"ZARJA" MESEČNIK ZA SLOVENSKO ŽENSTVO V AMERIKI. July, 1931 Letnik (Volume) 3. Štev. (No.) 25 Ženski svet 500 LETNICA DEVICE ORLEANSKE. — V soboto, dne 30. maja je preteklo 500 let, odkar je umrla junaška Devica orleanska, Joan d'Arc, sežgana na grmadi kot čarovnica v piestu Rouen na Francoskem. Po celi Francoski se letos vrše velike slovesnosti. Mesto Rouen je seveda središče, kamor vodijo vsa pota. Na trgu Place de la Pucelle (Trg device) je bil vložen ogelni kamen cerkvi, ki bo postavljena na mestu, kjer je umrla hrabra devica. Zvečer se je pomikala velikanska procesija po ulicah od ječe do prostora, kjer je stala grmada. Devica orleanska je nedvomno ženska, ki je dosegla največjo svetovno slavo. Njeno ime je poznamj po celem svetu kot vzor device in ženske hrabrosti. Francosko deželo je rešila izpod angleškega jarma. Kot preprosto kmečko deklo, brez vsakih šol in izobrazbe, je nastopila v javnosti s trditvijo, da ji je Bog ukazal rešiti Francijo. Vodila je francosko armado .od zmage do zmage. Končno je bila ujeta od angleških čet in sežgana kot čarovnica 30. maja 1431 v mestu Rouen. — Pred 15 leti je bila proglašena za svetnico. IZJAVA ZAVEDNIH ŽEN. — Wisconsin Catholic Women Club je imel svojo letno sejo 21. maja t. 1. v Kenosha, Wis. "Me smo proti porodni kontroli, proti poizkusnim zakonom, proti moderni morali in proti sterilizaciji katerih koli oseb." "Me ne bomo podpirale nobenih iger, nobenih premikajočih slik in nobenih gledališč, ki smešijo vero, ponižujejo žensko, ali pa omalovažujejo svetost zakona^ zasmehujejo dom in vlačijo moralo po blatu." "Odločno smo proti centralizaciji vzgoje, potom katere bi se ustanovilo mesto za Secretary of Education v Washington, ki bi določeval za vs_e države, kaj in kako se sme podučevati." Tako ženske! Do sedaj so govorili navadno moški, kaj bi bilo dobro za ženske. Svetovali so ji porodno kontrolo, sterilizacijo, razporoke, poizkusne poroke, in ne vem kaj še vse. Končno je začela govoriti ženska sama za sebe. in ona pač najboljše ve, kaj je dobro zanjo in kaj ne. Če se ne motim, se je izrazil nekoč Calvin Coolidge, ko so ga vprašali, kaj misli o ženski v politiki: "Verjamejn, da je napravljen velik korak naprej. Če ne bo koristila ženska pri reševanju političnih vprašanj, škodovala gotovo ne bo." PROTI PROHIBICIJI. — Mrs. John S. Sheppard, državna stoloravnateljica zveze Woman's Organization for National Prohibition Reform, je naznanila dne 30. maja v New Yorku, da se bo zašel boj proti prohibiciji še to poletje.—"Danes je kontrabant s prepovedano pijačo nedvomno ena izmed največjiih industrij v Ameriki. Milijone in milijone vrže vlada vsako leto proč z namenom, da bi usilila zakon, katerega sploh ni možno vsiliti. Če bi se ta svota porabila za to da bi se narod navajal k zmernosti, bi nihče ne o-porekah Ker se pa ta denar rabi zato, da se potom prohibicije ustvarja depresija v deželi, bomo ženske nastopile javno proti prohibiciji. — Statistike govore jasno, da pijančevanje stalno narašča povsod po deželi, in da se zadnjih deset let ni v nobenem drugem delu sveta tako pomnožilo število kaznjencev po državnih ječah kot ravno v Zedinjenih državah. — Naš resen namen je poslati iz New Yorka delegacijo na Kongres z zahtevo, da se zakon zavrže." BESEDE DAME SVETOVNEGA OBZORJA. — Mrs. Ernestine Schu-mann-Heink, stara operna pevka, je bila povabljena zadnji teden k otvoritvi novega auditorija v spomin padlim vojakom v svetovni vojni. Slovesnost se je vršila v mestu SacramentOj California. "U. S. War mothers'' — matere vojakov svetovne vojne so se pritoževale nad otroci Črncev, Kitajcev in Japoncev, ki so prišli k slovesnosti pod šolskim nadzorstvom. Ko