass, Energy in na razpolago imajo že vse, kar bo hit poletja '99. V TRGOVINI VES pa Nataša Ritter in Meta Razpotnik nudita prodajo atraktivnega moškega in ženskega spodnjega perila, ženskih hlačnih nogavic, kopalk - vse po dostopni in ugodni ceni. V Zagorju na križišču boste torej odslej lahko zavili tudi v trgovini, ki dasta nekaj na dober videz.
Tekst in foto: ER.
NOVA LOKACIJA CICLOMEGA
Popravljalnica koles v Hrastniku, kjer so imeli dolga leta svoje prostore v nekdanji "politični" hiši blizu križišča, ima novo lokacijo. Preselili so se v Naselje Aleša Kaplje 7, kjer je tudi trgovina Ciclomega. Poleg prodaje znanih znamk koles schtvinn, marin, author in scott, so pooblaščeni tudi za njihov servis. V trgovini pa nudijo še kolesarsko opremo, športna oblačila in hrano. Odprtajeod9. - 12.ureinod 15.- 19.ure. Servis pa je na razpolago samo popoldne in sicer od 16.
do 19.ure.
Fanči Moljk, foto PRAV
ZASTAVLJALNICA LITIJA
Na Trgu svobode 2 v Litiji je Toni Murn odprl zastavljalnico. Pravi, daje po obliki poslovanja to klasična zastavljalnica, saj lahko klienti zastavijo vrednostne predmete, kot so zlatnina, ure, starine, vrednostne papirje, kot so osebni čeki, blagajniški zapisi, delnice... in druge premičnine.
Odprto ima od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 9. do 11. Zaenkrat se vam za pojasnila oglasi po prenosnem telefonu 041 532 497.
Tekst in foto MM
mesečnimi "izgubarji", predvsem za prve pa pri 2000 tolarjih velja, daje bržkone prišel trenutek za njihov nakup. Najpomembnejši delnici slovenskega borznega trga, Lek in Krka, sta nekaj vrednosti v tem mesecu pridobila, čeprav taki malenkostni premiki opozarjajo bolj na trenutno ne-dogajanje, kot pa na kakšne pretresljive ali presenetljive novice v zvezi z njima. Prihod bivšega ministra Dragonje na čelo Leka je trenutno vsaj v neformalnih pogovoril požel precej odobravanja, čeprav borzne reakcije v pravem pomenu besede ni bilo čutiti. Poglejmo še k PID-om: borzni druščini sta se pridružila polni in prazni PID Probanke, Zlata moneta 1 in njegov dvojček z oznako 2. Predvsem prihod Zlate monete 2 je za mnoge pravo presenečenje.
Ta PID ima v svojem premoženju samo kopico neizkoriščenih certifikatov, kar je trg zaenkrat ocenil visoko - trgovalci ocenjujejo, daje za 1000 tolarjev certifikatov vredno 150 tolarjev. To vsekakor pomeni, da se pojavi še dodaten pomislek o logični postavitvi cenovnih razmerij med posameznimi delnicami - avtomatično bi moralo to pomeniti premik ostalih, polnejših PID-ov, vsaj za stopnico višje. Pa seje zgodilo ravno obratno, tako da smo PID-e lahko videvali na rekordno nizkih ravneh. Daje nelogičnost trga le prerasla vsako zdravo mero pa kaže večanje interesa za PID-ovske delnice v zadnjih aprilskih dneh, ko so nekaj vrednosti le pridobile. Poglavje zase so tudi bilance PID-ov, ki počasi kapljajo v javnost: Pomurski PID je tako zabeležil dobrih
17 tolarjev dobička na delnico, Triglav steber 1 okoli 35, NED pa blizu 22. Če prav pomislimo bi se ob takšnih dividendah marsikateremu zvestemu bančnemu varčevalcu splačalo premetati del prihrankov v - celo zgolj z dividendami -donosnejšo naložbo. V maju lahko pričakujemo nekaj več aktivnosti in razburljivih dogajanj predvsem v njegovi drugi polovici; takrat se bo tudi pokazalo, kako realne so ocene, da bi znal biti slovenski borzni indeks na polovici leta blizu 1900 točk. Seveda pa je tudi od borznikov odvisno, kako bodo ocenili perspektivnost možnih naložb. Vsi pa bomo seveda čakali bika, kot so v borznem žargonu pravi obdobju rasti tečajev.
Matej Anko
V-
J*
J . u
x'\a7.
ZAVEDAJMO SE SVOJIH KORENIN!
"Vse, kar je uperjeno proti narodu, je uperjeno proti posamezniku in obratno, kar je uperjeno proti posamezniku, je uperjeno proti narodu!" To je ena izmed misli, ki jih je na proslavi na predvečer praznika, ko se spominjamo začetkov upora proti okupatorju, nanizala moderatorka prireditve. Med nastopi moškega pevskega zbora Zarja in recitacijami je opozarjala na zgodovinske resnice, ki so veljale v vsakem boju proti okupatorju ob vsakem času, v preteklosti in danes.
Župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar je v
z združenimi močmi, ne glede na politično prepričanje ali usmeritev."
Nobena borba ne doživlja samo zmagoslavja in zmage. Od ognjenega žara ostane včasih samo iskra, ki pa tli in čaka, da se ponovno razplamti. Vsak boj, še posebej narodnoosvobodilni, pa terja mnoge žrtve in tudi v Trbovljah jih ni bilo malo - moški, ženske in otroci, nikomur ni bilo prizaneseno - delavci, kmetje, intelektualci, vsi so dali svoj prispevek.
Vojna se ni končala s svojim koncem. Če pogledamo naš včeraj, danes, jutri, je jasno, da na nek
pozdravnem govoru posebej pozdravil udeležence NOB, internirance in izgnance in opozoril na nekatera dejstva, ki se jih včasih premalo zavedamo. Z osvežitvijo spomina na preteklost lahko potegnemo marsikateri nauk za sedanjost in prihodnost. Ko so pod fašističnimi osvajalci padale država za državo, tudi Kraljevina Jugoslavija in z njo Slovenija, niso padli Slovenci. Že prej organizirano gibanje se je vzpostavilo v odločno in enovito osvobodilno fronto, ki se je v Trbovljah oblikovala predvsem iz vrst komunistov. Sokolov, krščanskih socialistov in posameznih razumnikov, ki se sicer niso politično izrekali, pač pa so vedeli, kaj čaka narod, če bi se vdal v usodo in le čakal na rešitev od zunaj.
"Tako lahko tudi dandanašnji vemo, da se krize, socialne, materialne ali duhovne, dajo reševati le z lastno voljo in močjo in ustvarjanjem, predvsem pa enotno.
način še vedno traja..." Dejstvo je, da je bil boj proti fašizmu in nacizmu upravičen in pozitiven, kajti drugače ne bi bili MI, TUKAJ in ZDAJ, ob tem prazniku.
"Zato je nesmiselno govoriti o tem, da se nas in še mlajših, zgodovina ne tiče, da je bilo, kar je bilo, da je treba gledati le današnji in jutrišnji dan... treba je gledati naprej, vendar je treba vedeti, od kod gremo, da bo jasneje, kam gremo. Treba je vedeti za svoje korenine, da bomo vedeli, da smo in čemu, zakaj smo..."
S temi mislimi je trboveljski župan opozoril na kruto resnico, da hote ali nehote preradi pozabljamo, kdo smo in od kod smo! Po končani proslavi so se obiskovalci zadržali na družabnem klepetu ob prigrizku in pijači v avli Delavskega doma, kjer seje obudil še marsikateri spomin na dogodke iz časov boja proti okupatorju.
Marta Hrušovar
SVEČANA PROSLAVA
Z zagorskim županom Matjažem Švaganom se je prireditev začela.
V soboto, 24. aprila ob 19. uri seje v organizaciji KC DD Zagorje odvila prireditev Uporniške balade, na kateri sta nastopila kar dva odrasla zbora in sicer MoPZ Loški glas, ki mu dirigira Alenka Flere in Zagorski oktet, katerega umetniški vodja je Emil Krečan. Prireditev so popestrili tudi recitatorji: Drago Butja, Vanda Kopušar, Andrej Dolšina in Nataša Burger ter MPO GŠ Zagorje VIVA z dirigentom Dragom Peterlinom. V uvodnem govoru je zagorski župan Matjaž Švagan povedal, da bodo imeli od 1. maja dalje
upokojenci in brezposelni brezplačne avtobusne prevoze po zagorski dolini in da ob prazničnima 27. aprilu in 1. maju lahko pove, da z aktivnostmi nadaljujejo tudi na področju asfaltiranja cest. V prireditvi so nastopajoči predstavili baladne motive iz poezije in glasbe ter tako besednim kot, glasbenim ustvarjalcem dali pridih prazničnosti, zgoščenih doživetij in dramatičnega upanja, saj "baladnost" tudi v sodobnem času najde dovtip aktualnosti.
Tekst in foto: ER.
PUBLIKO SO OGRELI S SLIKAMI IN POEZIJO
Na slikarski razstavi v četrtek, 29. aprila v avli DD Zagorje, sta se predstavila Jakob Glavač in Milan Razboršek, amaterska slikarja Likovne skupine DOM iz Zagorja, katere mentorje akademski slikarNikolaj Beer. Slike med drugim predstavljajo tudi ekološko tematiko, o kateri slika Jakob Glavač in tako imenovane
industrijske slike Milana Razborška, mnogo je tudi domačnih in znanih motivov. V priložnostnem kulturnemu programu pa so bile predstavljene pesmi mladega zagorskega literata Domna Janca, ki najraje piše pesmi za glasbene skupine. Razstavo, ki bo na ogled do 15. maja, sta omogočila ZKD in Občina Zagorje ob Savi.
Tekst in foto: RR.
6. VELTRAVNA 1999
u Tl TL 3
!•
I?

NAŠA POMLAD IN NAŠA JESEN JE TU
Dne 20.aprila je izšla nova pesniška zbirka z naslovom Naša pomlad in naša jesen. V njej so objavljene pesmi slovenskih pesnikov -samorastnikov. Izšla je v skromni nakladi 100 izvodov, trda vezava, A/5 format, na 430 straneh. V zbirki so objavljene pesmi 43 avtorjev iz domala vseh delov Slovenije. Pesmi je zbral, uredil, tiskal in vezal Vinko Hrovatič iz Prapretnega v Hrastniku. Kot založniki pa so nastopili vsi v zbirki sodelujoči pesniki -avtorji, sicer pa je vsak avtor ali avtorica predstavljen na kratko s podatki od kod izvira, koliko je star, kaj dela, kje živi, iz kakšnih vzrokov pesnikuje ipd. Vrstni red objavljenih pesmi je takšen, kakor so avtorji pošiljali svoje pesmi zbiralcu in uredniku. Objavljene pesmi so različnih zvrasti, vsebin in pesemskih oblik. Kakor iz uvoda lahko povzamemo so pesniki samorastniki napisali pesmi predvsem v svoje zadovoljstvo. Doslej so jih boječe skrivali v domačih predalih, ker so bili prepričani, da jih nobena slovenska založba ne bo založila in izdala. Pobudnik, zbiralec in urednik Vinko Hrovatič pa jih je končno le vnel za idejo o skupni pripravi in izdaji omenjene zbirke. In zbirka, dokaj obsežna, je zdaj tu.
U.
SVETOVNI DAN KNJIGE TUDI V LITIJSKI KNJIŽNICI
Z geslom "podarimo knjigo" smo v Sloveniji "praznovali" 23. april, svetovni
IHlUfi
Bralci so v ponudbi knjig lahko našli strokovno literaturo in leposlovje, posegli pa so lahko tudi po starejših izvodih izpred druge svetovne vojne (foto M.Šušteršič)
dan knjige.
V	litijski knjižnici so knjižni praznik želeli približati čim širšemu krogu bralcev, zato so ljubiteljem knjig v dar ponudili starejše knjige. Izbirali so lahko tudi med izvodi, ki so izšli še pred drugo svetovno vojno.
Ker pa je letošnje leto proglašeno za mednarodno leto starejših, so ob svetovnem dnevu knjige pripravili še priložnostno razstavo mladinske literature pod skupnim naslovom Babica, dedek, vnuk. Zbrali so dela, ki obravnavajo tako medgeneracijske konflikte kot tudi tople človeške odnose med različnimi generacijami. Knjižničarke v branje to, sicer mladinsko literaturo, priporočajo tudi starejšim, saj ni narobe, če kdaj v svet pogledamo z drugačnega vidika.
A. Štuhec
PEVCI V SMUČARSKI KOČI
Hrastniški MoPZ Svobode je letos že drugič organiziral svoj letni občni zbor v smučarski koči Rajske doline na Kalu, kjer so poleg analize dela pripravili tudi prijetno družabno srečanje. Program dela so prilagodili že ustaljenim nastopom in prireditvam, je povedal njihov predsednik Ivo Restar.
Fanti Moljk
ZASAVSKA OTROŠKA PEVSKA REVIJA V LITIJI
"Pesem ima moč, da razsvetli in poglobi trenutke, jih oplemeniti in v sivino nasuje svetlobo, kije vsem potrebna. S pesmijo lahko osrečujemo sebe in druge."
V	tem tednu sta bili pri nas kar dve veliki pevski prireditvi v naši občini. Tokrat so nam veselje s pesmijo prinesli mladi pevci - v torek, 20.aprila, je bila v litijski dvorani kulturnega centra občinska pevska revija otroških in mladinskih zborov z naslovom SREČANJE MLADIH PEVCEV. Udeležilo se je je 11 zborov iz Vač, Jevnice, Gabrovke, Štangarskih Poljan, Šmartna in Litije, v katerih prepeva 370 mladih pevcev. Revijo je poslušal in ocenil prof. Janko Slimšek, izbral pa je tudi dva zbora -Mladinski pevski zbor OŠ Šmartno z zborovodjem Markom Završnikom in Otroški pevski zbor podružnične šole Štangarske Poljane z zborovodkinjo Alenko Kralj - ki sta se udeležila dva dni kasneje še medobmočne pevske revije Zasavja. Prof. Janko Slomšek je revijo ocenil zelo spodbudno in pohvalil tudi organizacijsko izvedbo revije, ki je bila (kot že toliko let do sedaj) v rokah Zveze kulturnih društev Litija.
V	četrtek, 22.aprila, pa je bila v Kulturnem domu v Šmartnem medobmočna ZASAVSKA
PEVSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV.
Sodelovalo je osem zborov iz zasavskih občin, ki so bili izbrani na svojih občinskih revijah; iz Trbovelj sta otroški zbor OŠ IVANA CANKARJA TRBOVLJE z zborovodkinjo Ido Virt, iz Radeč MLADINSKI ZBOR OŠ MARJANA NEMCA RADEČE in zborovodkinja Tanja Balog in iz Zagorja OTROŠKI PEVSKI ZBOR CICIDO Glasbene šole, zborovodkinja Majca Zupan ter dva mladinska VESNA z zborovodjem Rihardom Majcnom in JUVENTUS Glasbene šole Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom. Slednji trije se bodo v maju udeležili mednarodnega tekmovanja, kjer so v preteklih letih prejeli najvišja priznanja. Tudi ta revija ni potekala brez strokovnega "ušesa”, tokrat je to nalogo opravil zborovodja Mitja Gobec, ki je bil s slišanim zadovoljen, še posebej pa je pohvalil organizacijsko izvedbo.
ROMA
DNEVI DUHOVNOSTI V ŠENTLAMBERTU
Dom duhovnih vaj v Šentlambertu je od 24. do 26. aprila gostil skupino mladih na pomladanskih dnevih zbranosti. Pod vodstvom zagorskega kaplana Jurija Zadnika so mladi iz zagorske, čemšeniške in radeške župnije ter župnije Brezovica pri Ljubljani premišljevali na temo "Odkrivanje naše podobe o Bogu". Med drugim so utrdili spoznanje, da kristjani najbolje uresničujejo vrednote evangelija s tem, da jih živijo. Soočili so se tudi z aktualnimi problemi mladih, ki bi jih s pomočjo vere in smisla, ki ga ponuja, lahko omilili. Mladi so na srečanju povezali prijetno s koristnim, saj niso le ustvarjalno premišljevali, ampak del časa namenili tudi sprostitvi in veselemu druženju. Srečanja te vrste imajo poleg verskega tudi družbeni pomen. Utrjevanje pozitivnih vrednot in pozitivne naravnanosti med mladimi je namreč koristno za celotno družbo.
Tekst in foto: Boštjan Grošelj
Večji del skupine mladih s svojim voditeljem zadnji večer druženja.

M
»Slovenski mediji poročajo o drogah največkrat neetično, senzacionalistično	in
stigmatizirajoče. Predvsem tisk je vedno pogosteje deležen številnih kritik na račun nekakovostnega poročanja o problematiki drog. Poročila o drogah in uživalcih/ odvisnikih so največkrat popačena, enostranska, pristranska, ideološko obarvana, poenostavljena, netočna, nejasna in kontroverzna. O drogah poroča tisk najpogosteje skozi kazensko-pravno optiko, pri tem pa dogodke opisuje površno in se omejuje le na opis določenega dogodka, medtem ko se le redkeje ukvarja z ozadjem in okoliščinami.«
vinPogovori o drogah, urednika DušanNolimal in Vladimira Rejc, Reprostudio S, 1997
V tej številki Zasavca pričenjamo z redno rubriko, v kateri bodo našle prostor informacije o drogah: pisali bomo o tem, kje in kako lahko odvisniki in njihovi bližnji poiščejo pomoč, kakšne so posledice uživanja drog, pogovarjali se bomo z odvisniki, ozdravljenimi odvisniki, socialnimi delavci, zdravniki, učitelji, policisti, predstavniki nevladnih organizacij. Predstavili bomo različna stališča na temo legalizacije in dekri-minalizacije drog, o nadomestnih programih, o programih zmanjševanja škode, ...
Upamo, da se bomo uspeli izogniti moraliziranju, senzacionalizmu, posploševanju in poenostavljanju. Prosimo za vaša mnenja, predloge in želje.
Predstavljamo osnutek projekta, za kateregaje dala pobudo magistra fizike Marinka Draksler, sestavil pa gaje dr. Franc Novak, zdravnik splošne medicine v Zdravstvenem domu Zagorje, in katerega cilj je izboljšati pogoje življenja mladih, s poudarkom na preventivi bolezni odvisnosti v Zagorju.
Projekt naj bi realizirala lokalna akcijska skupina (LAS), povezana v državno mrežo in financirana s strani države, preko programa Phare. Kot je povedal dr. Novak je LAS mednarodno
organiziran in deluje povsod po enakih principih. Vsaka lokalna akcijska skupina, ki jo mora ustanoviti občina oziroma župan ali občinski svet, ima izvršilni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki policije, pravosodja, zdravstva, šolstva, socialnega dela, Rdečega križa, Karitasa, nevladnih organizacij. LAS ima pravilnik delovanja, metode organizacije in ima dostop do podatkov, ki jih posamične organizacije nimajo oziroma so ti podatki le delni. Po ustanovitvi LAS je najprej potrebno opraviti posnetek stanja v občini po posebni metodologiji, nato pa se določi program dela. Izvedba projekta naj bi trajala približno štiri leta in v tem času je potrebno sistematično informirati na področju preventive s predavanji, učnimi delavnicami, debatnimi klubi. Odprla naj bi se informacijska pisarna, ki bo nudila pomoč glede zdravstvenih, zaposlitvenih, študijskih in ostalih problemov.
Kmalu zatem naj bi se formirale skupine za samopomoč, podobne naj bi bile klubom anonimnih alkoholikov. Tovrstna pomoč naj bi poskušala zapolniti vrzel, ki nastane po vrnitvi odvisnikov iz komun, vzdrževalnih programov,... v vsakdanje življenje in ki naj bi preprečila ponoven zdrs v odvisnost.
Organiziral naj bi se tudi center za mlade, saj se le-ti nimajo kje zbirati, kjer se bodo izvajale razne dejavnosti, na primer srečanja interesnih skupin, predavanja, in kjer naj bi imeli prostore različni klubi in podobno. Center bo vodil organizacijski odbor prostovoljcev, ki bo skušal čim bolj kreativno zapolniti prosti čas mladih.
Lokalne akcijske skupine po Sloveniji že delujejo, ena izmed njih je v Piranu in predstavniki katere so pripravljeni svoje izkušnje predstaviti tudi v Zagorju.
POGOVOR Z DR. FRANCEM NOVAKOM, KI SE UKVARJA S PREVENTIVO BOLEZNI ODVISNOSTI. UČENCEM PREDAVA
O DROGAH PO ŠOLAH, SAJ MENI, DA JE POGLAVITNI PROBLEM SLABA INFORMIRANOST.
DUŠEVNO ZDRAVJE DRUŽBE
»Duševno zdravje družbe je nizko. Problem je hiter proces civilizacije, ki je ljudi preveč zmaterializiral in razbil matično celico družbe - družino. Če družina ne funkcionira, potem tudi družba ne more. Ljudje smo prezaposleni in marsikdo se nepotrebno peha za materialnimi dobrinami. Vso vzgojo otrok in odgovornost poskušamo starši naprtiti tistim, ki so za to plačani - šoli. Šola ne more vzgajati otrok v prostem času, lahko pajim nudi možnost, vendar prave pristnosti ni, ta je možna le v družini. Družina je odtujena v procesu vzgoje in v razvijanju zdravih emocij. S tranzicijo družbe je skupinska organiziranost zašepala, in ko v prostem času ne vemo kaj početi, je vsaka stvar, ki poteši radovednost, dobra. Mediji pri nas ne znajo pisati o teh temah: poudarjajo nasilje, premalo pa govorijo o stvareh, v katerih bi lahko ljudje poiskali kaj pozitivnega. To je možno prebrati le v Novi reviji in podobnih publikacijah, kijih izdaja Slovenska matica pod filozofskimi spisi, ki pa jih nihče ne bere, ker ni v njih nič fotografij in nič odstavkov. Mediji ne znajo predstaviti dobrih stvari. Pišejo le o tem, kje droge dobiš, kdo jih je prodal, ne pišejo pa o tem, na primer, koliko časa učinkujejo droge, ljudje ne poznajo žargonskih izrazov odvisnikov, ne vedo, kakšne so zdravstvene posledice uporabe drog.
Ljudje se ustrašijo besede droge, ker jo takoj povežejo z besedo kriminal in policija, kar je velika napaka. Odvisniki pridejo v stik s kriminalom, ko jim zmanjka droge in denarja. Odvisniki niso agresivni. Izjema so alkoholizirani ljudje, agresivnost pa se pojavi tudi pri uživanju »angel dusta«, to je PCP, za katerega upam, da ga v Sloveniji
še ni.
Strah, da se njihov otrok mogoče drogira, starše paralizira in o tem nočejo razmišljati. Vsi tisti, ki pravijo, daje za starše otrok, ki se drogira sramota, so veliki hinavci. Če se ga napijejo za novo leto, za prvi maj, pa na občinski veselici, in če prenesejo ob sebi nekoga, ki pokadi 30 cigaret, potem so hinavci. Alkohol in nikotin sta družbeno sprejeti drogi. Ko predavam, za primerjavo vedno vprašam, če poslušalci vedo, koliko pijancev je v Sloveniji:
100.000	do 150.000! Povprečna slovenska družina ima tri ali štiri člane, torej je tistih, ki trpijo zaradi alkohola 600.000. Tistih, ki so na igli paje od 5.000 do 10.000. Zaradi prevelikega odmerka umre letno 12 do 16 ljudi, zaradi alkohola pa umre od 3.500 do 7.000 letno!«
PROBLEMATIKA MLADIH
»Mladi se nimajo nikamor dati, zato naj bi se tudi organiziral nek center, kjer bi naj bi bili razni klubi, skupine za samopomoč in pomoč, kot je na primer Fundacija Roberts in društvu Up v Ljubljani. Droge so v Zasavju velik problem. Sam razmere najbolje poznam v Zagorju, kjer poznam poimensko dvajset odvisnikov, vseh, ki so na igli paje verjetno okoli trideset do petdeset. Potem je v Zagorju še deset do petnajst »nedeljskih« uživalcev, ki uživajo droge enkrat ali dvakrat mesečno.«
IZKUŠNJE
»V Sloveniji je nekaj programov za pomoč, Zasavje pa je slepo črevo, do sem seže malo. Pred kratkim sem bil na trboveljski Gimnaziji, kjer so organizirali srečanje s predstavniki društva Up iz Ljubljane, ki je posrednik za zdravljenje v komuni La Patriarche, pravzaprav se po novem imenuje Di Nova, in prepričan sem bil, da bo prišlo veliko ljudi, staršev srednješolcev. Prišlo jih je le okoli trideset.
Sam sem pristaš zdravljenja v komunah, menim, daje to v bistvu
n s m. n
6. VELTRAVNA 1999
edina možnost rešitve.
Obiskal sem komuno tipa Don Perino vNovi Gorici, kjer sem imel priložnost govoriti z odvisniki, ki se tam zdravijo. Članice društva Up so pripeljale bivšo odvisnico, kije odgovarjala na vsa vprašanja, govoril sem tudi z nekom, ki je opravil detoksikacijo in z nekom, kije opravil visokopražni program ljubljanskega društva »Projekt ČLOVEK«. Čast sem se imel pogovarjati tudi z odvisnico, kije prenehala sama. Dejala je, da tega ne bi zmogla storiti brez partnerja. Možnost imam pogovarjati se s tistimi, ki so še vedno noter, ki se drogirajo. Komuna La Patriarche vzame odvisnika takoj in zatem sledi detoksikacija, pri komuni Don Perina pa je najprej potrebno abstinirati štiri mesece, kar je zelo težko doseči. Čakalne dobe za La Patriarche so dokaj kratke, približno štirinajst dni do tri tedne, vendar pa ni poceni. Starši plačujejo okoli štirideset tisoč
tolarjev mesečno, okoli dvajset tisoč pa prispeva Center za socialno delo. Za komuno Don Perina je bila lani cena okoli dvajset tisoč za starše, ne vem pa, koliko je bilo socialnega transferja. V komuno gredo ljudje takrat, ko so v krizi, ko ne vidijo izhoda, kriza pa nastopi takrat, ko odvisnika lovi policija ali sodišče, takrat, ko ga zapusti partner, s katerim se skupaj drogirata, takrat ko odvisnika starši vržejo na cesto, takrat, ko odvisnik nima več dovolj denarja za drogo, takrat, ko je v socialni stiski.
Če greste delati anketo po Zasavju bo mogoče deset odstotkov ljudi vedelo kaj povedati o komunah, o visokopražnem programu projekt ČLOVEK, o tem, kdo se ukvarja z boleznimi odvisnosti. Glavni problem je informiranost ljudi, zato tudi pripravljam predavanja. Začeti je treba pri najmlajših. Ko sprašujem starše, zakaj otroci poskusijo droge,
ti ne vedo. Redki vedo, da gre za radovednost. Ne gre le za nezadovoljnost, za nesoglasja v družini, za dolgčas.«
LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA
»Svoj osnutek programa in pravilnik LAS občine Piran sem poslal občinskim možem v Zagorju, vendar odgovora še nisem dobil. Obrnil sem se še na druge organizacije, ki delajo v okviru Slovenije in so pripravljene zadevo prevzeti, vendar pa bodo to težko ustrezno izpeljale. LAS je vezana na širšo družbeno skupnost, ne more delovati samo v okviru Rdečega križa ali Karitasa, ker potem nima dostopa do vseh podatkov. Če ni nadzora, vse izpade stihijsko. Problem skupnega boja proti drogam je razdrobljenost programov. Phare program je v celoti gledano zelo enostaven: potrebno je zajeti vse družbene plasti.
Zdravstvo se na primer ukvarja s problemi, ki nastanejo zaradi uživanja drog v telesu. Ali so programi v zdravstvu dobri ali ne, se lahko dolgo pogovarjamo. Mislim, da bom izpadel zelo ortodoksno, nič kaj prijazno. Mislim, da odvajanje od drog ni stvar medicine. Lahko odvisniku pomaga, ne more pa ga prisiliti za odvajanje. Detoksikacijski programi so dobri, vendar je potem potrebno abstinirati, in to je problem. Zdravstvo abstinentu ne more zagotoviti službe, ne more reševati njegovih socialnih problemov, to je družbeni problem. Kdor pade v to brezno, pride iz njega le, če mu vržeš vrv, po njem mora plezati sam, nato pa gaje treba pričakati na vrhu. Izobraževanje, zaposlitev so mehanizmi, ki naj bi zdravljenemu odvisniku pomagali, da ne bi padel nazaj noter.«
Urša Kmetec
1T@fl©f(5)ia©Iksx	© fenM ima !E,©©®wffii
V uredništvu časopisa Zasavc smo se odločili, da kljub temu, da na Zasavje kriza na Kosovu (ali bolje rečeno na Balkanu) neposredno nima vpliva, da naredimo anketo med prebivalci Zasavja, ki so odgovarjali na pet vprašanj, ki več ali manj zajemajo bistvo vsega, kar se trenutno dogaja v ZRJ.
1. Se vam zdi, da bi morali odpreti begunske centre v Zasavju za begunce iz Kosova?
3. Koga krivite za začetek spora?	
a.) Slobodan Miloševič	80%
b.) Albance, ki živijo na Kosovu	11,4%
c.) ZRJ kot celota	1,4%
d.) Mednarodna skupnost	7,2%
4. Se vam morda zdi, da je humanitarne pomoči poleg albancev potreben tudi srbski narod?
2.	Ali odobravate reševanje kosovskega vprašanja s silo - pa naj bo to s strani Zvezne republike Jugoslavije ali NATA?
NE VEM 8,5%
5.	Ali lahko po vašem mnenju "balkanski konflikt" privede oz. pripelje do 3.svetovne vojne?
A NkETA
Nina Brglez, dijakinja iz Trbovelj:
"Nisem obremenjena z odvečno telesno težo. A menim, da se splača hujšati le pod zdravniško
kontrolo, da nisi prehiter pri hujšanju in težo lahko še ohranjaš."
Kristina Smole,
upokojenka iz Zagorje: "Tudi na kilažoje treba gledati in če je kilogramov prevečje dobro shujšati. Čeprav je hujšati včasih
težko. Kajti če preveč shujšaš, je to lahko v škodo. Niso mi všeč niti preveč debeli niti preveč suhi ljudje, marveč nekako srednje zaobljeni, daje ravno prav za prijeten izgled člo-
Davor Drečnik, študent iz Zagorja: "Ko imaš preveč teže, je treba izgubiti kilograme, vendar še nikdar nisem hujšal. Pri drugih ljudeh pa njihova kilaža ne vpliva na to, ali so mi všeč ali ne. Ampak ko se človek zaradi odvečnih kilogramov ne počuti dobro, je treba shujšati."
Rok Magdič, učenec iz Zagorja: "S
telesno težo se ne
obremenjujem.
Debelušni ljudje bi lahko
shujšali takrat, ko imajo preveč kilogramov zaradi tega, ker veliko jedo."
Daša Grabnar, učenka iz Zagorja:
"Bolj všeč so mi suhceni fantje. Če ima človek skladno postavo in
temu prilagodi oblačenje, je lahko zelo prijeten na pogled. Vendar je en ali dva kilograma še lahko shujšati, kaj več pa dosti težje."
Marko Mrak, dijak iz Litije:
"S
hujšanjem se ne
obremenjujem. Tudi v medsebojnih kontaktih mi
ni pomembno, kakšne kilaže je kdo."
Ste podvrženi debelosti? Povprek gledano, so verjetno redki, ki takorekoč nimajo nikdar problemov s kilažo. "Nikdar" pa zato, ker se človek začne zelo zgodaj ozirati po tem, kako izgleda. In kar je začudujoče, je vedno videti, kot da sosedovi Micki, ki ima kak centimeter več in kakšno kilco manj, hlače in bluze in še kaj, zmeraj bolj pristojijo. Tako že "teenagerji" začenjajo s shujševalnimi kurami, čeprav jim marsikdo zameri, ker z zmanjševanjem kilogramov še nekako gre, težje pa je z upadanjem kake kletvice, slabih ocen in podobnega.
Kopalna sezona je le priložnost, da se pomenki odvijajo tudi v stilu, češ, kako je pa tej ali temu uspelo shujšati oziroma pa saj mi je bil(a) prej bolj všeč. Ker so okusi različni, je tudi ubadanje s shujševalnimi dietami različno in strokovnjaki menda pravijo, da še ni bila odkrita dieta, s katero bi lahko pridobili zdravo vitkost. Kajpak je ohranjanje kilaže naslednja težavna zadeva, ki pa marsikdaj zavisi od zgledov. In v navadi je, da se eni zdijo presuhi in drugi predebeli. Idealna telesna teža pa menda poleg vsega zajema tudi dovolj športa, razvedrila in počitka.
In pri shujševalnih dietah zgolj odločitev še ni dovolj, saj je treba obilo vztrajnosti, da človek ne poseže po krožniku, ki ima toliko in toliko joulov oziroma hranilnih vrednosti več. Če je kdo "mahnjen" na sladkarije, bo še teže hujšati. Vendarle če odvečni kilogrami le niso taka ovira, bodo spodbudno delovale besede, češ, saj si mi malce zalit(a) še bolj všeč. Kajti precej nerodneje hujšanje zaradi ljubezni pa potlej namesto, da bi se srčka še bolj vnela, ostaneta ravnodušna drug do drugega. In le kaj bi rekli o teh, ki v vsaki družbi žanjejo opazke zavoljo neizmerne simpatičnosti, kljub kakšni
odvečni kilci gor ali dol.
Tekst in foto: Petro Radovič
hTiTia,13;
Jože Ovnik
l in illM KOK OliATA ...
Ukinjati našo staro JEK, kar tako, zaradi pritiska od zunaj(ta je itak samo političen in temelji na prastarih predsodkih o nemško - avstrijski dominaciji na slovenskem!!), in zaradi primitivnega strahuje torej bedarija!! Toda bolj, ko odganjam to frdamano peklensko misel, bolj in bolj me neki hudič ob njej grize in nažira...
Ne vem, o tem, o čemer bom pisal, se ne govori in ne piše, ker je to v svetem „nacionalnem interesu,,! Ali pa se mogoče kje v kakšnem ministrstvu vodi pod „strogo zaupno,, in tako za te zadeve ve samo par izbrancev, ki morajo zato držati organ verbalne konverzacije zaprt, toda!!?? Ne verjamem pa, in tudi ne razumem, da bi bil lahko to le in zgolj slučaj. A o čem da pišem, se sprašuješ, spoštovani bralec ZASAVC-a??Pomisli: ali se ti zdi le in „slučaj„ da obenem, ko ob vseh vojnih aktivnostih, ki se dogajajo (tudi!!) preko deželice, poteka (tudi!!) remont* JE Krško...(*zaustavitev, najdaljša v njeni zgodovini, ki bo trajala, dokler napetosti na Balkanu ne bodo popustile. Kar ve vsak bedak, samo nihče od „posvečenih„ predstavnikov neznansko drage in izkoriščevalske vodstvene elite nam, davkoplačevalcem(uf, kako zoprna besedna klamfa)... tega ne upa pošteno in na glas „razložiti„... za kar so seveda dobro plačani. In „slučaj„ je verjetno tudi, da so vse lokalne ceste do Hrastnika, kot po nesrečnem naključju ali pa mogoče po trenutni potrebi, izspremenjene v delovišča takih, če že ne enakih razsežnosti, kot tiste na vseslovenskem avtocestnem omrežju. Vendar, pozor!, samo ena in edina cesta pa do Hrastnika je stalno odprta ... in to tista, ki pripelje iz Krškega ... In, končno, tretji „slučaj„ ... zdaj, ko zapiranje rudnikov v Zasavju, danes ali jutri, vseeno, ni več nobena skrivnost,- se postavlja še eno vprašanje. Zakaj neki bi država, majhna kot je naša, sfinancirala takšen projekt, kot je novi „šoht„? In to takšnih impozantnih razsežnosti, tudi tehnoloških, kot ga lahko vidimo samo v kakšni jamesbondovski fikciji -tokrat, za spremembo, v Hrastniku ... Že bežen pogled nanj daje tudi laiku vedeti, da kaj takega država ne bi postavila „samo„ za transport ljudi in materiala iz ali v jamo .. .In se takoj postavlja vprašanje: zakaj pa potem je postavila, ob vsesplošni recesiji v slovenskem rudarstvu, če izvzamemo Velenje, takšen jašek!?? Zato vendar, ljubčki moji, ker je treba radioaktivnim odpadkom poiskati „skrita odlagališča,, ki pa se jih branijo po vsem svetu. Torej se zna zgoditi, da bodo v hrastniških rovih kdaj v prihodnosti razpadali sodi, napolnjeni z radioaktivnimi odpadki jedrskih velesil iz celega sveta ... proti plačilu, se ve!!
Profesionalci za te zadeve so doma predvsem v Afriki in Južni Ameriki, pa tudi naši se teh lumparij hitro učijo, nekaj tudi od evropskih držav, ki so v reševanju tega, zelo resnega, problema mnogo pred nami... predvsem Francozi ... Seveda pa je treba dobro poznati tudi mafijska pravila konspiracije, če ne, se zadeva ponesreči - tako kot takrat, ko je neka slovenska ladja (njeno ime danes niti ni več važno)vozila take sorte odpadke v Kolumbijo ... in zgrešila prave zveze ... pa so jo s tovorom vred poslali nazaj v Slovenijo. Takšni kiksi pa stanejo deželico silnih tolarjev,in kot pravijo naši stari, kdor se enkrat opeče na mrzlo piha, si je zato takšno odlagališče uredila kar na svojem dvorišču. Je ceneje ... Ja, ja, nerodnih amaterjev mafija ne trpi. Na koncu naj vas povprašam, ali verjamete, da bodo takšne spremembe v Zasavju možne?? Seveda ne verjamete!! Toda, dogaja se nekako tako kot takrat, ko so v Ljubljani slišali, daje mogoče narediti kočijo, ki bo peljala po klancu navzgor, ne da bi jo vlekli konji. Posmehovali so se!! Nedolgo zatem pa je baron Codelli že drdral po mestu, da so bili vsi neznansko jezni nanj!! Samo nekaj let zatem so sprejeli prve prometne predpise, kjer so zapisali, da noben avto nikjer in nikoli ne sme voziti hitreje kot konj v lahnem drncu .. .Le kaj bi rekli, če bi jim takrat kdo predlagal, da bo treba nekoč v prihodnosti okoli Ljubljane zgraditi štiripasovne obvoznice in slovenski cestni križ?? Le kaj bi rekli Zasavčani, ako bi jim danes povedali, da bo potrebno pri njih opustošene rudniške rove preurediti v odlagališča za radioaktivne odpadke ... No, hitrost pri odločanju in uvajanju sprememb, kakršnihkoli, nikoli ni bila posebna odlika Slovencev. A temu se bo treba kar privaditi. Težko bo šlo, a moralo bo ...če ne zlepa, pa ...
Petra Lipec
HUJŠANJI? JI? LAHKO
zoitAvo, či? si? i;a lotiš
NA PIJAVI NAČIN IN Čl? JI? ltl?S Ll? TI?LO TISTO, KAK MOTI!
Dejstvo je, da ljudje najraje pometamo pred sosedovimi vrati. Pa ne zato, ker bi bilo dvorišče tam kaj bolj ravno, temveč zato, ker pri sosedovih vidimo več smeti in prahu in zato tam lažje čistimo.
Najtežje je namreč opazovati in ocenjevati samega sebe, ne da bi se bodisi oškodovali bodisi precenili. Po moje je lažje v slednjem primeru, saj če se precenimo, nam kar hitro kdo poreže krila in pademo na realna tla. Ponavadi je bolj kritično podcenjevanje, ki sicer, na videz le malce nezadovoljnemu človeku, koplje globoke brazde v telo, dušo in nenazadnje tudi um.
In s čim smo ljudje na svetu najbolj nezadovoljni? S tem, da nikoli nimamo dovolj denarja in da imamo vedno preveč kilogramov. Če bi se to dvoje uskladilo - najbrž bi bilo marsikomu pogodu. Telo je torej nepresahnjeni izvor nezadovoljstva, telesno neskladje, ki je nemalokrat realnost, obogatena z domišljijo in prerasla v fikcijo. Včasih sem mislila, da sem j svojim telesom nezadovoljna le sama, vendar sem kmalu ugotovila, da gre za vsesplošni problem, ki ga s sabo nosi zgodovina. Prsate in okroglolične v renesansi, bledolične in umazane v srednjem veku Evrope, Z majhnimi nogami na Kitajskem in strašno suhe v novo tisočletje.
In kdo piše, kdo ustvarja kriterije, po katerih se moramo ravnati vsi? Mediji, modni kralji, umetnost, ali gre, konec koncev, le za to, da je suhost bistveno bolj zdrava in bolj estetska od debelosti? Najbrž si je vsak od vas, dragi bralci, izbral svoj odgovor in je prepričan v svoj prav. Kot vedno.
Da bi imeli popolno postavo si nemalokrat zaželimo vsi. Tudi vsi tisti, ki so blizu popolnosti, bi radi imeli svoj stas še bolj dodelan. (Čeprav je, upam da, vsem jasno, da popoln ni nihče.) Pa ni obsedenost s telesom le problem žensk! Še zdaleč ne. S telesom se obremenjujejo tudi moški, le da po tipično moški molčečnosti, tega ne obešajo na veliki zvon, tako kot to delamo ženske.
Vprašanje je tudi, za čim se skrivamo, ko hujšamo in razmišljamo o tem, kako bi izgubili odvečne kilograme in izoblikovali telo, da bi bilo drugim očem prijetnejše (pa čeprav, naj bi šlo le za lastno zadovoljstvo)? Najbrž marsikakšno drugo nezadovoljstvo in mogoče je tudi prav, da zadovoljimo sami sebe tako, da shujšamo. Čeprav se nemalokrat zgodi, da tudi, ko je proces hujšanja zaključen, skrito nezadovoljstvo ostaja.
Vendar ni vedno tako. Včasih je hujšanje prav zdravo. Če je seveda zdravo. Zato, dragi moji, ne verjemite prav vsem napravam in napitkom, ki jih prodajajo očem prijetni prodajalci in ki obljubljajo nebesa in raj suhosti.
Preden se torej odločite za shujševalno kuro, razčistite sami s seboj, če šteje res potrebni. Če ste je, je zdaj še pravi čas, da se odpovemo hrani zavoljo poletja, ki prihaja. Če že ne česa drugega. Vendar pa si zapomnite, da so na svetu tudi pomembnejše sh’ari kot hujšanje, čeprav včasih ne izgleda tako. Človek pa je, tako ali tako, večino časa sam s seboj nezadovoljen.
6. VELTRAVNA 1999
J . J J • ir U J. V J U
Prof. Miha Gunzek Vestnost je v glasbi pomembna
Pred kratkim je slavil osemdesetletnico in v ta namen ga je v Trbovlje povabil trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar. Prof. Miha Gunzek, ki je dolga leta vodil in s trboveljsko delavsko godbo dosegal tudi lepe rezultate, namreč živi v Fiesi. In ko je dirigiral trboveljski godbi, jih je kar nekaj navdušil za igranje klarineta. Toda ni bil le zgleden klarinetist, marveč se je posvečal tudi violini. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa se je izkazal še kot odličen glasbeni pedagog. In na Trbovlje, kjer se je rodil, ima lepe spomine. Svoje glasbeno znanje pa je preizkušal najprej kot prvi klarinetist radijskega simfoničnega orkestra, pa kot saksofonist plesnega orkestra, ki mu je nekaj časa tudi dirigiral, ter član Simfoničnega orkestra Slovenske fdharmonije, nadalje pa je še Akademijo za glasbo v Ljubljani v letih 1974-76 vodil kot rektor in v letih 1976-80 kot dekan. Njegovo glasbeno udejstvovanje je še dosti obsežnejše, saj je bil med drugim tudi dirigent zabavnega orkestra RTV Ljubljana, z Ansamblom Slavko Osterc pa je kot solist in član prepotoval širno Evropo ter poleg tega igral tudi na številnih eminentnih glasbenih festivalih in leta 1966 dobil nagrado Prešernovega sklada.
Bi ob osemdesetletnici lahko rekli, da je bilo vodenje trboveljske delavske godbe eno boljših obdobij vašega življenja?
V glasbenem smislu že, čeprav je bilo to obdobje tudi polno naporov, truda. Saj sem se dvakrat tedensko ob vsakem vremenu celih petindvajset let vozil v Trbovlje na vaje z delavsko godbo. Na začetku sem imel sicer organiziran prevoz in meje prišel pred Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer sem poučeval, čakati šofer, da me je dostavil v Trbovlje in me je tudi počakal na dveurnih vajah ter
odpeljal nazaj domov. Toda bili so tudi trenutki sreče, s katerimi so povezani uspehi trboveljske godbe.
Omenili ste, daje v Trbovljah deloval plesni orkester...
Ja, in temu orkestru sem tudi dirigiral. Imenoval seje TRBPLOR, torej TRBoveljski PLesni ORkester. Ko sem v Ljubljani prenehal voditi radijski orkester, sem v Trbovljah pričel s plesnim orkestrom in to delo meje navduševalo. Imeli smo številne nastope in na nekem nastopu v Trstu so nam celo rekli, da igramo kot profesionalci, čeprav je bil orkester sestavljen na amaterski osnovi.
Česa se v povezavi s trboveljsko godbo najrajši spominjate?
To so v prvi vrsti nagrade. In s tem v zvezi naj večjega uspeha leta 1974 na Nizozemskem, ko smo dosegli prvo mesto in zlato medaljo za najboljši tuji orkester. Takrat smo imeli v konkurenci tudi pihalne godbe iz Anglije, Amerike, zato nam je zlata medalja veliko pomenila. Dobili smo tudi posebno ameriško nagrado in posebno pohvalo od žirije, da smo najbolj zaslužni orkester.
Kako pa ste izbirali repertoar?
Delal sem na profesionalni podlagi. Zlasti sem bil pozoren na intonacijo, muzikalnost, lep ton in tudi na solidarnost med kolegi, torej, da ni bilo raznih prepirov, saj tudi v ansamblih pride do kakšnih pričkanj. Toda takrat nas je bilo približno sedemdeset članov trboveljske godbe in solidarnost nam je lepo uspevala. Repertoarje bil predpisan, izbirali pa smo ga glede na težavnostne stopnje, v katerih smo tekmovali, saj obstajajo L, 2. in 3. težavnostna stopnja in vedno smo bili po zahtevnostni kategoriji v 1. težavnostni stopnji, v tako imenovani umetniški skupini.
Ali se med dirigentom in godbeniki stkejo tudi prijateljske vezi?
Nobenih problemov in nesoglasij
ni bilo v orkestru, vedno smo dobro sodelovali. In pri delu smo odgovorno in pridno vadili, v družbi pa smo si bili enaki.
Ste kdaj zavoljo tekmovalnosti zanemarili sodelovanje?
Takrat so v Sloveniji dominirale štiri godbe: Velenje, Ravne, Zagorje in Vevče. Ampak vedno smo dobivali s trboveljsko delavsko godbo prva mesta. Seveda smo se ozirali na to, kaj delajo naši tekmeci. No, tudi s plesnim orkestrom smo bili na tekmovanju v Skopju in dosegli 1. mesto. Prednjačilo je sicer sodelovanje, čeprav se je tudi dogajalo, da zavoljo tekmovalnosti zanemariš sodelovanje.
Ste vedno skušali dirigirati čimbolj doživeto?
Glede plesnega orkestra lahko rečem, daje bil nekaj edinstvenega. Repertoar je bil super, bili smo popularni, naši koncerti so bili zelo obiskani, nabito polne dvorane so bile. Ko dobiš partituro in si jo preigraš z inštrumentom, moraš imeti v ušesih cel orkester. Z orkestrom sem bil avtoritativen in obenem prijateljski in lahko rečem, da smo bili res prijatelji. Nisem bil strog, toda zahteval sem vsaj uro in pol intenzivnega dela. Toda imeli smo tudi podporo, saj so od nas zahtevali dobre koncerte.
Kaj bi v znak ljubezni podarili svoji najdražji: knjigo, rožo ali zgoščenko?
En poljubček bi ji dal. Oziroma vse bi j i dal, če bi lahko vzela.
Letos je tudi mednarodno leto starejših, ali menite, daje dovolj spoštovanja med generacijami?
Spoštovanja med generacijami je bolj malo. Ko sem bil mlajši, smo brez pardona pozdravili na cesti starejšega, danes tamladi te navade
nimajo več. Zaradi tega je tudi komunikacija slabša. Menim, da se tega spoštovanja človek začne učiti v družini in potem to vzgaja naprej.
Menite, da lahko godba veliko naredi za kulturni utrip kraja?
To se vidi že pri trboveljski godbi. Vsekakor je za kulturni utrip kraja godba zelo pomembna.
Ste človek, ki si hitro pridobi prijatelje?
Res je, takoj si pridobim prijatelje, imam takšno farso. Pa to ni odvisno samo od avtoritete, saj ni bilo glasbe, kije nisem igral in ki je ne spoštujem.
T\idi psa imate?
Ja, s psom Flipom, nemškim ovčarjem, grem rad na sprehod. In psa je nekoč z lova pripeljala domov žena, saj so nekoč namesto na bogat ulov naleteli na pasje mladičke. Dva je vzela in jih prinesla domov, a sem se strinjal s tem, da obdrživa le enega.
Je težko biti uspešen glasbeni pedagog?
To je težko reči. Poleg učenja je namreč važna tudi urejenost človeka in pridnost pri delu. Pri učenju inštrumenta je potrebna natančnost, discipliniranost in lahko rečem, da sem bil na šolskih urah vedno točen.
Kaj vam je najpomembnejše pri medčloveških odnosih?
Iskrenost, prisrčnost človeka, to je največ.
In zakaj so vam Trbovlje všeč?
V Trbovljah sem se rodil, tu smo kot mulci že v osnovni šoli počenjali razne lumparije, ki se jih rad spominjam, nekatere so prijetne, druge ne, a seje lepo spominjati in tudi uspehov s trboveljsko godbo se rad spominjam.
Tekst in foto: Petro Radovič

ŠARM SLOVENSKEGA ODMEVA
Pričeli so pred sedmimi leti. Vsak po svoje so že kdaj igrali pri kakšnem ansamblu, nekateri med njimi pa se tudi profesionalno ukvarjajo z glasbo. Doslej so izdali dve kaseti: Odmev iz Slovenije in Na Lisco. Imajo še obilo načrtov, predvsem pa želijo igrati glasbo, ki je všeč ne le njim, ampak tudi čimveč poslušalcem. Kajti ravno razpoloženje, ki ga soustvarjajo s publiko, jim veliko pomeni. Včasih je to domačno, prijetno vzdušje, včasih pa jih glasbena dojemljivost publike kar preseneti in takrat bi najrajši dolgo v noč vztrajali pri inštrumentih in igrali.
GUSBA JE TUDI SPODBUDA
Sedanjo zasedbo narodno-zabavnega ansambla SLOVENSKI ODMEV sestavljajo: Jacinta Doberšek Mlakar (vokal), Franci Bec (klarinet, saksofon), Primož Kurent (kitara, vokal), Andrej Lamovšek (harmonika), Darko Medved (bariton), Gregor Špajzer (bas kitara, klarinet, saksofon, vokal) in Boštjan Župevc (trobenta, krilni rog, tolkala). Ko so se zbrali, da pričnejo z nastopanji, so imeli na zalogi že nekaj pesmi. Kajti Gregor Špajzer rad zlije svoja čustva na papir in tako nastane marsikatera prijetna pesmica, od katerih sojih mnogo že tudi uglasbili. Ampak da bi bile skladbe čimbolj raznolike in da bi prepevale tako o ljubezni, naravi, ljudeh, glasbi, radi posežejo še po besedilih drugih avtorjev. Tako so pesmi še izpod peresa Ivana Sivca, Jože Burnik pa poskrbi za glasbeno plat. Toda za glasbeno pestrost znajo poskrbeti, saj svoje inštrumente poznajo, zato so nekatere skladbe namenili zgolj inštrumentalnim zvokom. Take so naprimer skladbe Vesela klarineta, Gojda, Zapojte z nami in druge, kjer s posameznimi inštrumenti dajejo prevladujoče napeve, ki so skladno vkomponirani v spevnost celotne glasbene instrumentalne zasedbe. To je svojevrstna pestrost, saj se mnogi med njimi z glasbo profesionalno ukvarjajo ali pa jim je glasba zelo blizu in takorekoč nekakšna spodbuda za veselja polne trenutke.
ZNAJO POSKRBETI ZA ZABAVO
Radečani jih poznajo tudi po tem, da so letos že četrtič organizirali zabavno prireditev, kamor povabijo glasbene goste. Ker jim kulturni utrip veliko pomeni, se udeležujejo raznih festivalov, kot sta recimo Števerjanski in Ptujski festival, kjer ne le pridobivajo publiko, marveč so deležni tudi nagrad. Nagrada Zlati Orfej iz Ptujskega festivala je že v njihovi glasbeni zakladnici oziroma natančneje so doslej "priigrali" že dva
Bronasta, dva Srebrna in en Zlati Orfej.
Nastopajo predvsem po domačih logih. Radi pa povedo, da so bili decembra lani kot debitanti izbrani za nastop v TV-oddaji ORION, kjer je bila posneta njihova prva zabavna skladba Kaj je sreča. Sodelovali so že tudi v TV-oddaji Po domače, saj imajo posneta dva videospota in sicer za skladbi: Odmev iz Slovenije	in
Maruška. "V našem interesu je," pravi pevka Jacinta Doberšek Mlakar, "da damo glasbo med ljudi. Lep občutek je, ko igraš in predstavljaš skladbe.
Po barvi glasov se zelo ujemamo in zmeraj smo navdušeni, ko nastane kakšna nova skladba."
Menda nikdar ne rečejo, češ daje treba pa vsako leto posneti material za novo kaseto. Pri delu so sproščeni in poskrbijo tudi za to, da jim ostane dovolj časa za družinsko vzdušje in službo. "Če bi si že vnaprej zastavili datum,, do kdaj morajo nastati nove skladbe," dodaja Jacinta Doberšek Mlakar, "potem bi nas to zelo obremenjevalo. Zato smo drugo kaseto izdali šele štiri leta po izidu naše prve kasete."
GLEDE IZVEDBE SO NEKATERE SKLADBE NOVOST
Delajo spontano in z užitkom, čeprav je res, da skladbe skrbno pripravijo. "Skladbe so novost glede izvedbe," je povedal Boštjan Župevc, "skladbe imajo tudi značilen ritem in pri izvajanju se ne obremenjujemo s Slakom ali Avsenikom, čeprav prav tako igramo narodno-zabavno glasbo. Pri igranju valčkov pa imamo to srečo, da ima naša pevka Jacinta zelo nežen, liričen glas in ji čustvene skladbe zelo ležijo." V glasbi jim je pomembna tehnična 'doteranost' in harmonična usklajenost. Kot so povedali, dostikrat v studiu (doslej so snemali pri glasbeni založbi Igor in zlati zvoki v Kisovcu in Melopoji v Slovenj Gradcu) nastanejo glasbeni učinki, ki popestrijo ali izboljšajo učinkovitost skladbe. "Vendar seje treba z glasbo tudi prilagajati publiki," še pravi Boštjan Župevc, "kajti zelo važno je, da so ljudje željni zabave, saj to vpliva na celotno razpoloženje. In občutek domačnosti, pripadnosti
je super, to je podobno kot če je nekomu všeč glasba, ki jo igraš." V narodno-zabavni glasbi bi radi izkoristili še kakšno od možnosti, ki jih ta glasba nudi za izvajanje.
USPEH JE, ČE JIH PUBLIKA SPREJME
Vsak ansambel pomeni skupinsko vzdušje, zato poudarjajo medsebojno soustvarjanje delovanja ansambla SLOVENSKI ODMEV. Kot so dejali, je tudi igranje in petje drugačno, če si dobre volje. Nekaj malenkosti so razpredli tudi o vrlinah in enotni so si, da poštenje, prijateljstvo pri njih največ velja. Čeprav je nastopanje tudi utrujajoče in so včasih kot "politi kužki" po koncertu, pa ne spregledajo anekdot, ki jih nasmejijo in se jih še v prihodnje radi spominjajo. Zatrjujejo, da v glasbi ne hitijo in vsako novo skladbo, ki se jim glasovno prilega in jim je všeč, tudi radi prepevajo. A kot so še poudarili: "Uspeh je, kadar se publika dobro počuti in nas sprejme. Takrat izgubiš občutek za čas, takšni nastopi so najboljši." Čeprav menijo, da niso ansambel, ki ne bi nastopal že kot kak drug ansambel, pa vendarle želijo svoje veselje do glasbe podajati na način, ko bi to luštno muz'ko lahko sprejel čim širši krog ljudi. Kajti glasba poraja skomine, kadar je dobro izvajana.
Petra Radovič
Tin n^inlvTi
CIRIL UREK: »MOJA VRATA SO VEDNO ODPRTA«
Ciril Urek, sindikalist.
Ciril Urek je že deseto leto sekretar območne organizacije ZSSS Zasavje-Trbovlje. Rodil se je v rudarski družini na Senovem. Že med vojno je kot edinec ostal brez staršev, ki sta padla kot aktivista. Svojo mladost je preživljal pri starih starših na Senovem, kjer je dokončal osnovno šolo in se kasneje leta 1956 vpisal na Rudarsko šolo v Trbovlje. Deset let pozneje je končal višjo šolo za organizacijo dela in si pridobil strokovni naziv inženir organizacije dela. Sedem let je delal kot rudar, bil je sekretar mladine v Trbovljah, po končanem študiju pa se je posvetil kadrovskem delu v Elitu, IBT-ju in na Občini Trbovlje. Je poročen in ima dve hčere, Tatjano, ki ima rojstni dan prav na l.maj, praznik dela in Mojco. V rosni mladosti je sodeloval pri mnogih prostovol-jnih delavnih akcijah: pri gradnji Delavskega donra v Trbovljah, pa trboveljskega bazena, doma na Mrzlici, pri gradnji avtoceste Ljubljana- Zagreb idr. Pisal je tudi za različ-ne časopise: za Zasavski tednik, za Večer, za nekdanjo Mladino ter redno za Delavsko enotnost. Urejal je tudi glasilo Naši stiki, podjetja 1BT, v nakladi 3000 izvodov. Kot zanimivost naj še dodam, da ko je nastopil službo kot sekretar območne organi-zacije, se je odločil, da bodo vsa vrata pisarn vedno odprta. Tudi vrata njegove pisarne. »Naj imajo ljudje občutek, kot da so prišli domov«, pravi.
Dolga leta ste posvetili sindikalizmu. Zakaj?
Gre za družinsko tradicijo. Že stari oče je bil v stari Jugoslaviji sindikalni zaupnik. Doma se je veliko govorilo o sindikalizmu. Po znamenitem rudarskem štrajku 1959.leta v Trbovljah, sem postal podpredsednik sindikata rudarjev Trbovlje-Hrastnik. Takrat so po stavki odstavili vse sindikaliste in postavili nove. Odtlej |sem vseskozi zvest sindikatu, v različnih vlogah.
Vaša sindikalna dejavnost se letos z upokojitvijo izteka. Če se ozrete nazaj na pretekla leta, ali lahko rečete, da ste s svojim delom zadovoljni ali gre mogoče tudi za kakšen grenak priokus?
Gre za več obdobij. Predvsem v mojih mlajših letih, ko so se odpirale nove tovarne (Iskra, Peko, Tika, Elit, Mehanika, Strojna), so bili to dogodki naklonjeni delavcu, ko praktično ni bilo nezaposlenih. Zadnjih osem let je krutost tržnih mehanizmov odgnala iz zasavskih podjetij okrog osem tisoč delovnih mest. In to je ta grenak priokus novega kapitalizma.
Kljub temu, da štiri sindikalne centrale v Sloveniji, ko gre za podpis plačne politike za naslednje obdobje niso bile enotne, imate vendarle vtis, da je sodelovanja med sindikati več, kot ga je bilo v preteklosti?
Sam vedno poudarjam, tudi na centrali našega sindikata v Ljubljani, daje potrebno sindikalno gibanje v Sloveniji povezati, odpraviti liderske ambicije, ker zahteve, ki jih postavljajo lastniki, menedžment, silijo sindikate v skupne nastope. Če tega ne bo, potem se sindikatom slabo piše. Pri pokojninski reformi so sindikati prišli nekako skupaj, stališča bo potrebno poenotiti tudi pri zakonu o delovnih razmerjih. Torej se da. Zelo pomemben je tudi enoten nastop preko svetov delavcev do kapitala tam, kjer imajo v podjetjih več sindikatov. V nasprotnem je vsaka posamezna skupina prešibka.
Slovenci so na referendumu rekli ne TET 3 oziroma ne na tak način gradnje. A vendarle, kje je tu slovenska vlada, kje je alternativa za zasavsko gospodarstvo, ki bi ga morala vlada pripraviti?
Mi smo v letu 1995 na daljši konferenci pripravili daljšo študijo, ki smo jo poimenovali SOS za Zasavje. Tam smo obelodanili vso grenkobo, realnost, ki je prisotna v zasavskih dolinah, predvsem zaradi neizdelanih strateških usmeritev premogovništva in energetike. Ko je referendum padel,
sem pričakoval, da bo v parih mesecih sprejet nacionalni razvojni program za Zasavje. Vendar tega še ni. Mislim, da mora biti program to leto sprejet, drugače bodo zasavske doline, doline upokojencev brez perspektive.
Med slovenskimi sindikalisti je prav gotovo kdo, ki ga še prav posebej cenite?
»Služil« sem različnim sindikalnim šefom. Od Vinka Hafnerja, Marjana Orožna, Miha Ravnika in Dušana Semoliča. Po svojih nastopih, ljudskosti, preprostosti, udarnosti je od teh izstopal, kot ljudski tribun, Marjan Orožen.
Tudi vas cenijo. Mislim, da sem nekje prebral, da boste prijeli priznanje?
Jutri (četrtek, 29.4. op.p.) bo ZSSS podelila osem odličij. Dvema podjetjema in šestim posameznikom širom Slovenije. Na predlog naših sindikatov iz Zasavja, je predsedstvo sprejelo sklep, da se tudi meni podeli priznanje za dolgoletno delo v sindikatu.
Vaši občutki ob tem priznanju?
Zame je to lepo priznanje dosedanjega dela, mojim naslednikom pa spodbuda za naprej.
Kje boste praznovali l.maj ?
Že trideseto leto sem soorganizator ali organizator kresovanj v Trbovljah. Na predpraznični dan se udeležujem kresovanja na Plešah, 1.maja hodim na tradicionalni pohod na Pleše. Tudi v Hrastniku sem reden gost.
Imate sindikalnega naslednika?
Ljuba C vara, ki je tu že osmo leto. Končuje visoko šolo. Je
samostojen in preudaren, tako da si ne delam skrbi, kaj bo za mano.
Kaj boste delali kot upokojenec?
Ponavadi upokojencem zmanjkuje prostega časa.
Kot sedaj, se bom srečeval s številnimi prijatelji, več časa bom posvetil šahiranju (Ciril je odigral remi z nekdanjim svetovnim prvakom Karpovom), hodil bom v hribe in seveda obdeloval svoj mali »grunt«.
9
Imam hišo na Vreskovem in okoli 1000 m2 zemlje.
Še eno zelo osebno vprašanje. Nekoliko hripav glas imate? Gre za bolezen?
Pred leti, ko še ni bilo na voljo toliko mikrofonov kot sedaj, sem si pri nekem bolj dolgem in glasnem nastopu pred veliko množico vojakov TO v hudem mrazu poškodoval glasilke. Od takrat je moj glas hripav.
Kaj bi povedali za konec tega najinega prijetnega pogovora?
V svojem desetletnem delu sem posvečal veliko pozornosti usposabljanju sindikalnih kadrov. Iz izkušenj vem, ko sem sam prišel na te vodstvene funkcije, da sem bil praktično neuk. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da sem prišel stvarem do dna.
Povedal bi še eno izročilo. Menedžerjem in politikom izročilo: Bodimo dobri z ljudmi na naši poti navzgor, da bodo ljudje dobri na naši poti navzdol (to izročilo je Ciril napisal v svoji diplomski nalogi, ki pa takrat nekaterim ni bilo najbolj prav).
Tekst in foto Igor Goste
18
6. VELTRAVNA 1999
j
i j j j . rr n j r>
PLODNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRBOVLJAH
V ponedeljek so trboveljski svetniki zasedali kar pet ur, saj so imeli na dnevnem redu 5.seje 18 točk. Sprejeli so zaključni račun proračuna za lansko leto, na katerega večjih pripomb svetniki niso imeli, saj so številke pokazale na smotrno porabo sredstev. Od 1.452.432.557,91 SIT realiziranih prihodkov je bilo zabeleženega 65.832.046,32 SIT presežka, kar je bilo prenešeno v to leto. Dlje pa so se ustavili pri realizaciji sredstev stanovanjskega sklada. Ta skladje v Trbovljah pravna oseba, ustanovljen s posebnim odlokom in njegov upravni odbor ima pri razdelitvi denarja dokaj proste roke. Seveda je to svetnike motilo že v preteklem mandatnem obdobju, prav tako se določena vprašanja postavljajo tudi članom sedanjega sveta. Ker pa zaključni račun sklada sprejema tudi občinski svet, so člani le-tega sprejeli. Zahtevali pa so specifikacijo in obrazložitev za izplačilo nagrad članom upravnega
odbora stanovanjskega sklada in nekaterim delavcem občinske uprave, ki za sklad delajo. Razburile so jih namreč primerjave z nagradami celotnega sveta (27 članov) in članov vseh komisij sveta (63 članov), katerih izplačila so lani znašala v skupni višini 5,1 mio tolarjev, 7 članov upravnega odbora z majhnim številom upravnih delavcev pa je na osnovi sklepa upravnega odbora stanovanjskega sklada potegnilo kar 3,7 mio tolarjev. To podrobno poročilo si bodo svetniki ogledali na prihodnji seji v juniju.
Sprejeta sta bila odloka o občinskih cestah in o kategorizaciji občinskih cest in objavljena bosta v naslednji številki Uradnega vestnika Zasavje. V dvajsetdnevno javno obravnavo je bil posredovan odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada. Na svetu je bilo tudi dogovorjeno, da naj bi s komunalnimi odpadki drugače
ravnali - pripravljen bo predlog odloka. Komunala in ostale strokovne službe pa bodo začele s pilotnim poskusom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Svetnike je obiskal komandir policijske postaje Miran Bokalič in jih seznanil z lanskoletnimi podatki. Novost je sklep o ustanovitvi sveta za varnost državljanov, posamezne člane le-tega pa bo imenoval župan. Na sejo pa žal ni prišel direktor IPOZ-a Emil Štukelj, s katerim se je župan Ladislav Žiga Žgajnar dogovoril za poročilo o stanju v tej družbi. Gospod je menda ta dan odšel v inozemstvo in svetnike pustil pri odprtih vprašanjih.
Sprejeti so bili sklepi o letošnjih nagradah in priznanjih, te bodo dobitnikom izročene ob prazniku občine 1.junija. Naziv "častni občan" sta dobila prof. Alojz Zupan in Slavko Potrata, "prvo-junijsko nagrado" pa Kolektiv Rudnika Trbovlje Hrastnik in prof. Alenka Knez.
S sklepom občinskega sveta so se pričele aktivnosti za ustanovitev lokalne turistične organizacije in oblikovana bo strokovna komisija, ki bo pripravila strategijo razvoja turizma v Zasavju. Na seji je bilo sprejetih tudi precej sklepov o imenovanjih v različne komisije in delovna telesa sveta ter podana mnenja in soglasja o kandidatih za ravnatelje določenih zavodov: OŠ Ivana Cankarja bo ponovno vodila Marija Žnidaršič, direktor Gasilskega zavoda bo Miha Žagar, Zdravstvenega doma pa Uroš Prelesnik. Svet ni glasoval o mnenju za ravnatelja Glasbene šole Trbovlje, saj učiteljski zbor nobeni izmed kandidatk ni dodelil večine glasov, svetnikom pa kandidatke vendar niso poznane kot sodelavcem.
Naslednja seja občinskega sveta v Trbovljah bo 21 .junija.
Ivana Laharnar
ZDRAVILNE RASTLINE
LUŠTREK
Od te rastline lahko porabimo v kuhinji prav vse razen korenine. Listi imajo prijetno oster okus , ki nekoliko spominja na zeleno in je imenitna dišavnica za juhe in enolončnice. Seme je enakega okusa kakor listi, le da je izrazitejši in močnejši. Vonj nekoliko spominja na znano začimbno mešanico maggi, katere poglavitna sestavina je prav luštrek. To, do 2 metra visoko, kultivirano rastlino gojimo po vrtovih. Odporna je proti
mrazu in dobro uspeva v rodovitnih senčnih in vlažnih tleh. Cvete od junija do avgusta. Ima drobne, rumene cvetke. Plodovi zorijo jeseni. Korenino kopljemo spomladi in pozno v jeseni. V zdravilstvu je uporabna vsa rastlina. Pater Simon Ašič je zapisal, da korenina pospešuje izločanje seča, sluzi, zbuja tek in blaži krče. Uspešna je tudi pri beljakovinah v seču, vnetju ledvičnih čaš, pri revmi in protinu, srčnih boleznih, zlasti vodenici. Blaži prebavne motnje in migreno, če izhaja iz slabega delovanja ledvic. Deluje proti nastajanju ledvičnih kamnov. Krepi celoten organizem, pospešuje kroženje krvi. Obkladki iz prevrele korenine pospešujejo celjenje starih, gnojnih ran. Nosečnice in bolniki
z zvišano temperaturo ne smejo uživati luštreka. Za spomladansko zdravljenje zmešamo jajce z zrezanimi listi luštreka in ocvremo. Liste uporabljamo za čaj pri bolnih ledvicah in mehurju. Čaj iz plodov pomirja dihala in napenjanje. Pri prehladih si napravimo kopel (soparo za glavo).
LUCNIK
Je dvoletnica, do 2 metra visoka rastlina. Steblo je posuto z majhnimi, rumenimi cvetovi in listki, ki dišijo po medu. Cvete od junija do avgusta. Lučnikov je več vrst. Nabiramo predvsem cvetove, pa tudi liste in korenine. Cvetove nabiramo ob suhem vremenu, brez rose. Hitro jih posušimo na prepihu, lahko tudi v topli peči. Shranimo v steklene kozarce, ki se dobro zapirajo, sicer počrni in izgubi vrednost. Grška zdravnika Hipokrat in Dioskorid sta odkrila, da ima neverjetno blažilen učinek na telo.
Ta rastlina predvsem blagodejno vpliva na pljuča.
Ozdravlja zasluzenost pljuč, pospešuje izkašljevanje, deluje proti vnetno. Če čaj redno pijemo, nas obvaruje nahoda, oslovskega kašlja, živčnosti, stiske, razbijanju srca, želodčnih krčev, astme, bolezni vranice in jeter.
Urejuje tudi mesečni ciklus. V žganju namočeni cveti so dobro masažno sredstvo proti revmi in hemeroidom.
Obkladke si nalagamo na obolela mesta. Nekaj kapljic v uho izboljša sluh. Pomaga pa tudi otrokom, ki močijo posteljo. Prevretek iz lučnikovih cvetov je dober diuretik, pospešuje pa tudi znojenje. Prašek iz cvetov in listov ugodno učinkuje pri kožnih boleznih.	v
Pripravil Igor Goste
ffisimmir malgaj.. i
Trbovlje
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tei. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
akcija TWINGO - pri menjavi staro za novo 96.000 sit popusta
MEGANE darilo ob nakupu
tel.: 0601/27-666, 27-525
RENAULT
Odločite se za prihodnost
Limuzina in Variant 1.9 TDII, 1.8 Turbo .../.
po neverjetni ceni za letnik 98 Kupci in obiskovalci salonov VW Malgaj, pa si lahko z malo sreče priigrate bogate nagrade