je odpela svoje pesmi, je Mrs. Schu-mann-Heink napravila sledečo lekcijo navzočim materam: "Kot vojna mati dobro vem, kaj je trpljenje. Dala sem pet sinov, štiri Uncle Samu, enega pa svoji domovini (Nemčiji). Naša dolžnost je učiti o-troke ljubezen do zakona, in ne delati razlike med belo in črno ali pa rumeno kožo . . . Ve matere ustvarjate vojno med seboj — potom vaših otrok." AMERIKANSKI RDEČI KRIŽ slavi letos svojo petdesetletnico. Ustanovila ga je Clara Barton 21. maja 1881 v Washington, D. C., in ga priklopila z dovoljenjem Kongresa k Mednarodnemu Rdečemu Križu. Clara Barton je bila rojena I. 1821. Nabrala si je mnogo zaslug za oskrbovanje bolnikov za časa Civilne vojs]ke, in v Evropi za časa Francosko-pruske vojske. V svoiem šestdesetem letu je sklicala sejo v Washington, D. C., in ustanovila a-meriški oddelek. Triindvajset let je bila dober, skrben in neodvisen gospodar nad Rdečim križem v Ameriki. L. 1904 jo je manjšina, ki ni bila zadovoljna z njenim gospodarstvom, odstavila iz odbora. Umrla ie 1. 1912, do zadnjega vneta za pomoč drugim. Zadnji teden se je slavila petdesetletnica ustanovitve. Predsednik Hoover je pri slavnostnem banketu spregovoril sledeče pomembne besede: "Rdeči Križ je najlepša cvetlica ameriškega duha . . . Kot večinoma vse socijalne ustanove, ravno tako je Rdeči Križ zrastel iz ženskega srca in v ženskem razumu. Kar je do danes Rdeči križ dosegel se ima zahvaliti usta-novnici Clari Barton ... Ko je povodenj preplavila mesto Johnstown je bila Clara Barton čez eno uro potem ko se je razširila vest, že na mestu nesreče in delila tolažbo in pomoč . . . Nikdar ni iskala pomoči od vlade. Rekla je, da je vlada prepočasna za delo, kjer je pomoč nujlia . . . Zanašala se je edino na človeška srca in nikdar se ni varala. . . Rdeči križ je poosebljen izraz človeških src in duš . . ." ODLOČNA REFORMATORICA. — S 1. dnem meseca junija bodo dobivali ujetniki po ječah dvakrat toliko hrane na dan kot so jo dobivali za časa monarhije. Tako je določila Victoria Kent, prvi ženski pravnik v Španiji, ko je bila imenovana od nove republikanske vlade za ravnateljico državnih ječ. Da se bo njeno povelje točno spolnovajo, bo poveljnik ječe nadzorovan. Kadar se bo delila hrana bo eden izmed jetnikov postavljen za to, da bo gledal da se bo nova uredba spolnjevala. V slučaju pritožb bo moral naznaniti pritožbe naravnost na ravnateljstvo. To je šele prva reforma, ki jo je naznanila ravnateljica Kent. JEJ, JEJ, TI UBOGI OTROK! . . . — Rahločutna Helena Senft je prijoka-la domov iz šole v New York k svoji še bolj rahločutni mami, ker jo je njena učiteljica poslala domov, "naj se spodobno obleče". Helena je prišla v šolo v pisani ponoč-ni obleki. Dekletu, njeni materi in sošolkam se je zdelo Helenino postopanje čisto pravilno in v soglasju z duhom časa. Helenina mati je protestirala pri šolskih oblasteh: "Obleka moje hčere je privlačna, zdrava in pripravna in predhodnik še dokaj bolj prikladne obleke v bodočnosti." Rahločutna Helena je pristavila, da raie umrje kakor bi hodila v šolo v obleki, ki ne odgovarja modi. Miss Dorothy Zehnar, namestnica predstojnice v šoli .pravi, da dekleta bodo hodile v šolo ali tako oblečene kakor se spodobi, ali bodo pa ostale doma. Bomo videli, kdo bo zmagal! — Bili so časi, ko so hodili otroci v šolo zato, da se kaj na-uče, danes, kot izgleda hodijo v šolo zato, da uče druge! Razno Nova enciklika. — Kadar zahtevajo razmere, takrat spregovori vladajoči papež v imenu vesoljne cerkve. Ekonomske in socijalne razmere so slabe danes po celem svetu. Papež Pij XI. je spregovoril zadnji mesec potom enciklike. Okrožnica je sevedo prvotno namenjena katoličanom; bral je' bo pa