Ugodna ponudba letnik 98
i -:^r<S5L5x
^______
POLO Limuzina
POLO Variant
Ne zamudite enkratne priložnosti
|
Malgaj
TRBOVLJE d.o.o. ■
Trbovlje 0601 26 525 Litijo 061 884 450

v aprilu in maju vsako soboto BREZPLAČNI
preventivni pregledi vozil
@di§)gt@
prodaja vozil Renault prodaja rabljenih vozil tehnični pregledi zavarovanja vozil podaljšanja registracij za Litijo
Zagorje ob Savi
Trbovlje	08:00-13:00
Hrastnik	14:00-19:00
servis težke mehanizacije
ročna avtopralnica 08: 00-12: 00 servis vseh znamk vozil
prodaja in montaža gum bistro
Ponoviška llb, 1270 Litija, e-mail: tsc-laba@siol.net Telefon: 061/883-044, 883-920, Telefaks: 061/883-040
Smo vodilni slovenski proizvajalec snowboard opreme in potrebujemo novo ustvarjalno energijo, zato zaposlimo
inženirja strojništva
za vodilna dela v razvoju in proizvodnji
Podrobnejši razpisni pogoji so vam na voljo po telefonu 0601/27-222, na sedežu podjetja, Savinjska cesta 35 v Trbovljah ali na internet strani
www.goltes-sb.si
TRBOVLJE

7.6." P. (j 77 J j
ulsbslgo 7
MILAM BEMKO-
DI '<c KI OR T OVARN E KUHINJ ZAGORJE
V tem mesecu, 28. velikega travna bodo v zagorski Svei obeležili pol stoletni jubilej. V sklenjenem zakonu je to zlata poroka. Lesena simbolna zlata prstana bosta skrita tudi v predalniku, kjer bo na zloženih listih v obliki harmonike natisnjena kratka zgodovina tega lesnega podjetja, ki si je utrlo pot na zahtevna evropska tržišča.
Milan Benko je prvi mož, kije poskrbel za izdelavo prototipa predalnika, ki gaje oblikoval Stane Ocepek. Nekaj manjših popravkov in predalnik bo ob obletnici zagledal luč sveta. Resnično - zelo enostavno se vse to sliši. To je le kanček dela v mozaiku vsega tistega, kar počne Milan že 8 let kot direktor profitnega centra Svee Zagorje, Tovarne kuhinjskega pohištva.
Iz njegove osebne izkaznice lahko preberemo, da se je rodil na Silvestrovo pred 41. leti, daje po rodu Zagorjan, da je od vseh prvih delovnih začetkov zvest delovnemu kolektivu. Kot štipendist seje po končani srednji lesni šoli v Ljubljani zaposlil v Svei, končal prvo stopnjo kranjske fakultete za organizacijske vede — proizvodno usmeritev,'1 zdaj pa študij nadaljuje na drugi stopnji. V podjetju je opravljal različna dela. Bilje tehnolog, vodja operativne priprave dela, vodja proizvodnje in zdaj vodi tovarno pohištva v Zagorju, kjer je zaposlenih 134 delavcev. V produkciji delajo predvsem moški, na lažjih delih pa so zaposlene tudi ženske. Milan Benko vsako jutro, če ni na službeni poti, najprej zakoraka v proizvodni obrat. Takole pravi :«Proizvodnja je srce tovarne, v zadnjih desetih letih smo naredili skokovite preskoke, povečali proizvodnjo, uvedli ISO 9001, kakovostjo postala stalnica pri vseh zaposlenih in pri vsakemu posamezniku, s sodobno tehnologijo pa so naše kuhinje zares kvalitetne. Proizvodnjo smo prilagodili potrebam posameznega kupca, skorajda ni nobene kuhinje, ki bi bila izdelana popolnoma serijsko, saj znajo naši mojstri narediti kuhinje po meri in zahtevi kupcev. » Podatek, da so v zagorski Svei v zadnjih petih letih povečali proizvodnjo kuhinj za 140 % pove vse.
Nedavno seje Milan Benko vrnil s službene poti iz Rusije. Potovanje v Moskvo in nato proti Uralu v Kirov je bilo priložnost za sklenitev protokola o skupni organizirani proizvodnji. Milan pripoveduje : »Rusi se spopadajo s finančno in politično krizo, tuja podjetja se s trga umikajo, zlata devetdeseta leta uspešnega ruskega gospodarstva so preteklost, klasični kuproprodajni odnos ni možen. Imajo pa Rusi veliko lesa, bogati so s kovinami, razvijajo kemično industrijo in zato se kažejo različne oblike sodelovanja tudi z nami. Pohvalijo se radi s točnim voznim redom vlakov. » Milanu ruščina ne dela težav in vsako potovanje mu prinese nekaj več odkritij in novih poznanstev.
Smučanje, kolesarjenje in vrtičkarstvo so Milanovi hobiji. Nasploh ima rad zimo, prihajajočo pomlad, prepeva in v prijateljski družbi zna presenetiti s pesniškimi verzi znanih imen. Zato v zagorski Svei pravijo, da svojega Prešerna ne dajo.zares radi ga imajo.
FILIP IN JAKOB, APOSTOLA
(3. maj)
Apostol Filip
Filip je bil doma iz Betsajde (kakor Peter in Andrej) in je bil v začetku najprej učenec Janeza Krstnika.
Filipa je Kristus povabil med svoje učence v Judeji, preden seje odpravil v Galilejo. Pozneje je Filip srečal Natanaela (Jerneja) in ga pridobil za Kristusa.
Iz Filipovega življenja vemo zelo malo. Pri prvem čudežnem nasičenju velike množice, gaje Kristus skušal z vprašanjem: "Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?" Na Filipa so se obrnili grško govoreči Judje, ki so hoteli videti Kristusa. Ti so stopili k Filipu, kije bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: "Gospod, Jezusa bi radi videli." Filip gre povedat Andreju, Andrej in Filip pa povesta Jezusu... (Jn 12, 21-22) Evangelist Janez poroča o Filipu, da ni razumel Kristusovih besed: "Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta. Odslej ga boste poznali in vidite ga." Filip mu reče: "Gospod pokaži nam Očeta in zadosti nam bo. "Jezus mu odgovori: "Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor vidi mene, vidi Očeta, kako moreš govoriti: 'Pokaži nam Očeta ?' Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? " Po legendi je Filip deloval v Scitiji (današnji južni Rusiji) in naj bi bil križan in kamnan v Hierapolisu (danes Pamukkale vzhodno od Smirne).
Apostola Filipa upodabljajo z latinskim ali Antonovim križem v obliki črke T, ali s palico v obliki križa. Na nekaterih slikah je upodobljen, kako s križem v roki kroti kače in meče malike z oltarja, ki medtem izdihavajo kužno sapo, zraven malikov pa leže bolniki. Filipa časte kot patrona klobučarjev in suknarjev.
Apostol Jakob
Jakob, "brat Gospodov", je eden izmed štirih ali petih nosilcev tega imena, ki so se odlikovali v novi zavezi med Kristusovimi učenci ali v prvi krščanski skupnosti. V splošnem velja, da je bil apostol Jakob Alfejev sin in Marije (Klopajeve) ter (verjetno) Kristusov bratranec ali bližnji sorodnik. Jakob (evangelist Marko ga imenuje "mlajši") je bil verjetno med tistimi Kristusovimi sorodniki, ki so se odločili, da Kristusa odtrgajo odjavnega delovanja, in ga v Kafarnaumu "rešijo" pred množico, ki je silila vanj. Glede na nasprotovanje farizejev so se najbrž tudi bali za svoj ugled, ki gaje "kvaril" Kristus. Pač niso razumeli njegovega mesijanskega poslanstva, kar je zapisal tudi evangelist Janez: "Tudi njegovi bratje niso verovali vanj". Kdaj natančno se je pridružil Kristusovim učencem, ni znano. Morda je enostavno želel biti v Jezusovi bližini in je hodil z njim. Zagotovo pa seje spremenil po Kristusovi smrti na križu in vstajenju (tako kot vsi drugi apostoli in učenci). Iz Apostolskih del in Pavlovih pisem pa izvemo, daje bil v Jeruzalemu zelo znana in vplivna osebnost.
Po Petrovem odhodu iz Jeruzalema je bil Jakob "glava", to je škof jeruzalemske cerkvene občine. Na apostolskem zboru v Jeruzalemu je bil eden izmed treh odločilnih mož, ki so dali smernice za oznanjevanje evangelija med pogani (oziroma je podal nekatere pogoje za sprejem v krščanstvo za nejude), veljal pa je za najpomembnejšega voditelja Cerkve za apostolom Petrom. Izmed vseh Kristusovih sorodnikov in privržencev zgodovinar Jožef Flavij samo Jakoba imenuje z njegovim imenom. Apostol Jakob je doživel enako usodo kot večina apostolov. Ananos, judovski veliki duhovnik, je izkoristil medvladje dveh rimskih prokuratoijev in dal Jakoba obsoditi na smrt s kamenjanjem. Poročila tudi navajajo, da so ga vrgli s tempeljskega obzidja, in da gaje neki suknar pobil s kolom. Mučeniške smrti je umrl okoli velike noči leta 62.
Upodabljajo ga s suknarskim kolom.
Branko Nimac
VOJKA POVŠE KRASNIK
Trgovsko podjetje
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, vvalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov.
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL,
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614
ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA
PNEUIVLATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8br Trbovlje, G S IVI 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje Rudaska 21,tel.:0601-29-041
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste ieč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe 'Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesto okf.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h inl5h-18h sob.:9h-12h tel.: 0601 71 675
1. naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
O
O o
(b&m®
fbtrošnja
tiah sa mo/ t/Kj.a\jina/...
d.d.
v BLAGOVNICI ŽIVA
vam nudijo športno kolekcijo za pomlad in poletje po ugodnih cenah
Pridite in se prepričajte o svetovno znani športni kolekciji
FRUIT OF THE LOOM in DUNLOP

Vinko Hrovatič s.p.
RAČUNALNIŠTVO
PRODAJA, SERVIS, IZOBRAŽEVANJE
TRBOVLJE
Šuštarjeva 42, 0601 26 040 LITIJA
Ul. M. Pregljeve 4, 061 883 546
TRBOVLJE
6. VELTRAVNA 1999
^n.rfTTr n.TT.j:
6
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS
NAGRADIMO
Pisatelj, dramatik, režiser in predvsem aforist, po katerem imenu in priimku vas sprašujemo tokrat, se je rodil 27.3.1929. Kot ste po datumu rojstva pravilno ocenili, je pred kratkim slavil svojo sedemdesetletnico.
Vodilna nit njegovega pisateljevanja sta satira in humor. Še posebej seje uveljavil kot najuspešnejši slovenski aforist. Med njegovimi resnimi pripovednimi deli izstopajo črtice o zaporu Nebo na kvadrate, roman Dvojčka in avtobiografija Preteklost. Je izjemno vsestranski književnik, saj je napisal še vrsto gledaliških in radijskih iger, piše pa tudi pesmi in eseje. Poleg tega je bil nekaj časa celo generalni direktor televizije in ne boste verjeli, tudi politični zapornik.
Njegova najpomembnejša dela, mnoga tudi prevedena v tuje jezike, so: Humoreske z napako, Zgodbe v eni sapi, Črni smeh, Poloneza, Ubežali smo svobodi, Veseli diktator, Pravljice za Jasmino (za hčerko, ki je bila mnogo let urednica Antene), zbirke aforizmov, kot so Prepovedane parole, Slečene misli. Telefonski menik, Tisoč en aforizem idr.
Da vam bo lažje, vam navajamo nekaj aforizmov, ki jih v zadnjem času, avtor katerega ime napišite v kuponček, objavlja v reviji Mag. Sam pravi, da so mu v nekaterih slovenskih medijih
zaprli vrata. Škoda.
Vrnite mi, kar sem vam obljubil.
Mimo vrste se pride prej na vrsto.
Rusi so zagrozili Američanom, da se bodo takoj odpovedali ameriškemu posojilu, če ne bodo takoj prenehali bombardirati Srbije.
Kot vedno doslej, smo za vas tudi tokrat pripravili knjižno nagrado. Smrt Jugoslavije
Uganko sestavil Igor Gošte
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Uroš Šetina - Uri
Ameriških TOP 5 (18.-25.4.) v milijonih dolarjev
1.	The Matrix (117$, 4 tedne)
2.	Life (37$, 2 tedna)
3.	Never Been Kissed (31$, 4 tedne)
4.	Pushing Tin (3.6$, 1 teden)
5.	Analyze This (95.5$, 8 tednov)
Life - Eddie Murphy in Martin Lmvrence sta temnopolta kriminalca po krivici obtožena umora, iz strani zelo belega šerifa. Film se prične ob koncu njunega življenja, ki nato retrospektivno skoči nazaj skozi petdeset let, ki sta jih preživela v zaporu, pomembnih trenutkov, ki sta jih zamudila in neskončnega števila zapornih potegavščin. Murphy je tokrat kot ponavadi tudi v vlogi producenta. V naših krajih komedijo pričakujemo jeseni.
Pushing Tin - John Cusack in Billy Boh Thornton usmerjata letala skozi nebo kot rivalska
kontrolorja letenja v zelo prometnem kontrolnem centru v New Yorku. Kadar ne tekmujeta v službi, se poskušata premagati na avtocesti, košarkaškem igrišču in odnosoma z ženama Cate Blanchett in Angelino Jolie. Komedijo je režiral Mike Newell.
Lost and Found - Junak TV serije Just Shoot Me, David Spade prihaja na velika platna v komediji z vlogo brihtnega pivovarskega rastavraterja, ki se zaljubi v čudovito francosko sosedo Sophie Marceau. Z namenom pritegniti njeno pozornost in mimogrede izmakniti randi, skuje načrt o ugrabitvi njenega psa. Artie Lange igra njegovega uslužnega kolega. Režiral je Jeff Pollack, igrata pa še Jon Lovitz in Patrick Brnel.
Existenz - Jennifer Jason Leigh igra v najnovejšem futurističnem trilerju razvpitega režiserja Davida Cronenberga, kot ustvarjalka interaktivnih iger, ki ustvari alternativne resničnosti. Potem ko se nanjo spravi teroris, izgineta skupaj s telesnim stražarjem v svoji najnovejši fantaziji z naslovom eKistenZ. Williama Dafoa bomo videli v stranski vlogi skrivnostnega upornika, ki bi lahko bil prijatelj ali sovražnik. Igrajo še Jude Law, Sarah Polley ih Christopher Eccleston. Cronenberg je napisal tudi scenarij.
Zopet sem tu, notranja sila mi ne da miru.
POMLADNI UTRINKI!
Ljubi maj, krasen maj, konec zime je sedaj.
Čeprav zima še tako trmasto kljubuje, je pomlad prišla v deželo z vsem svojim razkošjem. Vse je ozelenelo, s pisano paleto barv okrasilo naravo. Vseh vrat cvetja in grmičevja obogatila zrak z dišeče opojnim kisikom.
Prikupna pot, že tisočkrat prehojena, me vedno znova očara. Naj bo to v jutranji svežini, dopoldanskem soncu ali večernem hladu, je čudovita rekreacija. Ob spremstvu ptičjega žvrgolenja hočejo povedati vse novosti dneva.
Ko tako zasanjano premagujem položno pot, se mi zazdi, da za ovinkom zaslišim ječanje. Tudi jaz bi rada bila, bila lepša, koristna, vas sprehajalce varovala pred zdrsom, a se bojim, da me bo strla rja.
Prav tako žalosten je pogled na razredčen gozd, polno polomljenega razmetanega vejevja, kot da je tu pustošil ciklon. Že mi korak zastane na dotrajani, razdrapani cesti. Psihično utrujena vidim tu in tam klop narejeno iz podrtega hloda, luči se prižgo, hodim po svoji senci me na vrhu poti iz sanj prebudi sonce.
V	spomin se mi prikrade v Jani prečitan intervju ameriške veleposlanice v Ljubljani. "Slovenija", čudovita dežela polna bogatih lepot, znamenitosti in presenečenj. Pravi dragulj v osrčju Evrope. Lepo, kaj ne!
In tako sem na vrhu poti z razgledom na vse strani našega hribovja. Veselo me iz nasprotne strani pozdravlja zasavski Triglav Kum.
Vsa zadovoljna si rečem - tudi naša dolina s priljubljeno izletno točko Klek je mali biser v središču Trbovelj. Če ne danes, pa prav gotovo jutri.
Mira Rožaj
Alojz Jakopič:
PSIHOPAT
Bolezen mi je dušo izpulila, ubila jo in vrgla Bog ve kam, od mene je ostala le lupina niti sebe v njej ne prepoznam.
Kaj mi pomeni smeh, veselje, sreča, kaj bolečina, žalost in gorje?
To zame so le slike obledele, ki v stanovanju vsepovsod leže.
Sam s sabo zdaj igram se slepe miši in s senco svojo rad se grem lovit.
V	ogledalu zagledam fris zajeban, ko se po igranju grem umit.
Vame bulji, kot da nikoli nikogar na tem svetu videl ni.
. Kresnem ga z vso močjo po gobcu, da se zrcalo čisto razleti.
Prej bil je eden, zdaj jih je stotine in vsakega od njih zdrobil bi v prah, bolj sem teptal, bolj so se množili, posral sem se tako me je b'lo strah.
r
Zakaj kupiti sistem
Eurowerk »ECOLOGIC«
-	globinsko čiščenje
-	klasično čiščenje
-	pometanje in poliranje
-	možnost uporabe v ležečem položaju s pomočjo "KIT TRANSFORMERJA"
-	možna regulacija moči
-	izpihovanje (kompresor)
-	učinkovit v boju proti hišni pršici
-	4 kratna filtracija
in aromatizacija zraka
-	ohranja zdravje Vaš in Vaših otrok (astma, bronhitis, alergije)
-	ohranja Vaše preproge in pohištvo
Eurowerk »LIKALNIK«
Namenjen za gospodinjstvo in profesionalno rabo
-	vertikalno in horizontalno likanje
-	velikost kotlička je 0,9 I (1,5 ure likanja)
-	kotliček moči 1200 W,
-	likalnik 800 W, pritisk pare 3,5 Bara
-	vgrajen parni kompresor
-	INOX plošča
: :::>
,W.
V- \
*	Davčna olajšava pri odmeri dohodnine
*	Gotovinski popusti Servisna mreža po vsej

ZASTOPA IN PRODAJA
VTC, d.o.o. 1430 HRASTNIK, tel/fax:0601 41 176 PE Celje Razlagova ulica 13, tel/faks: 063 484 801
__ ? *
Sloveniji, dostava na dom
Is' \ y\ /V / \ j	--J	v.:, ... : ..	... •. .■- •    --------------------
Za več informacij nas pokličite na telefon 063 4-84- 801 ali 041 708 271, dogovorimo se lahko tudi za brezplačno,neobvezujočo demonstracijo
NA ZALOGI TUDI PARNI ČISTILCI IN VODNI SESALNIKI TER P0TR0ŠNI MATERIJAL ZA DRUGE GLOBINSKE SESALNIKE
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VMS, S-VHS, BETA SP

hitite ut
dat!
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584
i ■
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
Iz središča Slovenije v Vaše srce!
Radio GEOSS 89,? mhz
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija
Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
6. VELTRAVNA 1999
apn
uČKR
POROKA V CVETLIČARNI
Na vogalu Valvazorjevega trga in Jerebove v Litiji je prejšnji konec tedna potekalo pravo poročno
Poročni par v lila kombinaciji
slavje. Ničesar ni manjkalo. Lepe neveste, veliko cvetja, slastni prigrizki. Celo poročni avto smo lahko videli. Vam še vedno ni povsem jasno? V cvetličarni Ciklama so pripravili razstavo poročnih šopkov in vseh ostalih aranžmajev, ki sodijo k taki
:Nežne orhideje z modrimi vrtnicami priložnosti.
Roke lastnika Marjana Planinška so morale delati nadure. Pa ne le nadure, ampak tudi nadpovprečno lepo. Nad njegovimi mojstrovinami je bila navdušena marsikatera bodoča nevesta, pa tudi tiste, ki so
to že nekoč bile, so si ob dehtečem cvetju zaželele še enkrat stopiti pred oltar ob zvokih poročne koračnice. Lahko bi rekli, da je ob obilici različnih aranžmajev, vsako oko (ki ima kot vemo vsako svojega malarja) našlo nekaj zase.
V Ciklami so si zamislili različne barvne kombinacije poročnih aranžmajev. K vsakemu poročnemu šopku spada še avto-šopek, namizni aranžma, naprsni šopki, pa tudi
Nevesta v smagradnem
cvetje v laseh neveste je spet nadvse moderno. Tako so v cvetličarni imeli "modri kot", kjer so kraljevale modro obarvane vrtnice v kombinaciji z belimi orhidejami, pa "belo-zeleni kot" s smaragdnimi vrtnicami in belo-zelenimi kalami. Tudi "čokoladne" vrtnice so pritegnile marsikatero oko, v kombinacijami s kraljevskimi strelicijami pa so delovale naravnost cesarsko. Tretja nevesta je v roki držala šopek z nežno roza vrtnicami in temnolila orhidejami, njen spremljevalec pa je imel oblečen temno lila suknjič. S to kombinacijo so v Ciklami želeli poudariti pomembnost barvnega usklajevanja ženina in neveste. Brez žametno rdečih vrtnic seveda tudi tokrat ni
Spretne roke cvetličarskega mojstra sredi dela
šlo. Šopek je bil oblikovan v obliki krogle, ki jo je moda potegnila iz naftalina in je med nevestami vse bolj priljubljena.
V Ciklami pa vas ne bodo oskrbeli le s cvetjem, ampak tudi s konfetki, ki so se iz Italije preselili tudi k nam in so lep spomin na slavje za svate. Natisnili vam bodo tudi lična vabila, skratka prisluhnili bodo vsem vašim najskritejšim željam.
Če upoštevamo staro izročilo, ki pravi, da ženin s šopkom pride k nevesti na dom in ji s cvetjem izpove svojo ljubezen, potem mora biti leto zares nekaj posebnega. In vsi, ki so se že ženili vedo, da je včasih cvetje na koncu seznama stvari, na katere je treba v predporočni mrzlici misliti. Pa vendar ima velik pomen in poseben čar. Zato se zanj splača potruditi, kot so se potrudili v Ciklami. Da pa je cvetje tako kot mora biti (po barvi, pomenu in obliki) ne zamerite vašemu cvetličarju, če vas bo ob obisku podrobno spraševal o vsem mogočem... Tako vam bo tudi laže svetoval in vam vaš najlepši dan še dodatno olepšal.
Na zadnji dan razstave so med obiskovalci izžrebali posebej za to
narejen šopek. Dobila ga je. Med bodočimi nevestami (ki so svoje kupone metale v posebno škatlo) pa so ižrebali srečnico, ki bo na svoj dan prejela poročni šopek, v salonu Ona - On v Šmartnem ji bodo uredili
Vse modernejša okrogla oblika
pričesko in make-up, Video Litija pa ji bo posodil video kamero, da si bo nepozaben dan lahko še kdaj ogledala. Seveda bo vse to dobila mimo plačila. In če si ob tem mislite, škoda, da me ni bilo tam, imate prav. Zares vam je lahko žal, da ste
spustili to pašo za oči in dušo.
Alenka Kotnik, foto
Tudi avto mora biti slavnostno okrašen
: i: ti tl čv r* T n
iph
DAN, OBARVAN Z GLASBO IN POMLADJO
Vsakoletni Pomladanski koncert GŠ Zagorje seje letos zvrstil v petek, 23. aprila ob 19. uri v DD Zagorje. Program je povezovala Vanda Kopušar, sceno pripravila Metka Podpečan, za organizacijo pa skrbela Danica Kovač, ravnateljica GŠ Zagorje, ki je povedala:
še kvartet klarinetov: Nejc Herman, Marko Drnovšek, Nina Nahtigal, Simon Grčar z Debussijevim Malim črncecem, duet kitar: Natalija Ložak in Mateja Podkrajšek z Robinsonovo skladbo: A toy in duet harmonik v sestavi bratov Luke in Aleksandra
Komorna skupina GŠ Zagorje
"Zadovoljna sem z uspehi, saj na GŠ Zagorje delujeta otroški in mladinski pevski zbor, pihalni orkester VIVA, orkester klarinetov in baletke. Četudi je kdaj motivacija v upadu pa ni nikdar na škodo inštrumenta. In za vse inštrumente je dovolj zanimanja, pri naših učencih pa poleg veselja do glasbe vzgajamo tudi vztrajnost pri delu. Čeprav je skupno le 170 učencev, se z aktivnostmi lahko pohvalimo, saj je pihalni orkester VIVA recimo dosegel tudi že veliko mednarodnih nagrad." Da pa se GŠ Zagorje lahko pohvali tudi z zlatimi odličji z državnih tekmovanj, so nastopajoči Matic Bovhan na trobenti, Andrej Kovač na tubi in Rok Zmajšek na trobenti, katerih mentor je Drago Peterlin, prejeli tudi prisrčno nagrado GŠ Zagorje, ki jim jo je za trud in dosežke izročila Danica Kovač. Nastopajoče je pri klavirju spremljala Slavi Gregl. Poleg posameznih instrumentalnih točk, kjer je nastopila še Polona Troha pri klavirju z Beethovnovo: Elizi, Mirjam Mah na violini z Vivaldijevim Concertom za violino in klavir v a-molu, so se predstavili
Klančišarja z Avsenikovima skladbama. Z Griegovo skladbo Peer Gynt-Jutro pa seje predstavila še komorna skupina v sestavi Nine Vetršek s flavto, Nejca Hermana na klarinetu, Simona Grčarja na bas klarinetu in Sasom Ostrožnikom pri klavirju. Mentorji nastopajočih so bili: Janez Benko, Jernej Ramšak, Slavi Gregl, Drago Peterlin, Monika Redenšek in Stane Hudolin. Kot so zatrdili na Pomladanskem koncertu, katerega vstop je bil prost, daje Glasbena šola Zagorje poudarek klasični in umetni glasbi ter se zahvalili tudi staršem, ki bodrijo otroke za vztrajno glasbeno delo.
Tekst in foto: PR.
DALEČ OD SPEČIH PSOV
Predstava Daleč od spečih psov zavoda En-Knap je doživela svetovno premiero sredi aprila v nemškem gledališču Kuenstlerhaus Mousentrum. Koreograf mednarodne plesne skupine En-Knap je Iztok Kovač, najbolj uveljavljeni slovenski koreograf. To
je že deseto delo prodornega Trboveljčana, v mednarodni prostor pa je vstopil s predstavo Kako sem ujel Sokola.
Fanči Moljk
VRTEC MARJETKA PRAZEN ŽE LETO DNI
V Trbovljah so zadnja leta zaprli že več otroških vrtcev v raznih delih mesta. Vzrok je v tem, da ni otrok, ki bi te vrtce obiskovali, bodisi zaradi premajhnega števila rojstev bodisi zavoljo brezposelnih staršev, ki otroka doma varjujejo in vzgajajo in nimajo denatja za plačilo stroškov bivanja v vrtcu. Med temi je zadnji vrtec MArjetka na Savinjski cesti. Zaprli so ga septembra lani in sedaj je ves čas prazen. Občina Trbovlje so je odločila, da bodo objekt prodali.
LITIJANI IN ŠMARČANI NA SITARJEVCU
Litijski gasilci so bili, kot tudi že več let nazaj, organizatorji tradicionalnega letos že 23-ega prvomajskega srečanja Lilijano v, Šmarčanov in okoličanov. Prvi pohodniki so začeli prihajati na Sitarjevec, kamor jih je vabil ansambel "Klas", že kmalu po 7.uri zjutraj in so prihajali vse do 12.ure. Po nekaterih ocenah se je pod litijskim pretvornikom zbralo letos nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta. Za to so kriva številna kresovanja v Litiji (na nogometnem igrišču), v Šmartnem (pod za to priložnost postavljenim šotorom pri kulturnem domu) in okoliških krajih, ki so se zavlekla v prvomajskojutro, čeprav so kresovi že veliko prej pogoreli.
M.Š.
IL.
PO RAZVEDRILO V KNJIŽNICO
V Knjižnici Zagorje tudi med pa uporabil čisto druge barve kot prazniki niso pozabili na najmlajše. Janez, ki je prvi izdelek hitro Dejavnosti so pričeli že v četrtek, dokončal in že pričenjal s poslikavo 22. aprila z uro pravljic, ki jo je drugega steklenega izdelka, vodila knjižničarka Romana Knjižničarke so jim v sodelovanju Bizjak, in jih nadaljevali v sredo, z DPM Zagorje namreč priskrbele 28. aprila ob 11. uri z uro, več steklenih izdelkov in s tem posvečeno komičnemu filmu, ko so	popestrile urico, v kateri nastajajo
si ogledali popularen mladinski film že pravi mojstri slikanja na steklo, Debelinčki ter se v četrtek, 29. aprila	obenem pa se zraven še zabavajo in
ob 10. uri ponovno dobili v zagorski stkejo prijateljske vezi. Toda tudi v knjižnici na uri slikanja na steklo, mesecu maju bo v zagorski knjižnici ki jo je vodila Irena Medvešek. pestro, saj pripravljajo veliko cici-Tokrat so najmlajši po izbiri prireditev ob zaključku Bralne poslikovali razne steklene izdelke miške oziroma bralne značke za od vaz, vrčev, pepelnikov in predšolske otroke, ki bo v četrtek, kozarcev. "Jaz sem se pa z zlato 20. maja v DD Zagorje, barvo podpisal na steklo," je dejal
Jan in Matjaž mu je odvrnil, da je
6.VELTRAVNA 1999
[Pa

<7 aT*!!
P.ŽF.
UTRINKI S PRAZNOVANJ
Turističnemu društvu Golče tudi tokrat uspelo
V lepem, sončnem vremenu se je tradicionalnega prvomajskega srečanja občanov zagorske občine na Plešah udeležilo več kot tisoč ljudi. Število udeležencev bi lahko brez občutka slabe vesti pomnožili z dve, saj so se obiskovalci izmenjavali. Ko so prvi že začeli odhajati, so drugi še vedno prihajali. Poleg obiska zagorskih občanov velja pohvaliti znaten obisk občanov litijske in moravske občine. Praznik dela so počastili člani Pihalnega orkestra Svea, recitatorji z osnovne šole v Šentlambertu, na njegov pomen pa je opozoril sindikalni govornik. Vprašal seje, ali gre slovenski državi samo za profit ali bo pogledala tudi na socialne pravice delavcev, ki se v novi družbeni ureditvi krčijo.
Prikaz ogljarjenia po starih običajih, kombiniran s kmečkimi igrami, vsako leto privabi številne obiskovalce. Foto: PRAV
Glavni organizator prireditve je bilo Turistično društvo (TD) Golče ob soorganizaciji Občine Zagorje in občinske organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po
omenjenem kratkem uradnem delu, seje začela množična zabava, ki jo je v prijetnem pomladnem okolju popestril ansambel Igor in zlati zvoki. Polno ni bilo le plesišče,
veliko ljudi seje trlo tudi okrog šankov s hrano in pijačo.
Popoldne je ob dveh manjših plohah prav prišel še šotor, postavljen v ta namen.
Člani TD Golče so kot eden skrbeli za prazne želodce in suha grla. Velja poudariti, da je bila gostinska ponudba pestra kot na malokateri množični prireditvi.
Prvomajski shod je bil eden od letnih vrhuncev delovanja povezanega in v prihodnost usmerjenega društva, ki zastavljene cilje z vso resnostjo izpolnjuje. Morda je tudi to eden od razlogov, da jim gre vreme na roko vse od prvega srečanja v njihovi režiji. Pogumne spremlja sreča, pravi rek, v katerem je veliko resnice. Pomembnejši organizacijski zalogaji v letošnjem programu društva so še žegnanje ob prazniku sv. Petra in Pavla s pokušino domačih dobrot in vaško
V lanski akciji TZS “Moja dežela lepa, urejena in čista" so Golče osvojile 2. mesto v konkurenci hribovskih krajev. Foto: PRAV
veselico, prvo nedeljo v septembru načrtovana ogljarska noč, dopolnjena s kmečkimi igrami, ter strokovna ekskurzija in ob koncu leta slovesno pričakovanje vstopa v tretje tisočletje.
Po besedah predsednika TD Jožeta Medveda želijo na kmečke igre pritegniti še več tekmovalcev kot prejšnja leta. Doslej so se
ATLETSKA STEZA ČAKA ISA DOKONČNO SANACIJO
Del atletske steze na izlaškem športnem igrišču je v slabem stanju. To je posledica nedokončanih del iz leta 1997, ko so tukaj polagali plinovod, vodovod in optični kabel. Vode so namreč položili na skupni trasi, ki seka tudi igrišče. Plinovod je po predhodnem tehničnem pregledu dobil uporabno in obratovalno dovoljenje ter začel v kurilni sezoni 1997/1998 služiti svojemu namenu, kljub temu da atletske steze ob igrišču izvajalec ni vrnil v prvotno stanje.
Neurejena steza ne kazi le videza igrišča je tudi nevarna. Primož Jazbec si je na neravni podlagi dvakrat zvil gleženj. Zaradi posledic poškodbe ne teče več, ampak seje preusmeril h kolesarjenju. Enako so storili tudi njegovi tekaški tovariši, saj razmere na edini atletski stezi v zagorski dolini ne dopuščajo več normalnega teka. Pa tudi tisti, ki se še ukvarjajo s tekom, se izogibajo igrišču. Raje tečejo ob cesti.
Prejšnji predsednik Športnega društva Izlake Andrej Grošelj, ki je tudi direktor podjetja
Takole
si je izvajalec del predstavljal dokončno sanacijo atletske steze.
t ap nvS n t n
■
tekmovanja udeleževale ekipe iz Kandrš, Vač in Tirne, letos pa bi radi udeležbo povečali s tekmovalci iz turističnih društev Izlake, Čemšenik, Šentgotard in Mlinše. Za strokovno ekskurzijo načrtujejo izlet v Šentanel na Koroškem, vas, ki je lani zmagala v akciji Turistične zveze Slovenije (TZS) "Moja dežela lepa, urejena in čista" v kategoriji hribovskih krajev. Toliko o glavnih točkah letnega programa prireditev. Ob njih si društvo po svojih močeh prizadeva za asfaltiranje cestnega odseka Golče-Blatnik, s čimer bi Golce dobile moderno cestno povezavo z Zasavsko Sveto goro in Vidrgo.
Medved je v zvezi s tem projektom posebej poudaril veliko naklonjenost in pomoč Občine Zagorje, tako da verjame v uspešen sklep že začetih del.
Ker so bile Golče lani nagrajene v akciji TZS "Moja dežela lepa, urejena in čista" je bil Medved skupaj z zagorskim županom Matjažem Švaganom pred dvema tednoma na sprejemu pri slovenskem predsedniku Milanu Kučanu.
Udeležili so se ga Predstavniki vseh nagrajencev akcije.
Kot je bilo opaziti na sprejemu, so bile Golče edini nagrajeni kraj iz zasavsko-dolenjske regije. Na sprejemu so dobili spodbudo za nadaljnje delo, sicer pa se država po Medvedovi oceni premalo zanima za razvoj hribovskega turizma in s tem povezano ohranitev poseljenosti podeželja. Zato je toliko bolj zadovoljen, ker jih vodstvo zagorske občine "razume in nam po svojih možnostih pomaga".
Kaj pa po Medvedovem mnenju 'skupaj drži' vaščane, da tako enotno delujejo v TD? "Skupaj nas drži želja po razumevanju med vaščani, kije
u


Budnica hrastniške rudarske godbe(foto B.Klančar)
bila prisotna že pred ustanovitvijo društva. Že prej smo veliko naredili za lepšo podobo kraja. Prav tako vsak ve, da bi z zavrnitvijo članstva v TD sam sebe osamil v vasi. Preko društva predstavljamo kraj navzven, sprejemamo turiste, ki pridejo k nam, ter skrbimo za urejenost vasi. Želimo pokazati tudi tistim v dolini, da se
tukaj v hribih nekaj dogaja. Imamo tudi zanamce, kijih vzgajamo v tem duhu in v zavesti o varovanju neokrnjene narave."
Boštjan Grošelj
Kres v Trbovljah je zagorel(foto MAH)
Tudi enega župana smo ujeli v objektivffoto MM)
Kodag, upravljalen plinovodnega omrežja v Zagorski občini, pravi, da je Športno društvo Izlake jeseni 1998 poslalo pisne pripombe Svetu Krajevne skupnosti (KS) Izlake v zvezi s to Zadevo. Zahtevo za ureditev igrišča so potrdili tudi na zadnjem občnem zboru društva.
Ne gre le za preplastitev celotne atletske steze s tenisitom. Urediti je potrebno drenažno odvodnjavanje, postaviti robnike, prav tako pa iz peska na atletski stezi gledajo betonske kape, ki spadajo k vodovodnemu omrežju. Grošlja čudi, daje nadzorni organ vodovoda slednje dopustil, saj to predstavlja nevarnost za vse uporabnike igrišča, med katerimi so tudi učenci izlaške osnovne šole.
Atletska steza na nekaterih odsekih spominja na makadamsko cesto.
Tajnica Sveta KS Rožamarija Urbanija je dejala, da so omenjene pripombe poslali na Občino Zagorje ter da se KS pridružuje prizadevanjem izlaškega športnega društva za povrnitev igrišča v prvotno stanje. Kot je rekla, jim je zagorski župan Matjaž Švagan zagotovil, da pride dokončna sanacija igrišča na vrsto v letošnjem letu. Če se bo to res zgodilo, bodo najbolj veseli rekreativci in športniki, ki si zaslužijo boljše pogoje za delo, saj sta šport in rekreacija dejavnosti, ki prispevata k večji kakovosti življenja.
Tekst in foto Boštjan Grošelj
Plakat 90 Razstava uveljavljenega slovenskega oblikovalca- Simona Serneca
Znani slovenski grafični oblikovalec Simon Sernec iz Radeč dodaja svojim številnim razstava in bienalom še eno. Tako so v galeriji Doma upokojencev Primož Trubar v Loki pri Zidanem Mostu, v soboto 24.aprila ob 19.uri otvorili njegovo razstavo. Na razstavi pod naslovom Plakati 90' je tako biklo postavljenih na ogled njegovih 42 plakatov. Nekateri so iz novejšega obdobja, nekaj pa jih je tudi iz časov njegove pomembnejše razstave iz leta SS.Otvoritev seje pričela s pozdravom predsednika KUD-a Zorana Cvara in napovedjo gostov med katerimi je kot slavnostni govornik arhitekt in oblikovalec Janez Suhadolc v svoji podobi predstavil Simona Semeca.Po tem je s predstavitvijo in branjem svojih pesmi iz zbirke pod naslovom Dol,dol,dol otvoritev popestril slovenski pesnik Dane Zajc.Po končanem druženju v galeriji med katerimi smo med gosti opazili tudi glasbenike pevca skupine Leteči potepuhi Klemna Tičarja in zagrebškega pevca Draga Mlinarca, ter člana Ljubljanskih korenin Andreja Goršiča spremenili lokacijo.Nekaj minut po deseti uri so v dvorani KUD-a za glasbeni užitek poskrbela skupina Jazz Jam Session.
Simon Sernec je bil rojen pred 40. leti v Trbovljah in je po Srednji šoli za oblikovanje in preselitvi doštudiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.Precej let je služboval v podjetju Radeče papir, medtem, ko zadnja leta vliva znanje osnovnošolcem v Osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah. Simon nam je v pogovoru povedal nekaj svojih pogledov.
Zakaj ravno naslov razstave Plakati 90' in takšna vsebina postavitve?
Vsebina? Najbolj smiselno se mi zdi 90-ih, ker čeprav se mi zdi, da lahko tudi 70-ih ali 80-ih, ampak je pač 90-ih - ne iztekanja nekih 90-ih.
Tvoje življenje je bilo polno drugih grafičnih oblik, ki niso plakati.Zakaj vedno le z njimi in ne tudi z drugimi oblikami grafičnega delovanja?
Razlogje v tem, da jih je najlažje razstaviti, oz. Je eden izmed njih.
Imaš raje ,da te ljudje prepoznajo po plakatih ali je to kaj drugega?
Po plakatih.Meni je v bistvu vseeno ali je plakat ali znak ali kaj drugega, pač iz vizualne kulture v zvezi dizajna.To mi je pač več ali manj vseeno.Plakati so tu pač primerna forma.Veliki so dovolj in morda meni najbližji, čeprav ne ločujem teh zadev.
Zadnja leta tako ali drugače vplivaš na mlado gcncracijo.Bi povedal,če so to mladi, ki ti sledijo?
To je kakor kje.V najožji okolici, ne Drugje po širši državi, mi gledamo to kot državno zadevo,ker ta razstava kot pravita Janez Suhadolc in Blaž
DeGleria ni na ulici Celovški, ampak v Loki pri Zidanem Mostu.Ne bi delili, alije to provinca ali kakorkolije ena izmed galerij v državi Ljubljana, kakor se pač imenuje.Če je to priznala Slovenija kot taka, daje to eden izmed najinventivnejših klubov- glasbenih in likovnih, potem to drži.To dogajanje spremlja več ljudi iz Ljubljane ali Zagreb kot iz bližje okolice.Mislim, da bi se prav to morali vprašati ljudje, predvsem mladi iz te okolice.Z mladimi iz te okolice nisem zadovoljen, ker iščejo bližnjice, zadeve kot je rekla Zora Tavčar, niso invetivne oz. So invetivne le na pol, niso prepričljive, površinske in le na pol, nedodelane in celo lažne.Lažnih prerokov je zelo veliko in to ravno med mladimi v naši ožji okolici.
Zakaj ravno Plakati obdobje 90 - 99 in ne 90 - milenium ?
To pa kot me poznaš je zagotovo načrtno, ker me letnice ne zanimajo,niti važna slavja in sem prav zato namenoma dal 3-4 plakate iz leta 88-90.Morda zaradi kontinuitete razvoja te postavitve in mene samega, ne glede na letnice.
Janez Suhadolc o Simonu:
Simon Sernec meje prosil, da odprem njegovo razstavo, zato, ker sva stara prijatelja in zato, ker ve, da občasno tudi napišem, ter da se ubadam s pisanjem.To kar sem povedal, e nea izmed variant mojega pogleda na življenje in izjemnega dela, ki ga ustvarja, počne, z njim demonstrira v tem ožjem prostoru, tudi v širši Sloveniji ter po celem svetu.Simon Sernec, ki ga sploh posebno cenim, mislim daje eden izmed vodilnih slovenskih grafično-oblikovalskih ustvarjalcev.Posebno dragoceno se mi pri njemu zdi to, dani vezan na Ljubljano nacenter.Mnogo ljudi misli, da se dasamp v oviru Ljubljanske metropole ustvarjati.Simon se drži svojega rajona, Zasavja, občasno seveda pride v Ljubljano po kakšno informacijo. V osnovi pa vseeno ostaja v tem prostoru in ga s to svojo pristnostjo tudi pomembno bogati.
Dane Zajc o Simonu:
Občuki so lepi, razstava je zelo lepa, ljudje so nekako izbrani, prijetni ljudje in mislim, daje to kraj, ki ima že, kot izgleda, kulturno tradicijo in to kulturo ljudi goji, mogoče ravno ti prostori v katerih je danes razstava itn.Po pripovedovanju glasbenikov o večerih ,ki se dogajajo in so polni hvale,kar je zelo pomembno za ta kraj .Simonu čestitam za uspešno razstavo
in hvala za povabilo nanjo.	putjj 5pan
Tiskarna
Fotokopiranje
barvno iotokopiranjc
Trg Franca Fakina 2a, tel./far: 0601/27-250, 0601/66-229
I IOIVI>/\
DOMŽALE
Ljubljan 16-183
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale. Ljubljanska ceslal __________ leL 061/719-450.1ax: 061/716-
MODELSKO LETO 1999
TOURING
GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European
cena brez RD.
MFC
2.626.250	3.151.500 NOVO
1.821.660	2.185.992
SPORI- touring
CBR 1100 XX Super Blaokbird VTR 800 F1
CB 750 F2 Seven-Fiftv CBR 600 F Flornet
1.670.450 1.590.870 1.137.240 1.033.780
2.004.540 1.909.044 1.364.688 1.240.536 NOVO
ŠPORT
CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R
1.511.200	1.813.440
1.431.700	1.718.040
1.312.300	1.574.760
683.600	820.320
CHOOPER
GL 1500 C Valkvne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 CMagna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv
1.981.600	2 377.920	NOVO
1.511.280	1.813.536	NOVO
1.272.500	1.527.000
1.145.200	1.374.240
1.1 ' 3.300	1.335.960
954.200	1.145.040
708.200	849.84C	NOVO
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
1.495.300	1.794.360	NOVO!
1.272.500	1.527.000
1.001.900	1.202.280
834.800	1.001.760
787.800	945.360	NOVO
635.800	762.960	NOVO
SCOOTER
X8R-S (cestni)	370.000	444.000
X8R-X (cross)	366.000	439.200
CROSS
CR 250 R*	853.395
CR125R*	834.285
CR 80 RD* (velika kolesa)	555.885
CR 8R* (mala kolesa, model 98)	525.000
896.064
876.000
583.680
551.250
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene.
INTEGRAL
1
^INTEGRAL
^INTEGRAL	INTEGRAL ■
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55100,64 443, 64 420, fax: 68 010
E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
®Hjjftf®naoS <Sss8
®H ®b®® d!® jj&o©® Pirot?
©d ©o®® dO® jJ3o®® twhi?
POČITNICE 99
ZASTOPAMO; KOMPAS, GLOBTUR, ATLAS, BURIN,
VIA SL0VENIKA, TEN TOURS, ODISEJ, DOBER DAN, POTEPUH...
£?i\ WS§ (MEMS<W
IPrnoMž] (D& ffijmfjm
3-dnevi paket že od 10.500 SIT dalje rezervacije za
KATAMARAN PRINCE OF VENICE
POSEBNA PONUDBA LETALSKIH VOZOVNIC
ILamfitm 3®,®®® s88 o
0	ftRH/DOdSffl
Dominikanska republika 13 dni, vse vključeno, 147.900 SIT
IZLETI Gardaland vsako soboto
ivaoaxNi'»r -mioa.LNi-r’
-rtfus>3XNi-r' ivusaiNi-v
TURISTIČNA AGENCIJA KOMET s.p.
poslovalnica Trbovlje	poslovalnica Zagorje
Trg svobode 20	Cesta zmage 35a
telyfax: 21-615, tel.: 31-470	tel./fax: 68-210, tel.: 68-211
_________odpiralni čas: vsakdan: 8-12 in 16-19, sobota: 8-12
e-mail: info@metronic-comet.si internet: http://metronic-comet.si
NAGRADE * NAGRADE
********************]|t,|(1|CI|',|C]|I,|'l|l,|,I|']|'
LETUJTE S TURISTIČNO AGENCIJO KOMET TRBOVLJE IN ZAGORJE TER SI PRISLUŽITE LEPO NAGRADO. OB VSAKI REZERVACIJI PREJMETE NAGRADNI KUPON ZA ŽREBANJE, KI BO KONEC AVGUSTA V TA KOMET TRBOVLJE.
NAGRADE SO IZLETI OZIROMA POČITNICE V PROTIVREDNOSTI:
1.	nagrada 20.000,00 sit
2.	nagrada 15.000,00 sit
3.	nagrada 10.000,00 sit
REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V SEPTEMBERSKEM ZASAVCU.
VIDIMO SE TOREJ V TA KOMET.
ugodno v maju
terme Čatež - vikend paket	od 11.100 SIT dalje
Portorož - 7 dni	od 29.100 SIT dalje
Ankaran-7 dni	od 27.000 SIT dalje
Umag - 7 dni	od 20.600 SIT dalje
Rabac - 7 dni	od 18.700 SIT dalje
Crikvcnica - 7 dni	od 18.700 SIT dalje
otok Hvar-7 dni	od 10.000 SIT dalje
otok Korčula - 7 dni	od 18.700 SiT dalje
Bavarski gradovi - najlepši v maju - 2 dni že za 16.900 SIT Rtm-Neapelj-Pompeji 20.5. - 4 dni	29.500 SIT
s Princem v Benetke	že za 10.000 SIT
Gardaland vsako soboto
POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV!