nedvomno celi svet in vsakdo tolmačil po svoje. Sv. Oče pravi: "Potom socijalnih študij do sedaj še nihče ni rešil industrijskih in socijalnih problemov. Brez upoštevanja krščanskega modroslovja se ne morejo rešiti in krščanstvo uči, da človek ni tukaj na svetu edinole zato, da se peha za dolarji; najsibože potem bogatin ali pa berač. Socijologija je veda, ki upošteva samo materijalno stališče človeka. Socijalizem je politična vera, ki se ozira tudi edinole na materijalno stališče človeka. Ravno tako upošteva industrija samo materijalno vrednost človeka. Svojstvo materija-lizma je brezobzirna sebičnost. Boji med delom in kapitalom so boji enega sebič-neža proti drugemu. Zmaga je na strani onega, ki je močnejši; pravica sploh ne pride v poštev. Kjer vlada samo moč, tam ne more biti govora o pravici. Človek ne živi samo od kruha. Nista samo kost in meso ki tvorita živo človeško telo. Za človekovo dobrostanje in za-dovoljnost ima srce toliko pomena kot glava. Kadar se rešujejo socijalni problemi mora priti v poštev krščanska ljubezen nič manj kot zakonik, ki določa pravice in dolžnosti posameznikov. Pred 40. leti je papež Leon XIII. svaril proti uničenju in moralni degradaciji delavskega stanu. Delavske razmere so se znatno spremenile zadnjih 40 let. Delavec je bil takrat v pravem pomenu suženj. Unionizem ga je povzdignil na stališče, katero zavzema danes. Še davno ni dosegel mesta, ki mu gre po božjih in človeških postavah. Brezsrčen komerci-ializem na eni strani, na drugi strani pa dostikrat nepravične zahteve organiziranega delavstva, sta kriva, da se vprašanje rlo danes še ni rešilo." "Nobene pohlepnosti bi ne bilo na eni strani in nezmernosti na drugi",—pravi sv. Oče, — "če bi ljudje mislili v duhu kristjanskega naziranja in upoštevali človekov namen na zemlji. Kar človeška družba danes nrerl vsem potrebuje, je sprememba mišljenja in človeških src." Če se razmere, ki v niih živimo, danes ne spremene, ir.- depresija, skozi katero gremo sedaj. kmalu ne odjenja, se zna napraviti, da se bomo naučili vsi — predno pričakujemo — da sv. Cerkev ne govori enemu razredu, eni dobi ali pa enemu narodu, temveč celemu človeškemu rndu. in so njena svarila besede Večne Resnice. Rev. Albin Gnidovec se je preselil na Wild West in prevzel 28. jnija t. 1. faro Sv. Cirila in Metoda v Rock Springs, Wyo. Č. g. Gnidovec je dovršil svoje bogoslovne študije v domovini. Pred šestimi leti je prišel v Ameriko in bil ves čas svojega bivanja v tej deželi pomožni župnik pri fari sv. Lavrencija v Collinvvood, Ohio. Zadnje čase se je udejstvo-val tudi pri Zarji ter nam poslal več lepih člankov o narodnosti in veri. Fara Sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena z velikimi žrtvami od ljudi in duhovnikov, ki so bili pijonirji v onih pokrajinah. Veseli nas, da pride župnija zopet v spretne slovenske roke. Na ta način bo vstreženo vsem onim, ki se zanimajo za življenje in obstoj našega naroda ^ Ameriki. Nedvomno bo vstreženo tudi Slovencem v Wyoming, ker v č. g. Gni-dovcu bo dobila mlada in dobro organizirana župnija novo moč v sinu svojega lastnega naroda. Nam bi bilo dosti ljubše, če bi ostal mladi in energetični gospod kje bližje, kjer bi imel več priložnosti udejstvovati se v življenju našega naroda. Žalibog, mi v tem oziru ne moremo odločevati. Je pač tako božja volja. Ne moremo si kaj, da bi ne častitali Slovencem v Rock Springs na taki pridobitvi. Iz vsega srca jim želimo mnogo uspehov. Č. g. Gnidovcu, našemu vrlemu sotrudniku, pa mnogo božjega blagoslova pri njegovem delu za čast božjo in povzdigo našega naroda na divjem zapa-du! — Uredništvo. Jugoslovanska vlada se je zavzela za svoje izseljence. — Ker so