6.VELTRAVNA 1999
p. Jr.ClJ P

AKCIJA ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’99
' 'A si že gotov?" je zadnjič nekdo nestrpno vprašal prijatelja, saj sta bila zmenjena, da si po opravljenem delu privoščita malce žuranja. Hja, pomlad je, ko vse cveti in cvetijo tudi ljubezni. Cveti pa tudi akcija za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA 99, katere sklepni žur bo v soboto, 8. maja ob 19. uri v stekleni dvorani DD Zagorje z ansamblom SLOVENSKI ODMEV. Kupončki bodo veljavni do sobote, 8. maja do 12. ure, zato le glasujte in izberite NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99.
KUPON ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’99 (9>
Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
Milan Slonecki, pošta Radeče
1.	Ivan Vodenik, pošta Podkum, 208
2.	Ivo Kolar, pošta Zagorje, 180
3.	Marko Fele, pošta Zagorje, 150
4.	Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 98
5.	Sandi Koder, pošta Kisovec, 82
6.	Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 59 Matej Golčnik. pošta Čemšenik, 59
8.	Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 57
9.	Miran Gorišek, pošta Izlake, 52
10.	Johan Mates, pošta Zagorje, 38
11.	Primož Vastič, pošta Trbovlje, 34
12.	Franci Karlin, pošta Sava, 28
13.	Jože Rozina, pošta Trbovlje, 25 Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 25
15. Miha Trošt, pošta Trbovlje, 20 18. Robert Slabina, pošta Trbovlje, 17
17.	Dani Amon, pošta Šetlambert, 14
18.	Slavko Koder, pošta Trbovlje, 12
19.	Lojze Plevel, pošta Radeče, 11
20.	Peter Šikovec, pošta Hrastnik, 9
21.	Marko Goršek, pošta Trbovlje, 7 Zijad Parič, pošta Trbovlje, 7
23. Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Marko Mates, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4 Boštjan Jahn, pošta Radeče, 4 Milan Slonecki, pošta Radeče, 4 28. Rado Novak, pošta Radeče, 1
POD KOŽO SMO VSI...
EVELIN VESENJAK: SINDIKALISTKA, KI IMA VOLJO, POGUM IN ZNANJE.
Evelin je rojena v Zagorju, živi in dela v Trbovljah. Zaposlena je pri stečajnem upravitelju v stečajnem postopku Iskra Semicon d.d., kjer je pred leti vodila tudi odmevno stavko. Je poročena in mati dveh otrok, enajstletne Tamare in šestletnega Aljaža. Svoje znanje je v zadnjih letih posvetila reševanju težav delavcev, kijih ni malo. Ker želi v sindikatu ostati-je sekretarka Ljubljanske regije sindikata KNSS-Neodvisnost- se je odločila nadaljevati šolanje. Njen načrt za bližnjo prihodnost je vpis na Pravno fakulteto v Ljubljani.
1.	Kakšen naj bi bil dober sindikalist. Po tvojem. Od 1 do
3.
Dober sindikalist mora biti pripravljen svoje delo opravljati 25 ur na dan. Dobro je, če pozna delovno - pravno zakonodajo in kolektivne pogodbe, tako splošno, kot tudi branžne. Predvsem mora imeti veliko volje, kajti v današnjem času so zmage redke, večje porazov. IŠJaučiti se mora tudi sklepati kompromise in se zavedati svoje odgovornosti članstvu, ki ga zastopa.
2.	Na kaj pomisliš, ko slišiš:
a)	Slavko Kmetič......... na
svetniški sij;
b)	Dušan Semolič......... na
dvoličnost;
c) Tone Rop............... na
gladiatorske boje.
3.	Predvidevam, da imate tudi sindikalisti svoj pregovor. Mogoče sindikalno obarvanega?
»Dober sindikalist je za slabega direktorja boljši od AIDS -a.«
4.	Kaj poleg prepira s »porednimi« direktorji, najrajši delaš? Dovoljene so tudi intimnosti!
Najrajši spremljam prenose sej iz parlamenta, saj zadnje čase pogrešam na TV programu burleske. Vendar je nadomestilo kar dobro.
5.	Kaj je tvoj največji uspeh in najbolj boleč poraz?
Ne bi mogla označiti »naj večjega uspeha«, je pa zame uspeh, če pomagam delavcem v težavah. Tudi »največjega poraza« ne bi mogla opredeliti. Poraz zame pomeni trenutno stanje v državi v smislu sindikalnega delovanja. Premalo »je ta pravih« SINDIKALISTOV in preveč tistih, ki v tem poklicu nimajo kaj iskati.
6.	Katera trditev drži:
a)	Ženske so boljše sindikalistke, ker so že po naravi bolj prepirljive.
b)	Slovenski delavci so mevže.
c)	Direktorji nadvse ljubijo delavce.
Težko se odločim za katero od trditev. Trditev a.) bi črtala, pri trditvi b.) bi spremenila mevže v nepoučeni, najboljša pa je trditev c.), ki drži, saj direktorji zares ljubijo delavce. Dokler so pridni in tiho.
7.Na kaj pomisliš, ko slišiš ena proti trideset oziroma tridesetkrat večja ....?
Pomislim na menedžerske plače.
S.Kaj te v Zasavju poleg visokih plač direktorjev najbolj moti?
Najbolj me moti, da vodilni ne vlagajo več truda v iskanje alternativnih rešitev gospodarstva
v Zasavju in pa apatija izkoriščanih delavcev.
9.	Kaj bi predlagala slabo plačanemu slovenskemu delavcu, da bi se mu godilo bolje?
Naj se včlani v sindikat KNSS Neodvisnost , saj »vpijočega v puščavi« ne slišimo, slišalo pa se bo, če bo vpila vsa puščava«.
10.	Še nekoliko vedeževalsko vprašanje za konec. Kakšno bo novo tisočletje za slovenskega delavca in upokojenca?
Kakršnega si bo uspel sam izboriti, zato poudarjam »NIKOLI NI PREPOZNO«
Igor Goste
Imejte v soboto/ 8. maja ob 19, liri prvo in zadnjo besedo ter se v stekleni dvorani DD Zagorje s svojimi partnerji in prijatelji udeležite zabavne prireditve ob izboru NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99/ kjer se bo dogajal tudi kulturni program/ žrebanje nagrad za glasovalce ter žur
z ansamblom SLOVENSKI ODMEV
V središču pozornosti bodo poštarji/ zato lahko "v malhi" prinesete kak poštarski vic.
PRIDITE
IN SE ZABAVAJTE Z NAMI!
LASTOVKE V ŠENTGOTARDU
V krajevni skupnosti Šentgotard že kar nekaj let aktivno deluje Turistično društvo, v katerega je vključeno preko 70 članov. Vsako leto pripravimo Gotardov sejem, ki je postal že tradicionalen in ga obiskuje vedno več ljudi, predvsem pa gasilskih društev, saj obenem praznujemo tudi Florjanov dan -zaveznika gasilcev. V mesecu marcu se spomnimo tudi naših žena in
mater ter jim pripravimo prisrčen kulturni program. Naše najmlajše pa razveselimo in jih obdarimo v mesecu decembru, ko jih obišče Miklavž. Praznik dela počastimo z visokim mlajem, ki ga postavimo v centru Šentgotarda, na hribu pa nam zvečer zagori velik kres, ki se vidi daleč naokrog. Vsi člani pa komaj čakamo, daje leto naokrog in da se skupaj odpeljemo na izlet in v prijetem vzdušju pokramljamo.
Tudi najmlajši razveselijo mamice in žene
zapojemo in spoznavamo lepote naše dežele.
Letos pa se je na občnem zboru Turističnega društva porodila ideja, da bi ustanovili telovadno skupino, kjer bi se enkrat tedensko zbirale gospe in gospodične v OŠ in tako poskrbele za telo in dušo. Ideja je bila z navdušenjem sprejeta. Že na prvem sestanku nas je bilo 14, iz tedna v teden pa se je število
"telovadk'' še povečalo. Po posvetu smo si izbrle ime "Lastovke" - let ptice, ki vsako leto odleti v tople kraje, a se vedno znova tudi vrača, ptice, kije neutrudna v svojem letu, ptice, ki z veliko ljubeznijo spleta svoje gnezdo.
Z vadbo, ki se po eni uri konča s prijetnim klepetom premagujemo utrujenost, skrbi, težave, ki jih ima danes vsaka zaposlena ženska. Pesem in smeh nas združujeta, dajeta novih moči in elana. Vse udeleženke komaj čakamo, da je teden naokrog in se znova srečamo. Želimo si, da bi še dolgo ostale združene v prijetnem ambientu Šentgotarda.
Zvonka Doberšek
RAZSTAVA ROČNIH DELV DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE
V soboto, 17.aprila so v večernih urah odprli v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, skupinsko razstavo ročnih del. Pripravile sojo članice sekcije ročnih del pri Društvu invalidov Trbovlje. Sekcija je bila ustanovljena 22.1.1996 in torej deluje že dobra
Šentgotarške Lastovke
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAS

mladim
Zasavcem
V majskih praznikih ste poskrbeli za kondicijo, da vam bo pomagala prebroditi težave, ki se rade pojavijo v zadnji tretjini leta. Rešujte jih z dobro voljo in ne zapadajte v žalost ali samoobtožbe. Saj na koncu se vedno vse uredi. Sploh pa se ne žalostite zaradi stvari, ki jih drugi še opazijo ne. Ali pa kažejo nanje s prstom zato, da ni treba razmišljati o svojih težavah. Saj poznamo ljudsko misel, da jeza in žalost škodujeta zdravju.
O življenju in ljudeh, ki jih imajo radi, razmišljajo dopisniki z OŠ Toneta Okrogarja.
PRIJATELJICA URŠA
Urša Trampuš je moja najboljša prijateljica. Zaupam ji svoje največje skrivnosti in želje ter je prva, ki izve moje sanje.
Urška oziroma Urša je odraščala kakor divja trta. Njen obraz je še vedno mil, kot je bil takrat, ko sva se spoznali. Svetle, žareče oči mimo gledajo v svet in ji omogočajo
zbranost. Zobje so sicer krivi kakor veja, a se v soncu lesketajo. Do pasu se ji spuščajo pšenični lasje in večkrat si jih spne v rep ali pa ji mamica splete kito. Najraje se oblači v modna in športna oblačila. Poleti, jeseni in pozno spomladi preživiva veliko časa skupaj z najinimi prijatelji. Srce ima odprto za vsakogar, ki seji zaupa. Učenje in
branje ji ne povzročata velikih težav, saj je bistra glava in večkrat pomaga manj uspešnim sošolkam in sošolcem, da si izboljšajo oceno. Rada bere kriminalke in pustolovske zgodbe, ogleda pa si vsako grozljivko, ki je na sporedu. Kadar je lepo vreme, se večkrat kopa v njihovem bazenu in me večkrat povabi na "zabavo", ki jo imenuje "kopanje v dežju" in skupaj se zabavava do poznega mraka. Obožuje sprehode v naravo ali bližnji gozd in se v mislih pogovarja z živalmi in rastlinami. Njeno srce je kot tulipan, ki je odprt vse letne čase in se nikoli ne zapre. Tudi najljubša roža ji je tulipan, zato veliko časa preživi s svojim očetom v rastlinjaku in na cvetlični gredi; tako kaže svojo ljubezen do rastlin. Doma ima mačko Evo, ki jo večkrat uči nenavadnih stvari, kot je poletno kopanje v bazenu. Kadar sva sami, se odpraviva na bližnji hrib in celo popoldne leživa v travi ter opazujeva ptice in živali.
Urša je prijateljica, ki sije vsak želi, pa čeprav navzven ne kaže tistega, kar izžareva njena notranjost.
Erika Baš, 7.b. OŠ Toneta Okrogarja
NESREČNI BRATRANEC
V mojem življenju je neka oseba odigrala prav posebno vlogo. To je moj bratranec. Dolga leta je bil moj angel varuh in vedno mi je pomagal iz težav.
Iz debelušnega dečka je zrasel v postavnega mladeniča. Glavo so mu pokrivali lepi skodrani oranžni lasje, ki so mu padali na čelo. Izpod njih sta v svet zrli dve očesi, polni radosti in razumevanja. Visok je bil blizu dveh metrov, pravi hrust. V sak dan je dvigoval uteži, zato je imel nabito in močno telo. Bilje mirnega značaja, saj se kljub svoji moči ni nikoli spuščal v pretepe. Njegov obraz je bil lepih pravilnih potez in usta so se mu velikokrat razlezla v nasmeh. Njegove ogromne roke so me velikokrat dvignile visoko v zrak ter me vrtele okrog. Zelo meje imel rad in jaz sem imel rad njega. Skoraj je ni bilo reči, ki ej ne bi znal popraviti. Naučil me je veliko različnih stvari in skupaj sva preživljala lepe čase. Nekoč mi je rekel, da se nikoli ne bo poročil. A zarečenega kruha se največ poje in tudi on je srečal dekle svojega življenja. Vendar gaje usoda prijela za besedo. Sonce še ni posijalo izza
6. VELTRAVNA 1999
.u TL XI3V n
n x n
tri leta. Članice te sekcije so izdelale številne vezenine, obleke, pletenine, galanterijske izdelke, likovna dela, prtičke, gobeline, suho cvetje v raznih aranžmajih, slike iz slame, skulpture v lesu, poslikava na svilo. Vse to prikazujejo na tej razstavi, ki je že njihova četrta. Na razstavi so predstavile svoja dela Mira Bebar, Dani Čebin, Mira Dobovičnik, Gelca Dornik, Slavi Jurgan, Ivanka Kahne, Ivanka Kurnik, Mihela Krevl, Ivanka Malovrh, Anka Perc, Erna Vanelli. Zvonka Vanelli, Justi Vidergar, poleg teh pa še Nene Borčilo in Franc Pipan. Na razstavi pa so zastopani tudi gojenci Varstveno delovnega centra Zagorje. Razstavljena dela so bila na ogled do 28.aprila. Sekcija je pripravila to razstavo v počastitev 25-letnega jubileja Društva invalidov Trbovlje.
IL
GRBI NABOGENŠPERKU
Te dni si lahko obiskovalci gradu Bogenšperk v nekdanjem lovskem muzeju ogledajo razstavo grbov (nekdanjih cerkvenih, plemiških in nekaterih sedanjih slovenskih občin), ki jo je postavilo in odprlo Društvo Heraldica Slovenica. Med
njimi žal ni grba litijske občine, ker ni izdelan po heraldičnih pravilih. Po njihovem mnenju izkopanine, kot je Vaška situla, ne sodijo v grb.
M.Š.
VETER v Zagorju bo zapihal 22. maja
Sokolsko društvo Zagorje s soorganizatorji, v sodelovanju s Športno unijo Slovenije, v Zagorju letos že tretjič organizira športno - humanitarno prireditev poimenovano "VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI."
Prireditev se bo odvijala v soboto, 22.maja, na košarkarskem igrišču Polje v Zagorju. Mladi se bodo lahko pomerili v košarki, rolanju, likovnem izražanju, badmintonu in še v marsičem.
Program bodo popestrile tudi glasbene skupine, kulturni utrinki, za vse pa smo pripravili tudi nekaj presenečenj.
Zbrana sredstva bodo namenjena izključno boju proti drogam. V ta namen je ustanovljen tudi posebem sklad.
Cilj te dobrodelne športne in kulturne prireditve je pridobiti čimvečje število mladih
udeležencev, kot tudi gledalcev. Bistvo pa ni doseganje zmag, temveč le sproščeno druženje mladih in širjenje zavesti o nevarnosti uporabe drog.
Prireditev je bila prvič organizirana v letu 1997. Naletela je na velik odmev, kajti nismo edini, ki se želimo postaviti po robu drogam, ki uničujejo življenja predvsem mladim že na začetku njihove življenjske poti.
Naj zaključimo z letošnjim sloganom akcije: "100% Kul!"
Vsi se lahko brez strahu prijavite na telefona 26-754 (vsak dan od 20h do 21h) in pa na GSM 041-414-900 ali osebno s prijavnico (prejmete jo lahko v šoli) v Sokolskem domu Zagorje (Partizan). na istih kontaktnih linijah dobite tudi vse ostale informacije.
e-mail:	Sokol Zagorje a
yahoo.com
URL: www.cement-trb.si/sokol
Sokolsko društvo Zagorje
ALPINISTIČNE NOVICE
V nedeljo, 25.aprila so se trije člani alpinističnega odseka PD Trbovlje, Sebastijan Jančič ter Matjaž in Aleš Kilar mudili v Karavankah z namenom, da opravijo
kak času in razmeram primeren alpinistični plezalski vzpon. Vreme ni bilo nič kaj prida, zato so se odločili, da gredo plezat v steno Begunjščice (2060m). Že ob samem vstopu do vznožja stene v gori je bilo jasno, da morajo računati na kakšno nevihto. V začetku ni bilo kaj dosti kapljic, zato so se po krajšem posvetu odločili, da gresta Jančič in Matjaž preplezat Osrednjo grapo, Aleš Kilar pa se je odločil za grapo "Y", ki poteka levo od osrednje. Snežne razmere so bile še kar zadovoljive glede na razmeroma višje spomladanske temperature. Vsi trije so uspešno preplezali na rob stene Begunjščice. Osrednja grapa je dolga 350 m z naklonom 45 stopinj, grapa "Y" pa je enako dolga, vendar z naklonom 45-50 stopinj. Ko so stopili na vrh gore pa je začelo rahlo snežiti, ker pa se je obetala snežna ploha, so vsi trije alpinisti pričeli s sestopom v dolino. Na pobočjih Begunjščice so bili še sledovi snežnih plazov, ki so se prožili po zadnjem sneženju. Nikoli pa ne pozabijo na varnost, zato so se tudi tokrat usmerili v plezanje na manj zahtevna in nevarna področja in smeri.
IL.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAŠ MIŠ MAŠ
oblakov tistega sobotnega jutra, so so nam sporočili, da seje moj angel varuh, star komaj devetnajst let, smrtno ponesrečil. Umrl je na vožnji iz šole. Za policista seje šolal v Tacnu. Za nesrečo ni bil kriv on, temveč voznik, ki je izsiljeval prednost in trčil vanj. Tistega in še mnogo drugih dni zame sonce ni posijalo.
Res se ni nikoli poročil in še marsikaj drugega ni nikoli počel. Vselil seje v novo stanovanje, a je v njem prespal le eno noč. Z njim sem bil manj kot osem let in še vedno ne razumem, zakaj je moral umreti.
Črt Podlogoi; 7.b. OŠ Toneta Okrogarja
AflOJA BABICA
Večkrat, ko se gledam v ogledalo in se mažem s kremo, se spominjam babičinega obraza.
Čeprav je stara že čez osemdeset let je še zelo živahna, prijazna in vedno dobre volje. Doma ima veliko dela, saj mora poleg gospodinjskega dela v hiši skrbeti še za živino v hlevu in delo na vrtu.
Večkrat mi dovoli, da razčešem njene sivo bele, skodrane lase in ji napravim pričesko. Njena koža na obrazu je potemnebal in se nagubala. Oči ima nežno modre kakor morje, čeprav so pretočile že veliko solza. Vedno je nasmejana, tako da se ji vidijo lepi beli zobje. Njene roke so hrapave in močne, ampak kadar me poboža, imam občutek, da so nežne in tople. Noge jo še vedno dobro nosijo in je kar hitra za svoja leta. Odkar ji je umrl mož, se oblači v bolj temna oblačila. Večkrat gremo skupaj na grob prižgat svečko. Takrat mi pove, kakšen je bil moj dedek, saj ga jaz nisem nikoli poznala.
Želim si, da bi bila še dolgo živa in zdrava, da bom lahko še večkrat prišla k njej na obisk ali pa na počitnice.
Nina Božjak, 7.b. OŠ Toneta Okrogarja
MOJA MAMI
Moji mamici je ime Sonja. Je zelo prijazna. Zelo rada hodi v službo. V tej službi je direktorica. Zelo rada se smeji. Ima zelena očala. Ima rjave
oči in rjave lase. Sedaj je stara 36 let. Naročuje reviji Manager in Gospodarski vestnik. Rada bere časopis Delo in Dnevnik. Brat ji večkrat posodi revijo Mladina. Zelo rada je sir. Včasih gre v Nemčijo in tam ostane več dni. Seveda ne gre sama. V Nemčijo nese, kar so naredili v službi. Veliko igra računalniške igrice. Večkrat si kupi
Mira Tomažič, OŠ Litija
novo torbico. Ima svoj prenosni mobitel. Jezna je, če jo motim, ko gleda TV dnevnik. Zelo jo imam rad.
Vito Klopčič, 3,b. OŠ Ivana Skvarče
MOJ PRIJATELJ, MOJA PRIJATELJICA
Moja prijateljica je Lilijana. Živi na Brdu 11. Z Lilijano sva sestrični. Ima dolge lase. Hodi v prvi letnik. Rada kuha. Rada pomaga drugim in pospravlja posteljo. Zelo lepo riše. Zna veliko kuhati.
Petra Razboršek, l.b. OŠ Ivana Kavčiča
Moj prijatelj je Matic. Ima rjave lase. Ima zeleno torbo in psa. Rad se lovi in je pico. Doma je v Šemniku. Rad se igra z avtomobili. Je dober učenec. Ga poznate?
Aleksander Lazar, l.b. OŠ Ivana Kavčiča
6. VELTRAVNA 1999
r-m.rJr.n J ;.n sir.;;
2IVJ0!
Počasi že premišljujem, kako naj začnem, ko pa je minilo že kar nekaj časa, odkar sem zadnjič pisala te vrstice. No, pozdravljeni dragi moji in drage moje, upam, da ste se naužili počitnic, ki so minile, kot bi mignil in da ste spočiti ter pripravljeni na nov začetek. Pravzaprav se ta začetek že precej bliža koncu, če smo bolj konkretni in bo treba kar malo še potipeti. Prvi maj, praznik delaje za nami, kresovanja so potekala v nestandardnem vremenu, torej v lepem in suhem, kar je dovolj velika sprememba glede na prejšnja leta. Sami ste se verjetno imeli lepo, ker seje mladina bolj kot ne zadrževala zase ob svojih kresovih ali nekresovih, pa saj ni važno, ker je pomembno le vzdušje.
V kolikor pa smo uživali teden počitka in brezskrbnosti, smo si lahko tudi vzeli malo časa za malo učenja, pa naj si bo skrbnega ali samo bežnega učenja. Ja, hitreje, kot bi si človek lahko zamislil, je bilo konec vsega. In prav dobro se spominjam, ko sem vam nazadnje pisala med prejšnjimi počitnicami, še raje pase spomnim tega, da ne bo dolgo tega, ko vas bom pozdravila med najdaljšimi počitnicami. Ko smo že ravno tu, naj povem, da je že skrajni čas, da si tisti, ki si želite kaj zaslužiti med počitnicami, poiščete primerno mesto, kjer boste preživeli (beri: predelali) nekaj časa. Ampak se bo splačalo, verjemite. Naj pa še povem, da se vložbe in prošnje že vlagajo in da bo potrebno pohiteti, če boste želeli biti med izbranimi.
Tokrat nisem strani napisala sama, ampak mi je na pomoč priskočila tudi naša stara znanka Katra, ki vam je pripravila nekaj zanimivosti. Za konec naj vam zaželim še tistih nekaj moči, katero nam že vsem pošteno zbija pomladanska utrujenost ter veliko količino potrpljenja in same sreče nasploh. Uživajte v pomladi, ki
je ž^prestopila vrata naših življenj in se imejte neizmerno lepo!
_________________________________________________Vaša filma
LITE.E.AR.NI PEJCIEJZUIČ
Dijakinje drugih letnikov Gimnazije Trbovlje smo se na pobudo profesoric slovenskega jezika in ob pomoči sošolcev ter prvošolcev pred časom pripravile literarni večer.
SESTAVINE: Zbrale smo nekaj lastnih najljubših pesmi, jih malce popravile in se učile lepega ter pravilnega (predvsem pa glasnega) branja le-teh. Prisvojile smo si nekaj nadarjenih pianistk in enega kitarista ter pesmim dodale še živo glasbeno spremljavo. V vse skupaj smo pomešale še nekaj plesnih, pevskih in instrumentalnih točk. Za romantično vzdušje smo poskrbele še z razsvetljavo sveč in primerno dekoracijo.
ČAS PRIPRAVE: Večerje potekal v prijetnem vzdušju in med publiko ter nastopajočimi seje vzpostavil domač in prijateljski stik, tako, daje urica kaj hitro minila.
REZULTAT: Izvedba je bila uspešna, organizacija dobra in nastopajoče smo bile deležne pohval s strani dijakov, profesorjev in staršev. Za dvig samozavesti pa je poskrbelo še povabilo TV Centra k ponovitvi in snemanju večera, ki pa smo ga morale zaradi šolskih obveznosti na žalost zavrniti.
Katra
neav Atjc. rasru '99 - v
ZACRJRJU 5E. NtKAJ DrJCjAJA
V soboto, 17.aprila, smo zasavski ljubitelji hardcore-metala končno dočakali že dolgo obljubljeni spektakel NEW AGEVOUTH '99. Glede na to, da seje na ta dan dogajal še maturantski ples trboveljskih ekonomcev.
koncert Vlada Kreslina in kar nekaj privatnih žurov, je bil koncert zelo dobro obiskan. Poleg zveste in vztrajne zasavske publike so bende vzpodbujali še osebki iz Gorice, Novega mesta, itd., tudi prodaja čevljev Dr.Martens je bila uspešna in pred koncertom in med njim je bil prostor z njim dobro obiskan. Prvi bend je nastopil z zamudo, njihov nastop pa je to odtehtal in škoda je le, da je bilo obiskovalcev takrat še zelo malo. Po ogrevanju nadaljnih bendov so publiko na noge spravili in nato so vsi nestrpno pričakovali zvezde večera, Avstrijce General Bomb Machine. Gostje pa so zaradi nepopolnosti (beri: vpoklic treh članov k civilni službi) niso prikazali, a sojih odlično nadomestili domačini Terminal Disease in Request Denied. Zaradi pritoževanja nad hrupom je bilo veselja konec že okrog polnoči in publika je svojo žalost (jezo) hladila na nočnem dežju. Vse pohvale organizatorjem in vsi, ki smo uživali že nestrpno čakamo ponovitev!
Žurala sem Katra
ME-PR.AZR.E.DNIA l4t7i>AR.KA
To, da je zdrav duh v zdravem telesu, že vemo, tega se vsesplošno zavedajo tudi trboveljski gimnazijci in ekonomci, ki svoje proste ure namenijo igranju košarke. Tako so razredni posamezniki sestavili ekipe, v kateri so bili trije fantje in dve dekleti, ki tekmujejo v medrazrednih tekmah.
Tekme in igralci so se izkazali za uspešne in rezultati tekem so že znani.
Alma
Prvič v slovenščini
PE.&ATfll klLU& Lr?CR?5' NAPAD Nata Na jucRz^LAVut? JE. OPRAVIČLJIV
Trboveljski dijaki gimnazije ali dijaki Debatnega kluba LOGOS so se v dneh 17. in IS.aprila pomerili v debati, ki je potekala v slovenščini. Debata je bila v Ljubljani, teme pa so bile naslednje:
1.	DRŽAVA BI MORALA PODPIRATI IZOBRAŽEVANJE SAMO V URADNEM JEZIKU (+,-),
2.	ISTOSPOLNIM PARTNERJEM BI MORALI DOVOLITI POSVOJITEV OTROK; ter zadnja in celo tema, za katero so izvedeli eno uro pred debato, se pravi - popolnoma nepripravljeno, je bila tema, ki dandanes buri duhove in sproža veliko govoric po svetu - NAPAD NATA NA JUGOSLAVIJO JE OPRAVIČLJIV. Zanimiva tema, poleg tega pa še vsakdanja. No, naši so se spet izkazali zelo dobro, saj so bile odlične prvoletnice - najmlajša ekipa, ki jo sestavljajo Nina Bizjak, Špela Ajdišek in Barbara Tori. Le-te pa so bile deležne tudi pohval s svtrani svojega mentorja, prof.Jakoba Štravsa.
Alma
MISEL ZA KONEC: Če odpustimo, smo morali nekoč obsojati.
Bura oz> dNeVu zemlje.
Za letošnji Dan zemlje, 22.aprila, je OŠ Trbovlje - podružnica Alojza Hohkrauta v Trbovljah, pripravila in izdala novo številko svojega šolskega glasila z imenom Hura. Uvodnim besedam pomočnice ravnateljice Marinke Benetek, slede številni prispevki učencev te šole. Ta šteje 17 listov, ima barvni ovitek in je lepo speta s spiralo. Vsekakor pomeni izid te številke glasila lep prispevek k obeležitvi Dneva zemlje, pa tudi k predstavitvi številnih mladih piscev prispevkov.
IL
^ 11T ;l n TH. Z)
6. VELTRAVNA 1999
T&UL pltlliNi Nam
&^P^7 PELLL
Zasavje je od desetih nominacij prejelo TRI ZLATE PETELINE (najvišje slovensko glasbeno priznanje). Zagorje je bilo mesto z največ nominacijami - kar devet. Od teh devetih Petelinčkov so kar trije našli domek tu... Kje? Tam, kjer so gradili gnezdo s trudom in vedno le z dobro voljo...
Zlate Peteline so prejeli: ORLEK! dva (najboljši rock album -Salamurca, najboljša rock pesem -Na Kum) in PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE (najboljši izvajalec instrumentalne, scenske in filmske glasbe).
ORLEK - VLADO §pREDOŠ
Pa letošnja konkurenca?
Hiša in Jani Kovačič so izvrstni glasbeniki. Medtem, ko so DAN-D, vsaj po mojem mnenju, "hibridi" z Dolenjske in igrajo zelo neizražen rock.
Prejeli ste Zlatega petelina za najboljši rock album Salamurca in za najboljšo rock pesem - Na Kum. Petelina za naj rock izvajalca so vam tokrat snedli Šank rock...
Delo nam pomeni več kot izvajanje. Največ pa vsekakor nagrada za naj rock album, ker se mnogim posreči le ena pesem, album pa ne... Za to je potrebno veliko garanja...
Kaj pa Orleki pripravljajo za naslednji album?
. _ , .	Naslednji album bo zelo jezen...
(pevec)	■ ■ NaJij smo nov izziv... izgubljeni
Salamurca je vaš če.tJJj^tjD, teferendum... Postavili se bomo v Nominirana sta bila tudiAjnloht	Bran naš; regiji, ki se zapostavlja,
■n pa album Adijo knapi. J etudi Po vašem mnenju ta album boljši °d prejšnjega? Prejšnja tematika vam je namreč ustvarila ■niidž in z njo ste nekako postali znani...
Še zdaj nam je žal, da ni -bil nagrajen album Adijo khapi. Ima namreč boljši izpovedni naboj; večjo sporočilnost, večji namen... Takrat so nam Zlatega petelina odnesli Potepuhi, kijih zdaj ni nikjer več... Vsekakor pa tudi Salamurca ni slab album...
izgublja stik z razvojem...
PlUALNi
iiVE.A ZAOBJEL -
PIEJč^NlT ELPVAR.D EL&ELR.L
"To je bilo res veliko presenečenje. Petelina nismo pričakovali, na to sploh nismo bili pripravljeni... Naši člani so nas klicali kar v oddajo, po mobitelu.
Zvečer so nas pričakali v Godbenem domu..."
Navdušeni ste bili nad pesmijo Na Kum skupine Orlek...
Pesem je primerna za instrumentalno izvedbo. Še letos bomo to realizirali...
Katja S.
l4č7NlčELI2.TI
14.5.,	Bled - HIŠA
18.5.,	Lj. Bežigrad -študentsko naselje -
ORLEK
21.5.,	Trbovlje-HIŠA
21.5.,	Val 202 (ob22h)-
ORLEK
22.5.,	Velenje
AGENTI
22.5.,	Wundschuh -
Avstrija	-	PIH.
ORKESTER SVEA ZAGORJE
25.5.,	Fiesa - SMB
27.5.,	Križanke „ -
ORLEK	in	PIH.
ORKESTER SVEA ZAGORJE
28.5.,	Novo Mesto -HIŠA
28.5.,	Športna dvorana Zagorje
PIH.ORKESTER SVEA ZAGORJE (50-Ietnica Svee lesna ind. d.d.)
GREENTOWN JAZZ BAND NAVDUŠIL
V KC DD Zagorje je v sredo, 2l. aprila gostovala odlična slovenska glasbena skupina Greentovvn Jazz Band, ki tako doma kot v tujini žanje uspehe »n navdušujoče kritike. Na izvrstnem koncertu v Zagorju so Pokazali ne le ritmično Zadržanost, igriv tempo in •nelodično poudarjenost zaigranega, marveč navdušili tudi z enotnim nastopom.
Navdušila pa je tudi publika, ki seje v presenetljivem številu odzvala na koncert Greentown Jazz Banda, v katerem nastopajo: klarinetist Borut Bučar, trobentar Dominik Krajnčan, pianist Blaž Jurjevčič, bobnar Šalih Sadikovič in na trombonu in kontrabasu še Peter Hudobivnik in Matevž Smerkol. Kot je povedal Borut Bučarje za njimi sedemnajst let ustvarjanja, v katerih so prešli na popolnoma
profesionalno zasedbo, kajti dovršena glasba je mogoča le z odličnimi glasbeniki. Do sedaj so izdali 3 LP-je, 8 kaset in 6 zgoščenk in najnovejša zgoščenka je takorekoč pred vrati, saj bodo z novim CD-jem navdušili tudi ameriško publiko. "Za nami je
sedemnajst uspešnih in srečnih let," je dejal Borut Bučar, "saj igramo glasbo, ki nam je všeč, torej tradicionalni jazz, swing, dixieland, blues in ta glasba je popularna, vesela, srečna oziroma happy mušic." Kot je še dejal, je bilo tudi v Zagorju prijetno nastopati, saj je
S®PICH(1
PAUIA GECSS IN ZASAVCA
Nagrado trgovine Eur-otrade prejme ANAMARIJA CEFERIN, Trg revolucije 24, Trbovlje. Š-PIČKO POSLUŠAJTE NA VALOVIH RADIA GEOSS, V NEDELJO OB 14.URI!!
1 .LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN
2.	NIKA - ROK'N'BAND
3.	PORNO POLKA - ORLEK
4.	KOMPAS SRCA - HIŠA
5.	NE BUDI ME - NATALIJA VERBOTEN
6.	DRAVSKI MOST - NECA FALK
7.	K JE SI ZDAJ - SOUND ATTACK
8.	KO JE NI - FLIRT
9.	TEMNI ANGELI USODE -DEMOLITION GROUP
10.	(predlog) BREZ GOLOBČKA NI BENETK -ZORAN PREDIN & MARJANCO QUARTET
Š°PIČKR
RADIA StC«*
M IAIAVCA
KUPON
Glasujem za:
Glasoval sem:
!M$)
EUK§>3AD!
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
čutiti glasbeno tradicijo, obenem pa še pripomnil, da pripravljajo spremembe v načinu skupnega igranja, improviziranja in fraziranja. Sponzor koncerta je bil zagorski rojak Tomaž Fele, ki živi in ustvaija v Švici, organizatorja pa zagorska ZKD in KC DD Zagorje.
Tekst in foto: RR.
77 ji c Jr. g j n jj . r? Jr. r
ZLATA POROKA
ZlATOPOROČENCATROHA IZ KISOVCA
Na prav isti dan, torej 16.aprila, in v isti cerkvi (cerkev Petra in Pavla v Zagorju) kot prvič, sta se pet desetletij pozneje v drugo poročila Pavla in Albin Troha iz Kisovca. Takrat, pred petdesetimi leti, je bila ohcet v vasi Jesenovo pri teti, kjer sta leto po poroki tudi živela. Sedaj že 49 let živita v Kisovcu. Ohcet za zlatoporočenca, starša štirih sinov in dveh hčera, so jima otroci z družinami pripravili v gostišču Kum. Za prijetno razpoloženje je poskrbel njun vnuk klarinetist Gregor s prijatelji ter družinski moški oktet.
Albin se je rodil v štiričlanski družini leta 1923 v kraju Pečine na Primorskem. Kar dobršen del njegovega življenja je zaznamovala druga svetovna vojna, katere aktivni udeleženec je bil. V različnih vojskah. A o tem več v eni izmed naslednjih številk Zasavca. Pavlo, ki se je rodila štiri leta kasneje v Čemšeniku, v delavski družini in je preživljala svoja otroška leta v družbi še devetih sester in štirih bratov, je spoznal v tovarni Induplati Jarše, kjer sta delala, nekaj mesecev preden sta se poročila. Še pred poroko je Albin dobil bolj plačano delo v zagorskem rudniku, na Orleku. Preselila sta se v revirje. Kasneje, vse od leta 1951 do upokojitve je Albin delal kot »knap« v kisovških podzemnih rovih. Pavla, ki je vsa leta doma gospodinjila, nam je povedala zakaj sta se odločila za družino z veliko otroci: »Vem kako lepo je odraščati v številni družini, zato sva se tudi midva odločila, da bova imela veliko otrok. Čeprav nismo živeli v izobilju, otroci nikoli niso bili lačni , umazani ali strgani«.
Tekst in fotodgor Goste
Zlatoporočenca v svojem stanovanju
APRILSKE AKTIVNOSTI V EBERLOVEM DOMU
Poleg rednih vsakodnevnih in tedeskih aktivnosti imajo v Eberlovem domu na Izlakah kar pester program za vse oskrbovance.
Ne za šalo ampak prav zares je bil v četrtek, 1 .aprila koncert MPZ DU iz Trbovelj podo vodstvom Mihe Hercoga. Njihov izvedbeni repertoar je prav prijetno izzvenel v narodnih, ponarodelih in umetnih pesmi domačih skladateljev.
Stanovalce so obiskali člani zagorskega Karitasa in skavti. V avli Doma so jim zapeli, zaigrali ter jih predpraznično obdarili. Za verujoče stanovalce je bila naslednji dan velikonočna maša.
Torke imajo zapolnjene z glednjem videokaset, posnetkov domskih aktivnosti, značilnosti iz narave, poljudno-znanstvene prigode, najbolj nenavadne dogodivščine iz sveta ipd. Pri pripravi ter izvedbi omenjenih video posnetkov je prav skrbno sodeloval stanovalec doma g.Gaberšek.
V sredo, 7.4., v dopoldanskih urah, smo dobili izredno prijeten in prisrčen obisk; obiskali so nas otroci iz vrtca Kekec. Pod skrbnim mentorstvom njihovih tovarišic so stanovalcem in zaposlenim predstavili prihajajočo pomlad v igri, petju in dramatizaciji. Kako živahno, barvito in polno življenja je zaživela ta pomlad v njihovih rdečih ličkih, iskrivih očeh, vedo povedati le navzoči. Pa teh ni bilo malo. Ob zaključku je bil še skupen raj in nasvidenje smo rekli "polžkom, trobenticam, marjeticam, oblakom, sončku...” in njihovim tovarišicam.
ZAKONCAZAJEC IZ HRASTNIKA PRAZNOVALA ZLATO POROKO
V župnijski cerkvi Kristusa kralja v Hrastniku, sta zakonca Mira in Edi Zajec, 17.aprila (dan po petdeseti obletnici poroke) opravila obred zlate poroke s slovesno mašo, kjer so se jima otroci zahvalili za vse kar sta jima dala. Uro pred mašo sta se »vzela« tudi v prostorih občine Hrastnik. V popoldanskih urah sta zlatoporočenca v krogu svojih domačih, nekaj lepih in prisrčnih uric preživela še v prijetnem okolju gostišča na Marnem.
Mira Zajc, rojena Ocvirk, se je rodila v Jurkloštru, v družini, kjer je bilo kar 13 otrok. Pravi, da so bila najlepša njena otroška leta, čeprav kruha ni bilo v izobilju. Z 20. Leti se je zaposlila v Kemični tovarni v Hrastniku, kmalu spoznala Edija in se leta 1949 z njim tudi poročila. Edi se je rodil v Brdicah ( Dol pri Hrastniku). Očetu rudarju in materi šivilji. »V družini je bilo sedem otrok, ki smo vsi še živi« je povedal Edi in dodal, da se je izučil za prodajalca po štirih letih, ko je moral trdo delati od zore do mraka v Kmetijski zadrugi na Dolu. Leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, v kateri je preživel 20 mesecev. Kasneje se je v angleškem ujetništvu v Edinburgu prostovoljno javil v 5.Prekomorsko brigado. V njenih vrstah je dočakal dan osvoboditve. Po vojni se je zaposlil kot prodajalec v rudniškem konzumu, leta 1950 pa je šel v rove rudnika Hrastnik. Svojo Miro je spoznal v trgovini na Dolu in leto po poroki se jima je že rodila hčerka Joži. Nekoliko kasneje še Blanka in Simon, ki so vsi srečno poročeni. Imata še šest vnukov in že tudi dva pravnuka. Kljub skrbi za družino, je Mira našla čas, da se je aktivno vključila v župnijsko Karitas, je pa tudi dolgoletna cerkvena pevka. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je tudi Edi opravil marsikatero uro pri obnovi župnijske, kakor tudi podružnične cerkve ob Savi. T , in foto | or e0šte
Pozlatela Mira in Edi Zajec
Naslednjega dne je popoldne glasbeno izzvenel v vokalni izpovedi Zagorskega okteta. Tokrat se je z njimi tudi prvič predstavila njihova korepetitorka Simona Steban. Oktetovci so svoje glasbeno poslanstvo izvedli tako, kot oni znajo. Interpretativno zelo doživeto, kar naše poslušalce izredno impresionira.
Ob mednarodnem letu starejših so stanovalci in tudi drugi poslušali predavanja, ki so zajemala predstavitev v okviru temeljnih značilnosti, kot bio-psiho-socialno in aktivno bitje v tretjem življenskem obdobju starostnika.
Za stanovalce in rehabilitante so organizirali 22.4. veliko tombolo. Številna udeležba, številni dobitki, napeto vzdušje, veliko pričakovanj, pomot - zmot pri črtanju številk na tombolskih listkih, smeha, pa tudi majhnih razočaranj. V takem vzdušju je prijetno vodila in izpeljala vso zadevščino socialna delavka Urška Kolar. Rekli so, da je bilo "full cool".
Redno, vsakomesečno praznovanje rojstnih dni stanovalcev in rehabilitantov je bilo 28.4. Stanovalci , ljubitelji cvetja so v iztekajočem se zadnjem tednu meseca aprila obiskali tudi cvetlično razstavo v Mozirskem gaju.
Sklepno dejanje kulturnih, družabnih in drugih domskih aktivnosti v Eberlovem domu so 29.4. za mesec april izvedli še člani vokalno-instrumentalnega tria Franca Matka iz Trbovelj. Prijetno muziciranje, petje, pomenkovanje..., ja, tudi plesa parov prisotnih ni manjkalo.
K zaključku pa še, v imenu stanovalcev, zaposlenih in vodstva Eberlovega doma, prav prisrčna zahvala vsem nastopajočim v mesecu aprilu in nasvidenje prihodnjič.
B.D.
ŠT) O? m
Mali nogomet
LITIJA IMA SPET DRŽAVNE PRVAKE
To je uspelo drugič v treh sezonah Klubu malega nogometa Assaloni Cosmios, kije v petek, 23.aprila, v povratnem srečanju v Sevnici še drugič premagal ekipo Mizarstva Krošelj. Ekipi sta sicer finale končnice odigrali na dve zmagi v treh srečanjih, vendar so Lilijani zadevo uredili v dveh srečanjih. Prvo srečanje v Litiji so dobili s 4:3, povratno v Sevnici pa s 5:3. Že po rednem delu prvenstva so bili Litijani na prvem mestu, drugi so bili Sevničani. Letos seje NZS odločila in uvedla zaključek lige (play off), v katerega so se uvrstile štiri najboljše ekipe po rednem delu. V polfinalu so igralci Assalonija premagali koprsko ekipo Divert Beton, nato pa v finalu še Mizarstvo Krošelj.
To je po sezoni 1996/97 še drugi naslov državnih prvakov, odkar je mali nogomet dobil "domicilno pravico" pri NZS. Ob osvojenem pokalu Slovenije v prvi sezoni 95/96 je sedaj litijska ekipa najuspešnejše moštvo v Sloveniji, ki lahko k vsem zmagam in naslovom doda še enega. V dveh finalnih srečanjih se bo namreč Assaloni Cosmos pomeril še v finalu pokala Slovenije. Tekmi bosta na sporedu 8.in 14.maja, nasprotnik Litijanov pa ekipa Amaca iz Trbovelj, ki svoje tekme igra v zagorski "lepotici". Trener te ekipe je Lilijan Tomaž Barbek, najboljši igralec pa Mito Kos (državni reprezentant), član tega moštva pa je še en prebivalec litijske občine, Boban Simič. Assaloni Cosmos brez lažne
skromnosti velja za favorita tega finala, vendar pokal mnogokrat prinese presenečenja, zato bodo morali igralci v finalu odigrati dogovorno in brez podcenjevanja. In če dodamo, da so litijski malonogometaši osvojili še največji slovenski (Dnevnikov) turnir, kjer se merijo tako malo kot veliko nogometaši lahko rečemo, daje to sezona njihovih največjih uspehov. Ob vsem omenjenem pa bo Litijanom pripadel še en pokal in sicer za fer play skozi celotno ligaško sezono. To je vsekakor priznanje, ki pove mnogo, saj te ocenjujejo tako glede obnašanja igralcev, organizacije tekme, športne igre, publike na tekmah in še kakšna malenkost se najde. V letošnji sezoni so igralci Assalonija prejeli le" 13" rumenih kartonov in enega rdečega. Če smo že pri statistiki, naj povemo, da so prejeli najmanj zadetkov od vseh ligašev, po doseženih zadetkih pa so drugouvrščena ekipa. Najboljši strelec ekipe je Senudin Džafič z 29-imi, Borut Kristan pa drugi strelec s 15-imi zadetki. Poleg omenjenega so igralci Assalonija tudi v reprezentanci Slovenije odigrali vidne vloge. Reprezentantje Slovenije so Vojko Majcen, kije tudi kapetan državne vrste, Zoran Tesko, in Senudin Džafič. Nastopom v izbrani vrsti se je odpovedal Uroš Tanko, na zadnjem spisku selektorja pa se je znašel tudi Aleš Širca in bi bil vpoklican, če bi kdo izmed izbrancev odpovedal nastop.
Sicer pa bo 14.maja na povratni tekmi finala
pokala podelitev vseh priznanj za dosežke v letošnji sezoni, pripravljajo pa presenečenje za navijače in vse obiskovalce te tekme. S tem bi se radi vsem, ki ste stiskali pesti za njih v letošnji sezoni na skromen način zahvalili. Vse zgoraj omenjeno pa nosi tudi "posledice" in sicer v obliki povabil na evropske turnirje in v jesenskem delu sezone nastop v evropskem pokalu, ki naj bi prav v novi sezoni ugledal "luč sveta". Tako gre klub od 19. do 23.maja v Belgijo, natančneje v Genk na mednarodni malonogometni turnir, katerega zaključni del prenaša tudi satelitska postaja Eurosport, prejeli pa so povabilo za turnir v Atenah, ki bo od 25. do 27.junija. Vse to pa prinaša nove skrbi, kako vse izpeljati po finančni plati. Ampak to je tema za čez nekaj dni, ko bo slavje mimo, uprava kluba pa se že sedaj sprašuje, kako bo to speljala. Za konec pa poglejmo še, kdo so igralci, ki so osvojili letošnji naslov državnih prvakov, nekateri so prvaki že drugič: vratarja Vojko Majcen in Andrej Medvešek ter igralci Borut Marjetic, Uroš Tanko, Tomi Horvat, Zoran Tesko, Darko Fele, Denis Ibrišimovič, Andrej Vrhovec, Borut Kristan, Boštjan Županec, Aleš Širca, Zvone Razboršek in Senudin Džafič. Trener ekipe je Igor Čarman, ob njem pa ne smemo pozabiti še dveh, ki sta bila vseskozi na klopi in ob igralcih - Tone Vrhovec in Marko Jurjevec.
________________ Stane Kokalj
Ženska nogometna reprezentanca Slovenije gostovala v Zasavju
ZAGORJANKE PREMAGALE SLOVENSKO REPREZENTANCO
V dneh od 16. do 18.aprila so v Hrastniku potekale še zadnje priprave mlade ženske nogometne reprezentance Slovenije, kijih od 12.maja čaka nastop na kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo v Turčiji (Istanbul), kjer bodo igrale v skupini C skupaj z
domačinkami ter z Moldavijo. Tokrat sta na pripravah sodelovali dve selekciji in sicer U-16 pod vodstvom selektorja Darka Krumpa in Branka Cvirna ter U-18 pod vodstvom Roberta Gašperšiča. Priprave, ki jih je odlično organiziral Ginter Kržišnik, ki že lep čas
sodeluje z Nogometno zvezo Slovenije, si je tudi tokrat ogledal predsednik komisije za ženski nogomet pri NZS Danijel Matavž.
V času gostovanja deklet v Hrastniku in na Kalu so dekleta odigrala tudi dve tekmi in sicer so premagale ŽNK Novo mesto s 3:0, medtem, ko so izgubile proti mešani
ekipi ŽNK Zagorje-Škale s 3:1. Sponzorji, ki so pomagali izvesti pomemben projekt, pa so: Integral turizem d.d., Zagorje, Občina Hrastnik, GD Hrastnik, Toplarna Hrastnik, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trbovlje, Pavčnik d.o.o.. Počitniški dom Kal, AGM Nemec Primož s.p. ter Zasavc d.o.o.
ENI.
za naj športnika/športnico meseca maja
GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV

fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
------------------------------g-cS-
6. VELTRAVNA 1999

.f.
ir
ŠPORTNE NOVICE
USPEŠEN NASTOP MLADIH PONDOKVANOVCEV Z IZLAK
Na 2.tumirju za DP v Ormožu za dečke in deklice je sredi aprila tričlanska ekipica, pod vodstvom trenerja Srečka Rozmana, osvojila eno odličje. V kategoriji do 40kg je Blaž Plevnik osvojil prvo mesto. V Ormožu je sicer nastopilo 40 tekmovalcev.
DRUGA EKIPA LITIJE V BOJU ZA VSTOP V TRTJO LIGO
Litija 2 je kar s 14.točkami naskoka osvojila 1.mesto v kegljaški ligi OKS Zasavje-Posavje. S tem uspehom imajo Litijani pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v 3.državno ligo, ki bodo predvidoma sredi maja. Drugo mesto je osvojila zagorska ekipa Piramida z IS.točkami.
IZ TABORA NK SVOBODE KISOVEC
Nogometaši Svobode so v četrtem krogu na domačem igrišču gostili ekipo iz Ihana. Z lepo igro in kar petimi goli so osvojili nove tri točke. Gole so dosegli: Kos 2, po enega pa Janežič, G.Vozelj in Kovač. Žal dobre igre nogometašem iz Kisovca nikakor ne uspe prikazati na gostovanjih. Že v naslednjem kolu so na blatnem in razmočenem igrišču v Cerknici doživeli tretji zaporedni poraz v pomladnem delu prvenstva. Rezultat se je glasil 4:2. Gol za Kisovčane sta dosegla Janežič in Kovač.
OLMN HRASTNIK
Tako kot v zasavski malonogometni ligi, seje drugi del prvenstva začel tudi vOLMN Hrastnik. Pet ekip je odigralo llin 12.kolo. Zadnje uvrščeno
ekipo Mir je tekmovalna komisija zaradi tega, ker ni odigrala prva dva kola drugega dela, izključila iz nadaljnjega tekmovanja.
Rezultati 11.kola : Steklarna -Juventus 6 : 4, Liljani - Rudnik 1 : 7, TKI- prosti
Rezultati 12.kola: Juventus - TKI 1 :0 , Steklarna - Ljiljani 3 : 0, Rudnik - prost LESTVICA- 1.Juventus 29 L, 2.Rudnik 27 t. (tekma manj) 3.Steklarna 16 t. 4.Ljiljani 14 t., 5.TKI lO.t.
Lestvica strelcev-1 .Presečki (Juv.) 13 g., 2.Kirbiš (Rud.) 11 g., S.Ristanovič (Rud.) lOg.
STOKLAS V HRASTNIKU POSTAVIL REKORD KEGUIŠEA
Kot srno že zapisali, je Uroš Stoklas napovedal naskok na državnega prvaka v posamični konkurenci. Po prvem delu tekmovanja za želenim ciljem zaostaja za 45 kegljev. Uroš Stoklas je predvsem dobro metal v Hrastniku , kjer je v zanimivem dvoboju premagal Borisa Urbanca. Boris je podrl 1089 kegljev in s tem za 18 kegljev podrl le uro star rekord Kranjčana Omana. Uroš je bil še uspešnejši, saj je podrl kar 1097 kegljev in po prvem dnevu tekmovanja prevzel vodstvo. Žal je Uroš drugi dan v Šoštanju metal nekoliko slabše. Podrl je 953 kegljev. Prvo mesto po dveh tekmah je osvojil Urbanc (2095), drugi je V.Oman (2065), tretji pa je Stoklas (2050). Robi Blaha je s 1961 podrtimi keglji trenutno na desetem mestu. Nadaljevanje (še dve tekmi) oziroma finale bo 8.in 9.maja v Celju.
Pri ženskah po dveh tekmovalnih dneh vodi M.Kardinar (1006), Saša Burja je peta (893). Finale bo v Hrastniku 8.in 9.maja.
Pripravil Igor Goste
ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
l.Iiga
BLISKOVIT VZPON JUVENTUSA
Rezultati 15.kola: MALO PO MALO - ŠD MLINŠE 7:1, PGB TOMAS ŠPORT - ŠD IZLAKE 5:2, ŠD ČOLNIŠČE - AMACO 6:2, KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC - JUVENTUS 1:6, TRGOVINA WIT BOY ATLETIKO 3:1, PL.DOM SV.GORA prost.
TRENB1N1VRSTNI RED 1.PGB TOMAS SPORI	14	11	3	0	64:25	36
2.KMNJBVENTBS	14	7	1	6	43:40	22
3.PL.D0M SV.GORA	13	7	1	5	50:42	22
4.KMN MALO PO MAL014		7	0	7	45:44	21
5.KDV. GOBOVC	14	6	2	6	44:46	20
6.ŠB MLINŠE	14	6	2	6	28:45	20
7.KMN AMACO	13	5	4	4	53:49	19
8.ŠD IZ1AKE	14	6	0	8	34:42	18
S.TRGOVINAUTBOT	13	5	1	7	33:40	16
IO.ŠD ČOLNIŠČE	13	4	2	7	34:36	14
11.KMN ATLETIKO	14	2	2	10 37:56		8
2.1iga						
"PEKARJI" SO SE NAMUČILI
Rezultati 14.kola: PRAPREČE -DOM OPREMA/REPOVŽ 1:5, STEKLARSTVO CESTNIK -MLINŠE III 4:10, ES POTOČNIK/ AŠIČ - ČOLNIŠČE II 1:2, ŠENTLAMBERT - ŠPORT PLUS 4:3, FEJST PUB - NI DA NI 2:1, PEKARNA LENIČI - TRGOVINA ČOP 3:2.
Trenutni vrstni red:
1.	PEKAH NA LENIČI	14 11	2	1	52:28	35
2.	FEJS1 PUB	14 10	1	3	42:26	31
J.ŠENTLAMBERT	14 8	1	4	37:27	28
4.ŠP0H1PLUS	14 9	0	5	61:38	27
5.STEK1ARSHI0 CESTNIK 14 8	2	4	51:45	26
6.00MOPHEMA/TRC.BEP01I714 5 3 6 30:38 18
7.	ŠD MLINŠE III
8.	TRG0VINAČ0P 8.ESP0J0ČNIK/PIZ2.AŠIČ
10.	ŠD ČOLNIŠČE II
11.	NI DANI
12.	ŠD PRAPREČE
14	5	2	7	43:38	17
14	4	3	7	27:38	15
14	4	2	8	34:44	14
14	4	I	8	28:48	13
14	3	3	8	27:34	12
14 1 2 11 18:43 5
3.liga
SEDEMNAJSTICAMEKICO PANCHA
Rezultati 15.kola: ETI - TIRNA 3:1, ANTIMON - MENICO PANCHO KS DOL 2:17, IAK-SCT - KOMMA 7:4, GOSTILNA KOVAČ - VARNOST BARTEC 5:2, UDARNIK TSG - NLP 3:1, ŠD SAVA - ŠD MLINŠE II (neodigrano zaradi okvare reflektorjev).
Trenutni vrstni red:
1.	MEKICO PANCHO KS DOL
2.	Š0 MLINŠE II
3.	TIRNA
4.	NLP 5.IAK-SCT
6.	ANTIM0N
7.	K0MMA
B.RDARNIK ISO LUNAR
8.	G0STILNA KOVAČ
10.	ŠD SAVA
11.	ETI
12.	VARNDST-BARTEC
15 14 1 0 127:37 43
14	10 0 4 68:33 30
15	9 1 5 46:30 28
15	8	1	6	44:38	25
15	B	1	6	36:30	25
15	8	0	7	47:67	24
15	7	2	6	50:48	23
15	4	3	8	34:46	15
15	4	2	8	38:62	14
14	3	5	6	28:44	14
15	3	2	10	33:48	11
15	2	0	13	18:88	6
4.liga
AMADEUSALIIMPERIUS?
Rezultati 15.kola: MEDIJA -BRANKO BAR	1:14,
OKREPČEVALNICA GASILČEK -PIZZERIJA PEP1TA 11:1, POTEPUHI - ŠD PODKUM 6:0, PANTERJI-AMADEUS - MERLI 3:0, GAMSI - BISTRO SLAVI 0:3, ZASAVC - FRIZERSTVO IVI 1:12, BISTRO MALN - ŽELEZNIČAR
0:9, ČEMŠENIK - AVTO ŠVER 1:10.
15.	ZASAVC	15	2	1	12	27:74	7
16.	MEDIJA	15	1	4	10	34:88	7
Trenutni vrstni red:
1.	PANTERJI-AMABEOS 15	14	1	0	81:17	43
2.	ŽELEZNIČAR-IMPERIUSIS	13	1	1	00:27	40
3.	BRANKO BAR	15	12	1	2	00:21	37
4.	BISTRO SLAVI	15	12	0	3	70:28	36
5.	P0IEPDHI	15	10	2	3	58:25	32
6.	AVTO ŠVER	15	8	2	4	50:24	29
7.	BKREP GASILČEK	15	8	1	6	39:29	25
8.	MERLI	15	5	2	8	35:50	17
9.	GAMSI	15 5 0 10 20:35 15
10.	FRIZERSTVO IVI	15	4	3	8	60:62	15
11.	ŠO POOKBM	15	5	0	10	25:56	13
12.	ŠO ČEMŠENIK	15	3	3	9	28:82	12
13.	BISTRO MALN	15	3	1	11	29:64	10
14.	PIZZERIJA PEPITA	15	3	0	12	34:77	9
Najboljši strelci za Zasavcev zlat prstan: 35 Smajlovič (Šport plus), 32 Dermota, 31 Deželak (oba Mexico Pancho KS Dol), 29 Ravnjak (Bistro Slavi),...
Peter Motnikar
ŠPORTNIK MESECA APRILA JE MALONOGOMETAŠ DEJAN SIMIČ
Tako kot v prejšnjem mesecu je tudi tokrat za naziv naj športnika meseca premočno zmagal igralec malega nogometa Dejan Simič, ki igra v dresu El.Domadenika/ Ag.Vizija. Tokratna srečna nagrajenka pa je Mirjam Drnovšek, Cesta zmage 16, Zagorje, ki si bo privoščila 5 ur igranja badmintona pri Badminton Spinu.
Imate med sorodniki športnika ali športnico, ki ga želite predstaviti zasavski javnosti? So vaši sinovi ali hčere zelo uspešni v športu, ki ga trenirajo in dosegajo zavidljive rezultate na najvišji ravni? Bi hoteli podrobneje predstaviti vaše športno društvo?
Potreben je le en korak - telefonski klic. Za vse ostalo poskrbimo mi!
Pokličite športno uredništvo Zasavca:
tel.: (0601) 64-166, 64-250, fax.: 64-494 ali 041/403-055
Mi čakamo, vi pa nikakor ne čakajte, temveč pokličite!
ŠT) DT m
6. VELTRAVNA 1999
KOLESARSKI MARATON ABRAHAM KORL- 50 KM - LET
CORSA
o
"Ker sem prepočasi kolesaril, me je ujel Abraham...” se glasi geslo maratona Abraham ob 50-letnici, ki jo je praznoval Drago Motoh iz Litije. 50 kolesarjev seje zbralo v Litiji in so skupaj odkolesarili do Trbovelj. Tam so jih pred gasilskim domom čakali kolesarji iz revirjev. Nato so se skupaj vrnili v Jablanico, kjer so ob prijetni glasbi in z jedačo in pijačo zaključili maraton pri gasilskem domu. Ni kaj, zanimiv način praznovanja Abrahama, za utrinek pa še prizor iz zaključne prireditve...
Sponzorji kolesarskega maratona "Abraham Kori": Kolesarski servis ter servis smuči Franc Vidic s.p., Tenetiše, Litija, Radio Trbovlje, Zasavc d.o.o.. Opel Mahkovic, Spodnji Log, Soboslikarstvo in fasaderstvo Živoder Mirko s.p. Trbovlje, Urarstvo Štimec Tajm s.p. Trbovlje, Ciclo mega trgovina in kolesarski servis Andrej Čebin s.p.
Hrastnik, TV SAT -montaža vseh vrst anten - Butara Franc s.p., Avtoprevozništvo Rudi Hribar Litija,
ATB Avtoprevozništvo Milan Bračun s.p. Litija, Sadje zelenjava Misimi Nuri s.p. Trbovlje, JPS Pneumatic trade Jurij Plevčak s.p. Trbovlje,
Pivovarna Laško,
W.E:B. Company Ljubljana, Maxi šport Čerin Ljubljana,
Servis tekočih trakov Selčan Celje, Kolesarska trgovina Čuk Gorica - Italija, Leko šport Domžale, Schauff prodaja koles Ljubljana, TRIM - revija za kolesarje in zimske športe Ljubljana, Kastelic & Zevnik Ljubljana, Avtošola Škarja Litija, Avtomehanika Martin Lenart Trbovlje, Ado bola bend Litija,
Bogo šport Trbovlje, Maraton šport Trbovlje, Cvetličarna Ciklama Litija, Gasilsko društvo Jablanica -Šmartno pri Litiji, Sitex Sitotisk Škrinjar Trbovlje, Tiskarna ACO Litija, Videoteka Pepi Trbovlje.
SE SPOZNATE? DA,DA, NA SLIKI STE!
Hitro si kupite Zasavca in na uredništvo z njim, kjer vam bomo dali potrdilo za slasten divjačinski golaž pri Stanetu Hriberšku, oskrbniku koče na Mareli.
FRONTERA

UGODNI KTREDITI
T+3,75%
avtotehna VIS in Avtoservis Mahkovic
Sp. log 27, 1281 SAVA Tel.: 061/874-112
OPEL e
6. VELTRAVNA 1999
f~ j j n j-?
Kajakaštvo
HRASTNIŠKI KAJAKAŠI USPEŠNI
Hrastniški kajakaši na divjih vodah so pričeli ciklus majskih tekmovanj, v katerem bodo na sporedu tri izbirne tekme v spustu in dve v slalomu za sestavo državne reprezentance, ki jo letos čaka Evropsko prvenstvo na reki Soči.
V	soboto so se slalomisti udeležili mednarodnega tekmovanja v Osilnici na reki Kolpi, kjer je Peter Kauzer zasedel tretje mesto, Gregor Laznik četrto, Boštjan Pečnik pa šesto v posamični vožnji. V ekipnih vožnjah 3xK-l pa je ekipa Hrastnika v sestavi Kauzer, Laznik, Pečnik osvojila prvo mesto.
Na nedeljski tekmi v slalomu in spustu za Slovenski pokal v Celju pa je pri ml.mladincih Peter Kauzer zmagal v slalomu in spustu, pri starejših dečkih je bil Janoš Peterlin prvi v spustu in drugi v slalomu, Gregor Laznik pa je prepričljivo zmagal pri mladincih v majskem spustu.
Ostali so dosegli povprečne rezultate. Gregor Vretič je bil pri st.dečkih v slalomu 5. (v spustu
11.), Matic Stoklasa 10. (v spustu 22.) in Mihael Vidmar 15. (v spustu 23). Pri mlajših mladincih v slalomu je bil Nejc Kovač 10. (v spustu 12.), Igor Jamšek 11. (v spustu 15.) in Robi Seničar 13. (v spustu 10.).
Peter Kauzer
Karate
EDINU SALKIČU SREBRNO ODLIČJE NA RIJEKI
Minuli konec tedna je bil zopet v znamenju karate tekmovanj, bil pa je zelo uspešen tako za trboveljske karateiste kot tudi za slovenske reprezentante.
V	soboto, 24.4.99 je slovenska članska reprezentanca v karateju pod vodstvom selektorja Boruta Markoška nastopila na šesteroboju državnih reprezentanc v avstrijskem mestu Fuerstenfeld, tekma pa je sodila v okvir priprav na člansko evropsko prvenstvo, ki bo potekalo od 21. do 23.maja v Grčiji. Na tumiiju so nastopile reprezentance Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Slovaške, Švice in Slovenije. Tokrat je v slovenski reprezentanci prvič nastopil Trboveljčan Nedžad Hozanovič in sicer v kategoriji do 60 kilogramov. Sistem tekmovanja
na tem turnirju je bil nekoliko drugačen kot običajno, saj so bili tekmovalci v posameznih težnostnih kategorijah razdeljeni v štiri skupine, v katerih so se tekmovalci pomerili vsak z vsakim, zmagovalci posameznih skupin pa so se potem pomerili za odličja. Tako je Nedžad Hozanovič v svoji kategoriji v prvi borbi izgubil dvoboj s predstavnikom BiH-a, v drugi borbi pa pokazal precej več in z avstrijskim reprezentantom iztržil neodločen izid 1:1. V boj za medalje je iz te skupine posegel tekmovalec iz BiH, Nedžad pa je v svojem prvem nastopu za slovensko izbrano vrsto nastopil dobro ter s tem pokazal, da bo treba nanj v prihodnosti resno računati. Sicer pa so se slovenski reprezentantje odrezali zelo dobro, saj so od devetih finalnih borb nastopili kar v štirih. Na koncu je Slovenija v tej zelo močni konkurenci osvojila pet odličij, eno zlato, tri srebrna in eno bronasto.
V nedeljo, 25.aprila, pa so zelo lep uspeh dosegli trboveljski karateisti na mednarodnem karate turnirju na Rijeki na Hrvaškem. Na turnirju je sodelovalo preko 600 tekmovalcev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. V športnih borbah so od trboveljskih tekmovalcev nastopili Žiga Šantej, Gorazd Gričar, Poldi Herman in Edin Salkič, kije bil hkrati tudi vodja ekipe. Žiga Šantej in Gorazd Gričar se kljub dobrim borbam nista uspela uvrstiti v 2.kolo, medtem ko je Poldi Herman v svoji težnostni kategoriji v konkurenci 40-ih tekmovalcev prikazal zelo dobre borbe in priznal premoč nasprotnika šele v četrtfinalu ter tako na koncu pristal na 7. do 8.mestu. Zato pa je Edin Salkič v konkurenci mladincev prepričljivo premagal vse svoje nasprotnike vse do finala, kjer je po zelo izenačeni borbi na koncu zmagal hrvaški reprezentant. Edin pa je s tem na koncu osvojil srebrno odličje.
Franjo Glavica
Šahovski kotiček
Na dveh rednih mesečnih šahovskih turnirjih Šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec april v pospešenem šahu je skupaj nastopilo 33 igralcev.
Rezultati 2.tumirja za mesec april:
1.	Franc Kotnik 6 točk
2.	Hinko Jazbec 5,5
3.	Oto Krajnc st. 5,5
4.	Adolf Berloznik 5
5.	Alojz Vodeb 4,5
6.	Martin Tomažič 4,5
Rezultati 3.turniija za mesec april:
1.	Franc Kotnik 6 točk
2.	Oto Krajnc st. 6
3.	Adolf Berloznik 4
4.	Rok Hržica 4
5.	Martin Tomažič 3,5
6.	Boštjan Benko 3
Šahisti iz Trbovelj pa niso aktivni le na svojih turnirjih, pač pa se udeležujejo turnirjev po celi Sloveniji. Tako so nastopili na državnem prvenstvu za invalide, kjer je nastopilo 40 šahistov. Odlično tretje mesto je zasedel Hinko Jazbec, Franc Kotnik je bil sedemnajsti, Alojz Vodeb pa sedemnajsti.
Dne 15.aprila pa je bilo odigrano prvenstvo upokojencev Posavsko-Zasavske regije. Nastopilo je 8 ekip. Zmagalo je DU Krško z 20-imi točkami, drugo je bilo DU Zagorje ob Savi z 20-imi točkami, sledi DU Trbovlje z 16-imi, šesto je bilo DU Radeče z 11-imi točkami, 8. pa DU Dol pri Hrastniku s 4,5 točke. Vsi udeleženci so prikazali izredno borbenost in vztrajnost ter poznavanje šahovske umetnosti.
Na aprilskem šahovskem turnirju v Žalcu je nastopilo 34 šahistov, med njimi tudi trije šahisti Rudarja iz Trbovelj. Solidno 2.mesto je zasedel Franc Kotnik, turnirja pa sta se udeležila še Luka Trebežnik (7.mesto) in Marko Žagar (20.mesto).
V	počastitev dneva OF je Svoboda Dobrna iz Trbovelj organizirala šahovski turnir, na katerem je nastopilo 10 šahistov. Prvo mesto je zasedel Štefan Kovač, drugi je bil Ivan Kovač, tretje mesto pa so si delili Silvo Rupnik, Jože Kastelic in Dušan Crnomarkovič.
Na hitropoteznem šahovskem turnirju v Grižah je nastopilo 22 tričlanskih ekip. Zmagala je domača ekipa iz Griž z 32,5 točke, ekipa Rudarja v postavi Jazbec, Kotnik in Skobe pa je zasedla enajsto mesto.
V	počastitev praznika dela je ŠK Rudar organiziral tradicionalni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 14 dvojic. Turnirje bil odigran po Bergerjevem sistemu. Rezultati: 1. Zalokar-Jazbec 23 točk, 2. Kotnik-Skobe 22.5, 3. Krajnc-Kuzmič 20.5,...
Tudi pri DU Trbovlje je zelo aktivna šahovska sekcija. V mesecu aprilu so odigrali 8 turnirjev, na katerih je sodelovalo 77 ljubiteljev kraljeve igre. Izredna borbenost, taktičnost in kombinatorne igre so odlike starejših šahistov. Skupni zmagovalec za mesec april je Janez Majcen s 57,5 točke, v skupnem seštevku pa vodi Rupnik s 95-imi točkami.
Štefan Kovač
piše: Primož Kostajnšek
VELIKA NAGRADA ZAGORJA
Ob dnevu upora proti okupatorju je v Zagorju potekal tradicionalni avtoslalom, ki ga je tudi letos organiziral KMB racing ob glavni podpori Baruma. Na 1200 metrov dolgi progi se je pomerilo 39 voznikov, ki so bili razvrščeni v pet tekmovalnih razredov. Na žalost je bila letos domača udeležba manj številčna kot prejšnja leta, a to na zanimivost prireditve ni vplivalo.
Že dopoldanski trening je pokazal, da so tekmovalci zelo izenačeni in da bo o uvrstitvah odločala vsaka malenkost. Tudi avtomobilski park je letos postal še konkurenčnejši. Za dobro uvrstitev je tako nujen tudi pravi avto, ki mora biti čim manjši in čim okretnejši, imeti pa mora tudi dovolj moči. Sevedaje ključnega pomena tudi pravo podvozje, da o gumah, ročni zavori in ostalem niti ne govorimo. Najpogostejša vozila na dirki v Zagorju so bila: zastava yugo, renault 5, autobianchi Al 12, renault clio, suzuki swift... Turistično dirkanje iz leta v leto postaja vse bolj pravi šport in kmalu bo v Sloveniji situacija enaka kot na Hrvaškem, kjer že imajo državno prvenstvo v avtoslalomu. Zanimive vožnje znajo pri nas ceniti tudi gledalci, ki se vsako leto zberejo v velikem številu.
Po letošnjem pravilniku prvenstva v avtoslalomu za končni rezultat velja seštevek dveh voženj v konkurenci, s tem da v drugi vožnji tekmovalci nastopijo v obratnem vrstnem redu glede na rezultate prve vožnje. "Enako kot na smučarskih tekmah," je komentiral smučarsko nastrojeni gledalec. Za še večjo napetost je v drugi vožnji poskrbelo še vreme, saj seje tik pred štartom močno ulilo in v drugo so vsi tekmovalci vozili po mokri progi. V takšnih pogojih je bilo še težje najti pravo mero med hitrostjo in atraktivnostjo, saj seje vsako pretirano drsenje še bolj poznalo na izgubi
hitrosti in s tem seveda tudi pri doseženemu času. Gledalci so bili s takšnimi razmerami seveda zadovoljni, saj so vožnje postale še atraktivnejše.
Prva tri mesta so na koncu odšla na Koroško. Zmagal je Marjam Marošek z daihatsujem charade pred Alojzom Zormanom z renaultom 5 in Franjom Merkačem z yugom 65. Še uvrstitve zasavskih voznikov: 5.Primož Kostajnšek, 11 .Dejan Hribar, 16.Uroš Žerko, 28.Marjan Povše, 31.Igor Smrekar, 38.Nataša Žnidar, 39.Uroš Grčar.
BEETL0MAN1IA
Prejšnji teden smo v Trbovljah doživeli pravo beetlomanijo, za katero je poskrbelo podjetje Malgaj d.o.o.. V času ljubljanskega avtomobilskega salona so namreč po vsej Sloveniji potekale prireditve, na katerih so Volkswagnovi trgovci predstavljali dolgo pričakovanega naslednika popularnega hrošča. Novinec je navdušil vse, ki so se z njim popeljali na testno vožnjo. Obiskovalci so lahko ob tem preizkusili tudi celotno Volksrvagnovo prodajno paleto. Vrhunec popoldneva je predstavljal prihod ogromnega priklopnika, s katerega so zadoneli zvoki najuspešnejše glasbene skupine vseh časov, The Beatles. Seveda slavnih kuštravcev iz Liverpoola v Trbovlje ni bilo, zato pa so jih povsem dostojno zastopali člani mlade slovenske skupine Kanton Novi hrošč, po angleško imenovan Beetle, je tako v Sloveniji doživel izvirno predstavitev.
jnrGn.j.cnn
Zasavski frker
***
Hrastnik, 25.4. ob 20.30 uri je H.I. ustavil svoj avto pred lokalom Jack bar na Dolu in odšel v lokal. Ker pred zapustitvijo ni ukrenil vse potrebno, da se vozilo samo ne bi moglo premakniti, se je po njegovem odhodu vozilo samo pričelo premikati, nato pa trčilo v parkiran osebni avtomobil BMW, last D.K. Kasneje je H.I. opazil, daje s svojim vozilom povzročil na vozilu D.K.-ja materialno škodo, vendar pa na kraju ni počakal, da bi sporočil svoje podatke.
temveč je s kraja odpeljal domov., Še istega večera so ga izsledili policisti. Zaradi prekrška, ker je se je vozilo samo premaknilo, mu bodo policisti izrekli denarno kazen, kar pa ni počakal na kraju nesreče, bo zoper njega podan predlog SP-ju. Na vozilih je nastalo za najmanj 30.000 SIT škode.
Trbovlje, 28. 4. se je na Ulici 1. junija v Trbovljah zgodila prometna nesreča. Voznica S.K. je z osebnim avtom izsilila prednost vozniku RS. Nastala je le materialna škoda.
Zagorje, 22.4. ob 15.40 seje voznik tovornega vozila Š.J. iz parkirišča pri Siporexu vključeval
na prednostno cesto in pri tem izsilil prednost voznici osebnega avtomobila. Pri tem je na avtomobilu nastalo za 1.000.000 škode. Vozniku Š.J. je bil izdan plačilni nalog.
Zagorje, 23.4. ob 22.00 je G.S. vozil iz smeri Litije proti Zagorju. V desnem ovinku je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na brežino, nato pa gaje po vozišču zanašalo še 57 metrov, kjer je vozilo obstalo. Voznik je vozil pod vplivom alkohola. Sledi predlog.
***
Zagorje, 27.4. ob 7.20 so bili policisti obveščeni s strani lastnice vozila S.L., da je preko noči
I	Aufbiks	1
^21.4. ob 14.10 je N. A. sporočila, da jo je fizično napadel kar njen lastni brat. Policisti so ugotovili, da je N.A. z žlebom po nogi udaril K.A., zoper katerega bo na ODT podana kazenska ovadba. Očitno ni dovolj, da se je kot pravi moški spravil na žensko, marveč je moral uporabiti še žleb. Pravi mačo, ni kaj!
22.4.	ob 14.50 so bili zagorski policisti obveščeni, da v parku leži neznan moški. Patrulja je ugotovila, da se ga je R.S. preveč napil in omagal. Bil je napoten domov, "čudna pota božja" pa ga bodo vodila tudi k sodniku za prekrške. Če bo takrat trezen, ne vemo.
^Naslednjega dne seje ista nerodnost pripetila K. A.-ju iz Hrastnika, ki bo prav tako deležen bližnjega srečanja s sodnikom.
^ 24.4. ob 04.05 so policisti intervenirali na železniški postaji v Hrastniku, kjer naj bi večja skupina fantov razbijala. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je D.M. iz Zidanega mosta oz. Sirja z roko namerno razbil šipo na vhodnih vratah čakalnice, ker le-ta ni bila odprta. Policisti so se z D.M.-jem pogovorili, zoper njega pa podali ovadbo na ODT.
25.4.	ob 22. uri je policija imela večjo intervencijo v lokalu Polna luna, kjer je prišlo do pretepa med D.Z., P.B., P.R., LA. in S.S. V lokalu sta bili namreč dve skupini, ki sta prepevali, ena slovenske in druga skupina bosanske pesmi. Najprej so se sporekli, nato pa začeli pretepati. D.Z. je s steklenico udaril po glavi P.R. Ostali so med seboj fizično obračunali. Predlog sodniku za prekrške je dobil tudi Z. N., ki je vse prisotne spodbujal k pretepu in žalil ostale goste. Predlog pri sodniku sledi tudi zoper P.N., natakarico, ki je pijanim postregla z alkoholom. Zoper D.Z. pa sledi kazenska ovadba. Kot nam je znano, zlatega petelina za izvedbo ni dobila nobena od obeh skupin.
^jj 28.4. ob 21.23 uri so policisti intervenirali na potniškem vlaku, ki je vozil iz Ljubljane v Maribor, kjer je devet oseb kršilo javni red in mir s tem, da so žalili sprevodnika, niso hoteli kupiti vozovnic, da so bruhali po vlaku in ga tudi drugače onečedili. Zoper vse je bil podan predlog sodniku za prekrške.
£ 30.4. na Savi ob 17.00 sta se sprla oče in sin. Oče je z motiko udaril po sinovem avtu, le-ta pa ga je z roko po glavi. Epilog sledi pri sodniku za prekrške.
Še vedno 30.4. ob 21.45 uri so policisti intervenirali v Ulici prvoborcev. Tu so ugotovili, da je J.V. v travo vrgel petardo v trenutku, ko je mimo z osebnim avtomobilom pripeljal A.K. Pok petarde gaje tako razjezil, daje z vozilom ustavil, stopil iz njega, pograbil nož in z njim
prisotnim osebam zagrozil, da jih bo poklal. Po dejanju je sedel v vozilo in se z njim odpeljal. Zoper njega bo podan predlog SP-ju.
£ 1.5. ob petih zjutraj so policisti intervenirali na prireditvi na Kipah, kjer so kršili javni red in mir in se pretepali V.D., H.A., C.A., H.D., K.J., K.S. in G.U. Zoper navedene so policisti uporabili fizično silo in gumijevko. Pridržali sojih do iztreznitve. Zoper vse sledi predlog sodniku za prekrške.
£ 1.5. ob enih popoldan je policija intervenirala na Trgu svobode, kjer je Š.D. brez vzroka pretepel Z.B. Ker je z grožnjami nadaljeval tudi v navzočnosti policije, so ga pridržali do iztreznitve.
^1.5. seje G.I. sprl z natakarico v Ferrari baru ter razbil steklenino. Verjetneje bil bolj dobre volje čez en dan, ko je proslavljal Ferrarijevo zmago v Imoli.
^ Še vedno smo 1.5. Ob 7.40 je C.B. policiste obvestil, daje bilo neznancem čez noč dolgčas in so mu kar tako, brez zveze, prevrnili osebni avto 126 P.
^ 1.5. v Litiji so se fantje na fantovščini zelo glasno zabavali, tako, da so jih morale uradne osebe opozoriti, naj znižajo jakost hrupa. Ubogali so.
1.5.	ob 02.30 je občan v Litiji poslušal glasbo kar se da na glas in pri tem motil nočni mir. Ob intervenciji se je nedostojno vedel do policistov. Svoje bo zapel pri sodniku.
£ Tudi vrata kradejo, mar ne? Šalo na stran, tale bi morala pravzaprav biti v rubriki, kjer piše o ravbarjih. Pa ne gre za povsem običajno tatvino. M.A. je namreč 2.5. ob 22.20 ugotovil, da je ostal brez vrat. Neznanec mu je od 28.4. do 2.5. iz zapuščene hiše na C.9.avgusta odtujil masivnejša vhodna vrata. Po izjavi oškodovanca so vrata stara od 100 do 200 let in vredna 400.000 SIT.
£ Slednja bi tudi svoj prostor lahko našla v isti rubriki. Neznani storilec je namreč 26.4. z otroškega igrišča odtujil otroško gugalnico in vrv. To je bil zares izjemno velik podvig, plen pa neprecenljive vrednosti. Za neznancem, ki se bo s tem proslavil za celo življenje, policisti še poizvedujejo, mi pa mu vsekakor želimo, da bi se čim manj časa gugal.
£ 3.5. ob 16.00 v Litiji je pijani mož zaradi spora z ženo razbijal pohištvo in premetaval stole po stanovanju. Ker je bil zelo razborit in se ni hotel umiriti, so ga možje postave odpeljali na postajo v prostore za umiritev.
V	............ .......................... .............................-....---	■	V
IvTD.TLinTLD
6. VELTRAVNA 1999
neznani voznik poškodoval njen avto, ki je bil parkiran pri Cesti zmage. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je prometno nesrečo povzročila voznica K.L.
Izlake, 29.4. ob 11.22 pri Medijskih toplicah voznik L.M. ni upošteval prometnega znaka ter izsilil prednost vozniku osebnega vozila D.D.-ju, katerega je potem odbilo še v nasproti vozeče vozilo, ki gaje vozil Ž.M. Nastalo je za 500.000 SIT škode.
Zagorje, dne 29.4. ob 13.25 je voznik R.M. v Razpotju iz stranske ceste zavil levo na prednostno cesto ter izsilil prednost Z.I.-ju. Po trčenju je vozilo Z.I.-ja odbilo še v hlev, last A.F.-ja. Skupna škoda na vozilih in hlevu znaša okrog 600.000 SIT.
Litija, 28.4. ob 9.00 je na glavno cesto Litija-Šmartno pripeljal otrok na kolesu, neprevidno zapeljal na cesto, po kateri je v tistem trenutku pripeljal voznik osebnega vozila, ki je otroka podrl. Najprej je priletel na pokrov motorja in vetrobransko steklo, potem pa ga je vrglo na travnik. Otrok je imel zlom leve noge, poškodbe glave in verjetno pretres možganov.
***
Črni Potok, 28.4. ob 19.00 je voznik vozil preveč levo in pri tem oplazil drugo vozilo. Stroški bodo, pa še SP-ju bo kaj povedal.
Zavrstnik, 29.4. ob 10.30 je voznica zastave 101 brez tablic in brez vozniškega dovoljenja zaradi prevelike hitrosti zapeljala s ceste in se prevrnila na streho.
Kradejo kot srake
V noči iz 19.4. na 20.4. je bilo na območju Loga in Novega Loga v Hrastniku vlomljeno v več osebnih avtomobilov znamke yugo, iz katerih so neznanci kradli predvsem avtoradie. Tako so neznanci vlomili v avto, last R.P. in iz njega ukradli 20.000 SIT vreden avtoradio, prav tako so vlomili v avtomobile, last S.P., L.N., Z.V. Prav tako so poskušali vlomiti v avto, last W.M., vendar iz vozila niso ukradli ničesar. Ker storilci še niso znani, policisti prosijo vse občane oziroma morebitne očividce, da koristne podatke sporočijo na tel.: 41-602 ali na številko 113.
21.4.	seje na policiji zglasila S. M. in prijavila tatvino motornega vozila Zastava 101. Avto je posodila K.A., ta pa ga ni vrnil. Vozilo so izsledili in ga vrnili voznici, zoper K.A. pa sledi kazenska ovadba.
22.4.	ob 7.15 je K.A. policiste obvestila, daje neznani storilec poskušal na silo odpreti predal pisalne mize v podjetju Zasavc d.o.o. Za storilcem še poizvedujejo.
Istega dne je lastnik trgovine Zalokar obvestil policijo, da so ukradli uro. Ugotovljeno je bilo, da jo je ukradel otrok.
V	noči iz 23. na 24.4. je bilo vlomljeno v priročno skladišče na gradbišču nove športne dvorane na Dolu, od koder je neznan storilec (oziroma storilci) odnesel kotne brusilke, vrtalne stroje in drugo orodje. Vrednost ukradenega orodja znaša okoli 60.000 SIT. Policisti storilce še iščejo.
23.4.	v Litiji med 6. in 15.uro so občanu ukradli z motorja prednjo luč in blok motorja.
25.4 ob 23.36 je V.M. obvestil policiste, da mu je neznanec vlomil v klet v Kisovcu. Ugotovljeno je bilo, daje vlomilec utrgal obešenko na vratih in iz kleti odtujil več različnega orodja ter zvočnike. Škode je za okoli 30.000 SIT.
26.4.	je neznanec vlomil v stanovanje na Trgu revolucije. Zlomil je vložek cilindrične ključavnice na vhodnih vratih in odnesel dva potna lista in zlatnino.
27.4.	v Jevnici so čez noč neznanci ukradli slovensko zastavo, kije plapolala pri spomeniku NOB.
29.4.	v Tihaboju je občan parkiral osebni avto yugo ob cesti. Ko se je vrnil, je ugotovil, da mu je nekdo izza senčnika ukradel 1500 DEM in 1000 SIT.
30.4.	ponoči je neznanec vlomil v Ribiški dom na Ribniku v Trbovljah tako, da je z vzvodom vlomil v okno v bifeju. Odnesel je nekaj pijače in hrane.
Istega dne so policisti ugotovili, daje neznanec dan prej iz barake last MTO-ja odtujil dve plinski jeklenki in še nekaj materiala.
V	noči iz 30.4. na 1.5. so neznanci na območju Hrastnika ukradli več slovenskih zastav in zastav občine Hrastnik. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so neznanci poškodovali tudi koš za odpadke, katerega so z železniške postaje vrgli v potok. Policisti storilce še iščejo.
DOBRO MU GA JE "SFRIZIRAL"
23.4.	ob 12.00 uri je Š.S. iz Hrastnika prijavil, da mu je neznan storilec razbil prednji žaromet ter prerezal pnevmatiko na njegovi seat ibizi, katero je imel parkirano pred stanovanjsko hišo Cesta 1 .maja 6 ter ga z dejanjem oškodoval za najmanj 35.000 SIT. Policisti storilca še iščejo.
KAMEN V VLAK
Kresnice, 27.4. ob 01.30 so neznanci vrgli
kamen v lokomotivo tovornega vlaka. Škoda je sicer minimalna, vendar za storilci poizvedujejo.
TRČILA POTNIŠKI IN TOVORNI VLAK
22.4.	ob enih popoldan je na trboveljski železniški postaji prišlo do naleta potniškega in tovornega vlaka zaradi nesporazuma med notranjim in zunanjim vlakovnim odpravnikom. Dve osebi sta se poškodovali, materialna škoda pa še ni znana.
SAMOMOR V PONOVIČAH
Ponoviče, 3.maja ob 05.00 je mlajši moški podstavil glavo na tire in počakal na vlak.
ZASEGLI ROČNO BOMBO
30.4.	so policisti pri kontroli prometa ustavili M. G. in pri pregledu vozila zasegli ročno bombo M 75. Sledi predlog sodniku za prekrške.
PES GA JE UGRIZNIL
28.4.	je K.V. policiste obvestil, da ga je v Kisovcu ugriznil v nogo pes, last C.I. Zoper njega sledi predlog sodniku.
"LINIJA JE VROČA"
Dne 29.4. ob 13.40 uri so policisti intervenirali Za Savo v Hrastniku, kjer so ugotovili, da je K.A. prišel do stanovanja H.R. ter se pričel z njim prepirati, nato pa sta se tudi stepla. V času, ko so policisti na kraju samem zbirali obvestila, je do njih prišel močno pijan G.H., kateri se je pričel vtikati v postopek in policiste tudi zmerjati. Z njim je bil opravljen razgovor, zoper vse pa podan predlog SP-ju. Ko pa so policisti odšli, je G.H. po telefonu poklical na PO Hrastnik in policiste zmerjal, nato odložil slušalko ter čez nekaj trenutkov ponovno poklical na PO in zmerjal policiste, hkrati pa linije ni hotel prekiniti. Zato so policisti ponovno odšli na kraj, da bi se z njim pogovorili. Med postopkom seje G.H. vedel nedostojno. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s kršitvijo v pijanem stanju nadaljeval, so ga policisti vklenili, nato pa pridržali v prostoru za pridržanje, zoper njega pa je bil podan predlog SP-ju.
NEZNANCI SPET OSKRUNILI GROB PIKLJEVIH... večna strani 411
POSEBNO OBVESTILO!
Neznanca, ki je že drugič vlomil v prostore našega podjetja oziroma uredništva vljudno prosimo, da to poskusi storiti takrat, ko je nekdo od članov uredništva prisoten. Če se bo odločil za ta korak, mu zagotavljamo obilico propagande. Najprej bo omenjen v rubriki "Kradejo kot srake", nato pa bo imel še čast, da se bo skupaj z osebo, ki bo tisti čas na sedežu Zasavca, uvrstil še v rubriko "Aufbiks". 100% garantiramo!
6. MALTRAVNA 1999
W(i
jTi f: J j. CjfZlf: frl

■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■
■	in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi.
| Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. [
■	Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■
■	skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
L._________________________________________________________________________________________i
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM parcelo na Vidrgi 722 m2 z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za hišo - tlorisa 120 m2, plačana voda in elektrika. Cena
3.400.000	SIT, inf. na tel.: 64-186, 061/889-231 ali 041/675-431
PRODAM 2 gradbeni parceli na IZLAKAH, tel.: 73-703
PRODAM gradbeno parcelo na Vidrgi, 1600	m2, z vso
dokumentacijo, inf. potek: 75-211 ali 0609-601-362
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM yugo koral 45, letnik 1991, dobro ohranjen, cena po dogovoru, tek: 76-351
PRODAM ford fiesto, letnik 1986, drugi lastnik, poceni prodam, inf. po tek: 75-211 ali 0609/601-362
PRODAM kombi zastava rival furgon, letnik 1990, prvi lastnik, ugodno, inf. po tek: 75-211 ali 0609/ 601-362
PRODAM yugo 45 koral, letnik 1989, inf. na tek: 66-203 ali 040/ 223-727
PRODAM (zaradi bolezni) zastavo 101 comfort, letnik 1982, zelene barve, reg. do septembra, cena 30.000 SIT, tek: 61-965
RAZNO
PRODAM (zaradi selitve) kuhinjo Marles, orhideja natural, kombinirani štedilnik Gorenje, jedilni kot Murales, 2 klopi, 2 stola, raztegljivo mizo in klubsko mizo, cena po dogovoru, tek: 061/881-794
PRODAM koso za Mio-Honda motokultuvator F-620, zelo poceni, tek: 43-247
PRODAM posteljo s trdim
jogijem (15 let garancije), rabljen 2 leti, 140 cm, cena 25.000 SIT, tek: 44-570 ali 041/537-499
PRODAM belo silikatno opeko, tek: 25-975
PRODAM stiropor debeline 3 cm, tek: 25-975
KUPIM karto za premog 3,6 tone, tek: 65-186
PRODAM fantovsko obleko in čevlje št. 37 za prvo obhajilo, tek: 66-224
POČITNICE
NA OTOKU VISU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, POKLIČITE 061/884-040, 061/ 883-822
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tek: 64-610
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tek: 25-717
INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tek: 64-425
INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskegajezika, tek: 28-391
ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tek: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tek: 35-361
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tek: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tek ali fax: 44-332
OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tek: 041/553-217
DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tek: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tek: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tek:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tek: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tek: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tek: 35-101
OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 -364.
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tek: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tek: 35-379 ali 041/669-297
TEBOVLJE
DELO
VSI RESNI INTERESENTI.
ki imate nekaj ur prostega časa dnevno za kuvertiranje na domu, pokličite 041/750-925
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINCA, srečne številke, razlaga sanj, tek: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tek: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tek: 063/715/735
TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete
- cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2.
Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT.
Tek: 063/762-986
!M3£l9aMlUMIIiUai
&mg®ff00QSX3Qj]@
RliAEBCD^IlCLFJnCE^i
'Tft	za brezplačni mali oglas
| Tekst: ....................
o ...........................
frv z;
o ...........................
1/3 Moj naslov:	............
N
■■

n "h ir ^ sl; ;i la
ZNOVA OSKRUNJEN GROB PIKUEVIH
V	prejšnji številki Zasavca smo pisali o neljubem dogodku, ki seje pripetil na starem pokopališču, ki leži ob izlaški cerkvi. Šlo je za skrunitev groba Pikljevih, ki leži ob stopnicah, ki peljejo proti cerkvi. Takrat smo upali, da o tovrstnih dogodkih, ki pri večini ljudi vzbuja zgražanje, če ne celo gnus, pišemo zadnjič. Prazno upanje.
V	noči iz srede na četrtek, po
pripovedovanju upokojenega župnika Franca Kustra, se je nekako ob drugi uri zjutraj znova nekdo močno »spozabil«. O njegovi	nečlovečnosti,
nerazumevanju civilizacijskih norm, smo se lahko prepričali, ko se je naredil dan. Razdejanje na grobu, tokrat mnogo večje kot
prejšnjikrat, je zgodaj zjutraj prvi opazil župnik Kuster in o tem obvestil lastnika, že četrtič oskrunjenega groba. Župnika je sredi noči sicer prebudil ropot, vendar iz prostorov svojega doma ni opazil, kdo ali kaj gaje povzročil oziroma od kje prihaja. Zjutraj ob pogledu na oskrunjeni grob mu je bilo jasno, od kje in zakaj nočni hrup.
Mesto dogodka si je tokrat ogledal kriminalist policijske postaje Trbovlje. Upati je da bo preiskava pripeljala do storilca tega nadvse podlega dejanja. Hči lastnika groba, Kristina Pikelj, nam je povedala, da je povzročena škoda ocenjena nekje okoli 200.000 tolarjev. Na mestu dogodka smo se
prepričali, daje bil znova oskrunjen le grob Pikljevih. Drugi ne. Z očitno trdim predmetom (kladivom?), je bila razbita nagrobna plošča. V kotu, kjer je vklesana podoba Jezusa Kristusa (je on komu v napoto?). Uničena oziroma razbita je bila nagrobna svetilka, kije redna tarča skrunitelja, razmetanaje bila
nagrobna zemlja. »Zakaj? Komu je grob v napoto? Zakaj spet naš grob? Kje je morala, kje so vrednote?«, so vprašanja Pikljevih. Zaenkrat brez odgovorov. A močno upajo, tudi mi, da bodo prišli tudi odgovori.
Tekst Igor Goste Foto:Peter Ravnikar
Klub malega nogometa Amaco
VA B I
na 1 .tekmo pokala NZS v malem nogometu med KMN Amaco iz Trbovelj in KMN Assaloni Cosmos iz Litije. Tekma bo v Športni dvorani v Zagorju v soboto, 8.maja 1999 ob 19.uri.
Vabljeni!
Podjetniški center Litija
VAB I
na prireditve v mesecu maju:
*	sobota, 8.maja ob 16.30: Nogometna tekma v Kresnicah; Kresnice - Ivančna Gorica,
*	sobota, S.maja: 2.Dnevnikov turistični rally (Lj-Geoss-Bogenšperk-Tacen), informacije na tel.: 061/448-132,
*	nedelja, 9.maja ob 16.30: l.SŽNL; ŽNK Senožeti - ŽNK Jevnica,
*	nedelja, 9.maja ob 11 .uri: Gledališka predstava Muca Copatarica v OŠ Polšnik.
Vljudno vabljeni!
Turistično društvo Čemšenik
VABI
na Valvasorjevo pot, ki bo v soboto, S.maja od 6. do 9.ure s startom pri hotelu Medijske toplice. Med potjo lahko žigosate svoje pohodniške dnevnike in se okrepčate z domačo jedačo in pijačo.
Zaključek pohoda z nagradnim žrebanjem bo ob 13.uri pri Mejč nad Čemšenikom.
Vljudno vabljeni!
KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta
VABI
na četrtkova srečanja:
-	6.maja ob 17.30 uri: Igralna ura s knjigo (za otroke od 4.leta dalje),
-	13.maja ob 19.uri: Hrastniška obzorja; Srečanje z znanim Hrastničanom,
-	20.maja ob 17.30 uri: Ura pravljic (za otroke od 4.1eta dalje). Vljudno vabljeni!
17
i\ a m ©
KINO HRASTNIK
6.5.	- 9.5. RONIN (vohunska akcija), čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 7.5. - 9.5. TANKA RDEČA ČRTA (vojna drama), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 19.00; 10.5. -11.5. NI KINO PREDSTAVE; 12.5. - 14.5. OBSEDNO STANJE (akcijski thriller), sre., čet. in ned. ob
20.00,	pet. ob 18.00; 14.5. ČAKA TE POŠTA (romantična komedija), pet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00; 17.5. - 18.5. NI KINO PREDSTAVE; 19.5. PRINC EGIPTA (celovečerni animirani film) ob 20.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
8.5.	RONIN (vohunska akcija) ob 19.00; 15.5. OBSEDNO STANJE (akcijski triler) ob 19.00
KINO TRBOVLJE
6.5.	BABE 2 - PUJSEK V MESTU (družinska komedija), ob 18.00 in 20.00; 7.5. -10.5. WATER BOY (komedija), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00, pon. ob 20.15; 7.5. -10.5. Z ROKO V ROKI (drama), pet., sob. in pon. ob 18.00, ned. ob 20.00; 11.5. - 16.5. PAST ZA STARŠE (komedija), tor., sre., pet., sob. in ned. ob 18.00; 14.5. -17.5. NOČ ČAROVNIC (grozljivka) pet, sob. in ned. ob 20.15, pon. ob 18.00; 18.5. -19.5. ZA UDAREC VEČ (akcijski), tor. in sre. ob 18.00 in 20.00;
KINO ZAGORJE
6.5.	- 9.5. ČAKA TE POŠTA (romantična komedija), čet. in pet. ob
19.00,	ned. ob 20.00; 8.5. -11.5. MAFIJA (komedija), sob. in ned. ob
18.00,	pon. in tor. ob 19.00; 12.5. -16.5. NOČ ČAROVNIC (srhljivka), sre., čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 15.5. -18.5. Z ROKO V ROKI (drama), sob., ned. ob 20.00, pon. ob 19.00 in tor. ob 18.00;
18.5.	FILMSKO GLEDALIŠČE: ŽIVLJENJE JE LEPO (drama), ob 21.00; 19.5. ZALJUBLJENI SHAKESPEARE (romantična komedija), ob 19.00
KINO IZLAKE
9.5.	MAFIJA (komedija) ob 20.15; 16.5 NOČ ČAROVNIC (srhljivka) ob 19.00;
Komisija za odlikovanja občine Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih občine zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 18/92) in 7. člena Poslovnika o delu komisije
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 1999
Priznanja občine Zagorje ob Savi so:
-	naziv častni občan občine Zagorje ob Savi
-	zlata plaketa občine Zagorje ob Savi
-	srebrna plaketa občine Zagorje ob Savi
Priznanja občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijami in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine Zagorje ob Savi.
Predlog mora vsebovati:
-	naslov predlagatelja,
-	osebne podatke in naslov predlaganca za fizične osebe,
-vrsta priznanja,
-utemeljitev predloga,
-	datum in podpis predlagatelja.
Predloge pošljite Komisiji za odlikovanja občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, najkasneje do 30. maja 1999.
Predsednik komisije za odlikovanja: Fortuna! Razboršek, l.r.
Sponzorji tekme za Slovenski pokal v organizaciil KJP Kavke Kisovec:
Generalni pokrovitelj: Občina Zagorje ob Savi in Svea Zagorje Pokrovitelji: KS Kisovec - Loke, Vode M.l. d.o.o., Unitas Ljubljana, Studio Modema, Mesarija Strašek Sl.Konjice, Integral Zagorje, Multima Kisovec, Zasavc Zagorje, Stane Pavlovič, Radio Geoss, Litija, Potrošnja Zagorje, JE & GR Zagorje, Radio Snoopy, NK Svoboda, Mesarstvo Trebušak Marjan, Elektroprom Izlake, Diskoteka Imperius, ETI Izlake, Beta d.o.o.. Steklarstvo Cestnik, Avtohiša Kržišnik - Mazda, MTO Beton, Ultra Kisovec, Pekama Kruhek Kisovec, Avtodeli Čop Zagorje, Cvetličarna Klara, Piramida Zagorje, CMC Zagorje, Deloza Zagorje, Foto Asja Zagorje, Eurotrade Zagorje, Oria Computers Zagorje, TV Center Trbovlje, Pak 4 Trbovlje, Napredek Domžale, STIP - Restavracija Marela, Kolinska Ljubljana, Tapi Kisovec, Cvetličarna Pegan, Tiskovine Golenc Andrej, Makoja s.p., Marjeta Navrbac s.p., ABE Shop, TEVE Varnost Elektronika, Elkov Moravče, Gostilna Kimovec - Hotič, Omega Line Črnuče, Bogošport Trbovlje, MC Market Hotič, Mane bar Hotič, Restavracija Zlatorog Renke, Avtomehanika Sušnik Lukovica, Oberč d.o.o., Avtomaterial Slapy Trbovlje, IGM Zagorje, Občina Moravče, GET Ribče, Bife Spina Kandrše, Imex filtri Lovrenc na Pohorju, Vetrigo Škofja Loka, Termit Moravče, Avtoprevozništvo Razpotnik, Bar Travnar Moravče, Sadje in zelenjava Moravče, Stavbno kleparstvo Medija, Gostilna pri Vidrgarju Kandrše, Avtopralnica KBM Zagorje, Americars Črnuče, Avtomotor Celje - Enota Trbovlje, Nissan Krulc Moravče, Avtoservis Špajzer Trbovlje, Avtohiša Piramida Kisovec, Avtohiša Mahkovic Spodnji Log, Ljubljanske mlekarne, Daevvoo Avto Hit Novo mesto - Enota Zagorje, GM Kisovec, Kamnolom Borovnik, Siporex Kisovec, Rudnik Zagorje v zapiranju, Pizzerija Tingl-Tangl, Avtoprevoznik Darko Jurca, ZD Zagorje - Reševalna postaja, Bistro in trgovina Slavi Kisovec in Kmetijska zadruga Izlake.
Klub jadralnih padalcev Kavka Kisovec se vsem sponzorjem in pokroviteljem iskreno zahvaljuje za podporo, ker brez njih ne bi mogli izpeljati tako zahtevnega projekta, kot je tekma za Slovenski pokal. Še enkrat hvala vsem!
POS
POSLOVNO
OGLEDALO
SAMOSTOJNI PODJETNIKI IN DRUGI PODJETNI LJUDJE
V vaši regiji vam ponujamo
MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA
če ste komunikativni in imate lasten prevoz, nas še danes pokličite ali pa nam pišite.
SZT d.o.o. Ljubljana	tel.: 061/159 21 06
Cesta v Kleče 1 2	fax: 061/1 59 72 59
1000 Ljubljana	e-mail: szt.pos@szt.si
http://www. szt. si
BADMINTON
TRBOVLJE
n iln n ti n 3
TJMMi
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Marsikdo vam bo pripravljen pomagati, kar pa še ne pomeni, da ga morate izkoristiti. Ne bežite pred obveznostmi, ki ste si jih zadali, saj ste odgovorni zanje. Bežanje iz sedanjega položaja se ne bo obneslo, bolje je, da uredite, kar morate urediti. Št.: 13.
Skušajte kontrol irati svoje nihajoče razPoložen-ie>
od katerega je močno odvisen tudi vaš odnos do okolice. Če boste do ljudi iz dneva v dan drugačni, lahko pričakujete, da se vam bodo izmikali. Št.: 23.
Nikar ne bodite preveč zaletavi v odločitvah in preveč prepričani, da imate vselej prav. Marsikaj boste zgrešili, čeprav tega ne boste hoteli videti. Časa za partnerja bo bolj malo, saj bo vaša pozornost usmerjena navzven. Št.: 14.
Realno ocenite svoje sposobnosti, pa tudi svojo osebnostno zrelost in se ne spuščajte v stvari, ki bi vam še bolj zamajale tla pod nogami. Ne silite v nekaj, kar ni v skladu z vašo naravo. Nekaj vas bo popolnoma prevzelo. Št.: 7.
Dopuščajte razi ičnost, tako pri drugih, kot pri sebi. Nikakor ni nujno, da se mora nekdo prilagoditi in sprejeti stališča drugega, saj se da prav lepo živeti tudi takrat, ko nimamo o vsem enakega mnenja. Št.: 4.
Priporočljiveje, da včasih pustite tudi drugim do besede, sicer kmalu ne boste imeli več niti poslušalcev. Zavedati se morate, da ste tudi vi včasih nagnjeni k sebičnosti, zato to svojo naravnanost zavestno korigirajte. Št.: 27.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
i
1
24.8.-23.9.
/Vača bodočnost
Pot odzwfye, do zo-ezdtrirao-na.
(Seneka)
Od 19.4. do 1.5.1999 smo bogatejši za dvanajst "ljudi pomladi" in sicer pet pomladnih deklic in sedem pomladnih fantkov.
"... saj vedo, da bo pomlad prišla za vse ljudi sveta..."
19.4.1999
Cvetka Vresk, Bezinjek 6, Litija - hči Glorija
20.4.1999
Špresa Bajeku, Zbirni center Hrastnik - sin Mergim
24.4.1999
Marjeta Horjak, Toplice 17, Rimske Toplice - sin Matic Knez
27.4.1999
Saljka Kovač, Gore 27, Dol pri Hrastniku - hči Melita Nedima Mujezinovič, Opekarna 28, Trbovlje - sin Benjamin Kulovič Marjeta Comlah, Gabrje 14 - sin Vid
28.4.1999
Sabina Murn, Trg svobode 30, Trbovlje - sin Benjamin Cvetka Renko, Župa 22, Dobovec - hči Klavdija
29.4.1999
Radmila Kusič, C.20.julija 13, Zagorje - sin David Kusič Sabina Medvešek, Loke 60, Kisovec - hči Lucija Roglič Maruša Kovač, Novi dom 35, Trbovlje - sin Jure Omahen Alenka Kešnar, Gabersko 57c, Trbovlje - hči Tinkara Kešnar
Popravek
V prejšnji številki nam je malce ponagajal računalniški škrat in smo pomotoma zapisali napačne podatke za dva rojstva in zato tokrat napako popravljamo:
4.4.1999
Tatjana Kajzer, Dom in vrt, Trbovlje - hči Maruša 4.4.1999
Alenka Kuhar, Pod knapovko 13, Radeče - hči Nina
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
Vse ima svoje meje, tudi tako imenovana nesebničnost. Če ne boste imeli radi sebe, tudi drugih ne boste 24.9.-23.10. imeli radi na ustrezen način. Nikar si ne dovolite, da bi s pretirano ustrežljivostjo prosjačili za ljubezen drugih. Št.: 2.
Življenje ni samo delo in dolžnosti, ampak tudi kaj lepega. Nikar se ne trudite postati asket, ker to ni v skladu z vašo naravo. Nenehno odrekanje vas bo pripreljalo do tega, da boste nenadomo pustili vse skupaj in se pognali v novo skrajnost. Št.: 19.
Izogibanje konfliktom ni le vaša dolžnost, zato nikar ne bodite preveč potrpežljivi. Negativna čustva, ki jih boste pretirano tlačili, bodo prej ali slej udarila na dan. Vaš pokroviteljski odnos bo v tem času nekoliko pretiran. Št.: 5.
Ne dovolite si, da bi vas karkoli oviralo
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
na poti do cilja, ki ste si “ga zastavili, saj je končno 23.12.-20.1. prišel ugoden trenutek za njegovo realizacijo. Veliko boste razmišljali o sebi in prišli do zanimivih zaključkov. Jasno vam bo, kje ste zagrešili. Št.: 10.
Potrudite se biti bolj uvidevni do drugih in ne ocenjujte vse le s stališča lastnega dobička. Nekateri prijatelji vam resnično skušajo odpreti oči, nikar si jih tako močno ne zatiskajte. Nihanje razpoloženja bo vidno tudi navzven. Št.: 20.
Spet je pred vami obdobje, ko boste skušali nadoknaditi vse, kar ste zamudili. Precej enostranski boste in prav je, da skušate to korigirati. Ne dovolite si, da bi mnenje drugih vplivalo na vaše odločitve. Št.: 1.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR: BORUT LEVEC	LETALIŠČE	MAJHEN BEL KRISTAL IZ LEDU	HROSCZ ZELO DOLGIMI TIPALKAMI	ZA POLTON ZVIŠANI TON h	VSTRIJSM ALPSKA SMUČARKA (ELFI)	NEMŠKI VOZNIK FORMULE ENA SCHUMACHER						
ŠVEDSKI FILMSKI IGRALEC (NILS)												
VERGILOV ERO TROJANSKEM JUNAKU ENEJU												
IZUMITELJ AD1JSKEGA VIJAKA (JOSEF)												
VRV, KONOP				RUDOLF FRANCL MODERATOR NA TVS (GREGOR)								
BRITANSKI IGRALEC BOGARDE					AMERIŠKA IGRALKA GARDNER	OBMEJNO GRUČASTO NASELJE NA RAVENSKEM	milili		lito :			
KEMIJSKI ZNAK ZA RADON			VZDEVEK IGRALCA POIICA ČEBELJI SAMEC						1	S;-:':č		
GLASBENI INTERVAL ylED PRVIM IN OSMIM TONOM							TORIJ OB ČRNEM MORJU			palec, COLA	NEKDANjE IME aTe'zSeKrEaGA MALAVI	ZNAMKA AMERIŠKE FOTO- OPREME
SLOVENSKI DRAMATIK IN REŽISER (1921-1990)									... '			
	GLAVNO MESTO TURČIJE	OLIVER CROMVVELL			KOTANJA V ZEMLJIŠČU							
		TELESNA SPREMEM. ČLOVEKA			IZRAELSKI JUNAK							
NEMŠKI ^ESCANSK FILOZOF (GEORG)				5REBIVALEC ISTEGA MESTA 'JORV.FILOZ (ARNE)								
NIKOLA TESLA			INDIJANSKO PLEME V ARIZONI BENEŠKI SLIKAR							§LsAtVeKr°c NAUSTAN.		
2047 m VISOK VULKAN NA ALJASKI								F® T«§W HCI				
OZVEZDJE OVNA						POKRAJINA V VIETNAMl STARI DEL MARIBORA					PISATELJICA MUCK	LJUBEM
ZMES ZA PREKAJEVANJE MESA							SULTANOV URADNI RAZGLAS TORIŠČE					
TROPSKA KUKAVICA Z. BLEŠČEČIM PERJEM				ČISTA TEZA BLAGA ADENAUER					ZAHODNO-			
TIBETANE DLAKO DOMAČ	KO DOLGO-DIVJE ALI GOVEDO				PLEMEN ITC VEDENJE .ALI MIŠLJENJE							
1 F					MEDNA- RODNA POGODBA							
C, nvARrFK- KADUNJA: kotanja ASTHER: švedski igralec KATAMAI: vulkan na Aljaski SLU ^ CANKOVA: naselje na Ravenskem VIAN: francoski pisatelj_______________
V BARU
"Ljuba gospodična, bi lahko zaradi ljubezni umrla?" skuša Franci navezati stike z dekletom, ki sedi poleg njega na barskem stolčku.
"Cepec. Jaz živim od nje..."
NESREČA
Med vožnjo avto nenadoma poskoči in zasliši se drobljenje stekla...
"Kaže, da smo povozili steklenico!" reče mož.
"Kako to? Jaz nisem ničesar videla!" se začudi žena.
"Jaz tudi ne. Verjetno jo je imel v žepu..."
ŠMINKA
"Mislim, da si po licih preveč našminkana, Maja."
"To ni šminka, to je kipeče zdravje!"
"Potem pa si po eni strani bolj zdrava kot po drugi."
MATEMATIČNA DIETA
Petra se drži stroge diete, njena prijateljica pa je nad njo nadvse navdušena:
"No, si že kaj shujšala, odkar preštevaš kalorije?"
"To sicer ne, računam pa že veliko bolje!"
...da kofein poveča glasnost bitja srca in obenem pogosto pospeši tudi njegov ritem.
".da so Igoroti, pleme na Filipinih, še pred nekaj desetletji žrtvovali človeška življenja, da bi si izprosili dober pridelek.
...da so bili v antičnih Atenah obsojenci ostrakizma (op. prev. črepinjske sodbe, s katero so začasno izganjali ljudi, ki bi se utegnili polastiti tiranske oblast) na podlagi sklepa ljudskega parlamenta izgnani za dobo 10 let.
...da so čevljarji departmaja Lozere v Franciji po-
rabili znesek enak 10 milijonom lir, da so izdelali izjemen čevelj. Za njegov zgornji del je bila potrebna koža dveh krav. Čevelj tehta 85 kilogramov in meri v dolžino 2,10 metra:	zato je....njegova
številka 315.
...da je imel leta in leta zdaj že stari Anglež Cliff Michelmore iz Mansfielda običaj, da je vsak dan od zore do mraka slonel na zidu in opazoval sosede, ki so delali v svojem vrtu.
...da sta leta 1973 Američana Maurice in Marilyn Nailey po brodolomu v Pacifiku (Tihem oceanu) preživela 118 dni in 8 ur v gumijastem čolnu, ki je imel premer 1,40 metra.
Iv Ti 7, Iv Ta 7 J

NAGRADNA KRIŽANKA
dnevni bar -nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake, telefon OBOI -71 -1 BI
Nagradna igra Kumplasta
Tudi tokrat smo izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli lepe nagrade, ki jih podarja Kumplast. Ograjo za gojenje kumar in nizkih stročnic bodo prejeli:
*	Ana Kušar, Novi Log 13, Hrastnik, * Mirko Povše, Kopališka 1, Zagorje, * Anamarija Ceferin, Trg revolucije 24, Trbovlje, * Jerica Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje, * Marjan Božič, Šuštarjeva 15, Trbovlje. Pet paketov plastičnih opornikov pa bodo prejeli:
*	Joža Grčar, Pintarjeva 21, Zagorje, * Majda Bokal, Cesta zmage 16, Zagorje, * Janez Radič, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik, * Ivi Grošelj, Šentlambert 22, Zagorje, * Fani Lavrin, Čemšenik 10, Čemšenik.
Potrdila o nagradi lahko dvignete na uredništvu Zasavca od V.maja do 19.maja 1999 od 10. do 13.ure.
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 19.5.1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.9/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius
TEBOVLJE
Četrtek, 6.5. in 13.5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 7.5. in 14.5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro 2 ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 8.5. in 15.5.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje ^•00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 9.5. in 16.5.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel
8.30	Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in
3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius
Izžrebanci nagradne križanke 1P99
(naerade prispeva klub Imperius Izlake);
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: KLAVDIJA ZIDAR, Šklendrovec 28, Zagorje
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius:
VIOLA PROSEN, Gladež 22, Izlake
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: JANEZ KNEZ, Pot na brod 5, Radeče
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 7.5.1999 do 19.5. 1999 od 10.00 do 13.00 ure.
po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 10.5. in 17.5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 11.5. in 18.5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 12.5. in 19.5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
CENTER
Četrtek, 6.5. in 13.5.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober
Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica" 14.00 FILM (p) 15.30 Iz glasbene skri-nje, oddaja o narodn.glasbi 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati - SEM 16.30 Adrenalin za vsak dan 17.00 ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne, p. 18.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz 19.00 KUL-T-URA (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 "AKTUAL-NO; informativna oddaja" 21.15 ODDAJA ZLTV 22.15 ZASAVJE DANES(p) 2.30 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica (p)"Videostrani
Petek, 7.5. in 14.5.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 FILM 14.30 Iz glasbene skrinje, oddaja o narodn.glasbi
15.30	"AKTUALNO; informativna oddaja (p)" 16.30 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih 17.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz(P) 18.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 19.00 Pesem domača 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Klub Center21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Klub Center II. del 23.30 videostrani
Sobota, 8.5. in 15.5.1999
Videostrani 10.00 "C-trak ; sobotni pro-gram v živo" 12.00 ČESTITKE 12.30 PESEM DOMAČA 13.00 Oddaja združenja ZLTV 13.30 VIDEOTOP 13 14.30 HOKUS POKUS (p) 15.30 KUL -T-URA16.30 "KBM-fashion ; oddaja o modi" 17.30 FILM
19.00	Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 Videostrani
Nedelja, 9.5. in 16.5.1999
10.00	C -TRAK -ponovitevl2.00 ČESTITKE 13.00 ZLATI ZVOKI (p) 14.30 "AKTUALNO; informativna oddaja"15.30 Klub Center 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE (p) 18.30 Brez šminke 19.00 Adrenalnil za vsak dan 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 FILM, Videostrani
Ponedeljek, 10.5. in 17.5.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan;
jutranji program-ponovitev" 13.00 NAJ SPOT 14.00 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih (p) 15.00 ODDAJA ZLTV 15.30 "KBM - fashion ; oddaja o modi (p)" 16.30 Srečno vožnjo - oddaja o avtomo-bilizimu 17.00 Klub Center - ponovitev petkove oddaje 18.30 Brez šminke 19.00 Iz glasbene skrinje : narodno zabavna oddaja iz arhiva 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.i5 Kuhajmo skupaj 20.45"Zadetek v polno; športna oddaja" 21.15 Iz lokalnih parlametov 21.45 ZASAVJE DANES(p) 22.00 Posnetki športnih tekmovanj ( LB koš.liga, LB rokom, liga, 2.nog.liga) 23.00 Videostrani EPPvideostran : DANAŠNJI TV PROGRAM 20.15OBUJANJE OBIČAJEV * Licitacija krač v Kotredežu 20.30 ŠPORTNA ODDAJA 21.00 VIDEOTOP 1.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA videostrani Torek, 11.5. in 18.5.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 Videotop 14.00 Z Vami nocoj - dokument.feljtonistična oddaja
15.00	Kuhajmo skupaj , oddaja o kulinariki
15.30	Zgodovina avtomobilizma 16.00 Rezervirano 17.00 "Zadetek v polno; športna oddaja(P)" 17.30 Pesem domača 18.00 Iz lokalnih parlametov 19.30 Videotop 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 SLOVENSKE ZVEZDE 21.45 ZASAVJE DANES (p)
22.00	KUL-T-URA 23.00 Videostrani
Sreda, 12.5. in 19.5.1999
videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)” 14.30 Adrenalin - oddaja o športu 15.00 Brez šminke 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 KUL-T-URA(P) 17.00 SLOVEN-SKE ZVEZDE
18.30	Za piko več...(oddaja o podjetništvu)
19.00	Srečno vožnjo, oddaja o avtomob. (P)
19.30	Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne glasbe v živo 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Iz lokalnih parlametov 23.00 Videostrani
6. VELTRAVNA 1999
II Ir. n
J.
Bog pomagaj! Prizadelo me je skoraj do dna, ko sem ob prebiranju zadnjega Zasavca v „LIKOFU„ prežalosten ugotavljal, kako po več kot mesecu dni in pol preletavanja NATO-vih jeklenih ptičev nad dolino šentflorjansko, nekateri še vedno niso dojeli krute realnosti, ki se nam, šentflorjancem, zgodi v dnevni sobi ob 19’5 ali 19’", odvisno katerega gledate ... drugim pa se ta ista realnost dogaja vsako ubito sekundo njihovega življenja. V blatu, strahu, razseljenim pod polivinilastimi šotorskimi platni, poklani, postreljani, posiljeni, interniram. Nedolžni! ki so zaradi bestialnih misli nekega idiota ob Donavi, edinega tvorca balkanske apokalipse, ostali brez vsakega človeškega dostojanstva ... Krivi samo zato, ker niso Srbi... ah, človek nima besed... Mi, lokalci, se pa tukaj nekaj cenkamo okoli pesnitve, katere edini pošteni namen je bil, je in ostaja pokazati samo in le na to, kakšne sorte sosedje živijo južno proti Ekvatorju ... pa niti ne tako daleč od nas! In, ki bi morala biti povrhu vsega, to pišem mimogrede, napisana pa še v cirilici, ker sem v resnici hotel, na svoj način sicer, ljudem v tej vsesplošni apatiji dnevne sobe, priti z nečim do srca. Kar mi je pa, kot zadovoljen ugotavljam, kljub Kopitarjevi repliki, vseeno uspelo ...In še nekaj, ljudje! Si mi to priznamo ali ne, Slovenija je spet v vojni. In to od tiste sekunde dalje, ko je prvi NATO-v avion preletel slovenski zračni prostor ...
P.S.: Po prvi svetovni vojni smo imeli Slovenci, mogoče se ga bo še kdo spomnil, generala Majstra. Hraber mož, kapo dol!! Vemo, ta nam je rešil Maribor. In severno mejo, da ne pozabim omeniti... Pa frajerju to ni bilo zadosti, je hotel še Koroško. Vendar pa so mu to caguci v Ljubljani preprečili!! Kaj bi bilo, če bi takrat v Ljubljani sedeli bolj sposobni, bolj hrabri politiki, takšni, ki bi Majstra pri njegovem boju vzpodbujali, ne pa, da so ga pri tem ovirali!!! ... le kako bi bilo, buhvarji, če bi bilo, da bi na Triglavu plapolala četniška zastava ...
... nihče ni nekoristen ... lahko ga uporabimo kot slab primer ... Oj! ...
Fatalna privlačnost izmedu vode i naroda počinje bombastičnim izjavama, a okončava se - bombardiranjem ...
... naš narod mora biti srečan ... pa mokar svl izginuli ... Ojl ...
Imam, ali bolje povedano, imel sem, davno tega nazaj... prijatelje v Srbiji, in me včasih napade, da bi jim v teh, za njih težkih trenutkih nekako, z nečim, na nevem kakšen način, pomagal ... potem pa se spomnim na Medvedjek, pa na Mežico, Vič, Ormož, Vrhniko, Brnik, Kum ... in se spomnim, kako sem nosil deke in otroško hrano v frišn prebeljen kevder, ki sem ga za silo spremenil v zaklonišče ... pa se nočem, pa se spomnim zavijanja siren ... pa se spomnim, kako sem šel kot dobrovoljec po nedeljskem kosilu po puško na občino ... pa se nočem, pa se spomnim dni, ko ste nas obstreljevali... takrat me ni pa nihče poklical iz dol, da bi me povprašal:,. Kako si, Jole?„.Razumem, slaba vest je krvav sodnik ... Potem se pa spomnim, oh, krona vsega, intervjuja iz beograjskih ulic, ko je mimoidoči, na novinarjevo vprašanje, kaj si misli o vojni aktivnosti JNA v Sloveniji, strumno odgovoril:
„E, pa Slovenci nisu platili carine, i evo im!!, dobili su (Slovenci, op. avto.) ono šta su tražili!!,,... in tedaj se vsedem v kot ter počakam, da me napad mine ...
... bratje!!?? Gniti?, ali biti!! ... to je sedaj vprašanje ....
In včasih je hodil Janez Kranjski spat z kurPami in je z njimi tudi vstajal,danes pa hodi spat z bombniki in z njimi tudi vstaja ...
...in nato je prišel NATO ... Oj!...
Ni dvoma, prvomajski prazniki (ali bolje, vikend) so (še enkrat) za nami...hvalabogu, in sedaj bomolakho spetzabušaval...
... fantje, ja!, to je prava pot v blagos®anje ...Oj! ...
Miloševičev predlog o končanju vojne na Balkanu, je Medaljin Olvrajt sprejela obojenožno ...
... sitnije Mileeee!, sitnijeeee ...Oj! ...
Tisti hip, ko seje izvedelo, da lahko Boris v sekundi obrne rakete na vse evropske dežele, ki so kakorkoli vpletene v Billijcvo vojno na Balkanu, je javnomnenska raziskava pokazala, da to isto vojno zdaj
STRANKE, ŽENSKE, PETELINI IN ŠE KAJ
Če vemo, da so obe vladni stranki LDS in SLS preteklo leto zaključili s poslovno izgubo (LDS 103 in SLS 73 milijonov tolarjev), potem si nikar ne zastavljajte vprašanj, zakaj tudi država tone vse bolj in bolj v rdeče številke (proračunsko zadolževanje, prodaja državnega premoženja itd). (Igor Gošte)
Vladni predsednik je presenetil vse. Tudi Vero Kozmik. Predlagal je, in s predlogom uspel, žensko za novo članico vlade. Teo Petrin. Če bi to storil malo prej, se ženska »struja« v LDS-u ne bi razpustila. (Igor Gošte)
Znova se pojavljajo luknje na cesti Izlake - Zagorje. Bo župan presedlal na helikopter? (Igor Gošte)
ČE BO ŠE DRUGO LETO TAKO USPEŠNO ZA ZAGORSKE GLASBENIKE (ORLEKI IN PIH.ORK. SVEA), SE LAHKO ZAGORJE OB SAVI PREIMENUJE V ZAGORJE OB PETELINIH.(Igor Gošte)
Slovenci smo v samem evropskem vrhu po količini popitega alkohola. Smo pa na dnu evropske lestvice po količini popitega mleka. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da mleka Slovenci ne pijejo zato, ker naše krave nočejo prežvekovati grozdja ali hmelja. (Igor Gošte)
Iz zaupnih virov nam je uspelo izvedeti, da Jelinčičevo pismo podpore Mirjani Markovič in Slobodanu Miloševiču ni prišlo v njune roke. Poštar namreč ne ve kje se skrivata, njune uradne rezidence pa je NATO porušil. (Igor Gošte)
POPRVO UML ČESTITKA
Slovenski delavcem želim veliko poguma, vsaj za nekaj jurjev boljše plače, prijazne in poštene šefe in sindikaliste, ki znajo nositi hlače.
Direktorjem pa želim vsaj en dan,
delavčeve 30x nižje plače,
da bodo videli, kako težko je nam. (Igor Gošte)
podpira (in s tem tudi NATO-ve nočne prelete nad deželico) od prejšnjih 70%, zdaj kar zavidljivih 0,00% slovenskih deželanov ...
... noč je Bog ustvaril za kurbe in lopove ... Oj! ...
Za jugo armijo bi bilo res najbolje, da se sama preda. Kar zanjo niti ne bi bilo nič sramotnega. Iz zgodovine namreč še kako prekleto dobro vemo, daje tega jako vajena ...
... Hare Šukarija .. Oj! ...
Zadnja leta me ob praznovanju 1. (prvega) majnika vedno obletava nek čuden občutek, da me nekdo s tem praznikom hudo nateguje ...ko lahko človek že samo ob bežnem pogledu na življenje okoli sebe grenko ugotavlja - vse lažje nam je reči, da nam je vse težje ...
... več ko je sranja, bolj tenko serjemo ...Oj! ...
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja

^ zavarovalnica triglav,
d.d.
/o
Celje - skladišče
D-Per
6/1999
banka zas
5000006898,9
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
COBISS o
Imetniki tekočih in žiro računov!
Vas zanima hiter, enostaven,
predvsem pa udoben dostop do informacije o stanju na vašem računu, ki vam prihrani klice in pot v vašo enoto bank
oziroma do bančnega
V Banki Zasavje vam ponujamo uporabo
A V T O M AftT S KI	)	A
Priiazen^lB^p
telefonski številki :
vam bo v vsakem trenutku zaupal
želeno informacijo«
Povprašajte še danes na enoti Banke Zasavje, kjer imate odprt račun, o pogojih in načinu uporabe avtomatskega odzivnika!