jugoslovanski izseljenci v časih, ko je bilo obilo dela in zaslužka, na razne načine pomagali svoji materni državi, jim obratno jugoslovanska vlada skuša pomagati zdaj, ko so brez dela in sredstev. V zadnjem času se je vrnilo iz .Severne in Južne Amerike v domovino nad 15,000 izseljencev na stroške jugoslovanske vlade. Izletniki KSKJ. — 19. junija so chi-caški Slovenci voščili srečno pot vsem izletnikom KSKJ. iz srednjega zapada, ki se jih je zbrala prav lepa četa. Z Rev. Tohnom Plevnik, duhovnim vodjem, Mr. Frankom Opeka, gl. predsednikom, in Mr. Josipom Zalar, glavnim tajnikom, v svoji sredi so se odpeljali proti New Yor-ku. kjer se bodo združili z ostalimi izletniki iz vzhodnih držav in se dne 21. junija vkrcali na ladjo. Srečni so, ker imajo priliko, da gredo pogledat svoj rojstni kraj, Slovenijo. Tudi SŽZ. jim kliče: Srečno pot! Poncsjje tudi naše pozdrave mili domovini. Velika slavnost v Jolietu. — 14. junija so obhajali Slovenci v Jolietu, 111., štiri-desetletnico svoje župnije, ki jo je bil u-stanovil pokojni Rev. Francis Šuštaršič. ki je dal tudi sezidati mogočno cerkev sv. Tožefa, ki je do sedaj največja in najlepša slovenska cerkev v Ameriki. Sedanji župnik je Rev. John Plevnik. Omenjeno nraznovanje se je vršilo z največjo slovesnostjo, in bo ostalo Slovencem v Jolietu in okolici v trajnem spominu. Reden pouk slovenščine na veliki ameriški univerzi. — Univerza Columbia v New Yorku, eno največjih vseučilišč na svetu, ima že od nekdaj od vseh ameriških univerz najbolj obsežen slovanski oddelek. Že več let obstojajo tu redni tečaji iz ruskega, poljskega, češkega in staroslo-vanskega jezika in književnosti, kulture in zgodovine sploh. Jugoslovenski pouk se je celo na tej univerzi podajal samo od časa do časa. Sedaj pa je za prihodnje šolsko leto 1931-1932 odobren reden pouk ne samo iz srbo-hrvatske književnosti, temveč tudi poseben tečaj iz slovenske literature. Za Slovence je to velikega pomena, kajti Columbia je prva ameriška univerza, ki je med svoje učne predmete uvedla tečaj bogatega, čeprav med svetom še razmeroma malo poznanega slovenskega slovstva. V novoustanovljenem jugoslovanskem pododdelku so naznanjeni naslednji predmeti : 1. Srbo-hrvaščina. Tečaj skozi celo leto. (I. in II. semester.) Ta tečaj je jezikovni in slovniški, prirejen za intenzivno preučevanje jezika in pisave. 2. Jugoslovanska književnost in splošna kultura. Tudi ta tečaj je celoleten ter bo v prvem polletju vključeval kratek zgodovinski in krajepisni uvod ter razvoj jugoslovenskih književnosti od prvega početka v srednjem veku pa do Napoleonovih časov. — Drudo polletje pa bo posvečeno 19. in 20. stoletju. 3. Slovenska književnost in kultura. Predavanja v tem tečaju se bodo vršila skozi prvi semester. V njem bo podan pregled slovenske narodne pesmi, književnosti in kulture sploh. Poduk prične z otvoritvijo šolskega leta dne 23. septembra, a vpisovanje se vrši teden pred tem dnevom. Kdor se in-teresira za več podatkov, se lahko obrne na Columbia University, Extension, Slavonic Department, New York Gt}'. Opisani tečaji, ki se bodo vršili po dve uri na teden, so sprejeti v Isti standard, kot ga vživajo vsi drugi univerzitetni tečaji, ter se dijakom, ki se pripravljajo za kakšen dekret (za magistra ali doktorja modroslovja,, štejejo s polnim kreditom. Slovenec Andrew Kobal je imenovan za predavatelja tečajev v srbo-hrvatskem in slovenskem jeziku. SKRITA KONCERTNA PEVKA. — Iz Pittsburgh, Pa. smo prejeli poročilo, da je tamkajšnja tajnica podružnice št. 26 S.Ž.Z., Mrs. Mary Besal, koncertna pevka, izšolana še v stari domovini. Leta in leta ni nihče vedel o tem, dokler ni zadnjo sezono stopila na plan in priredila tri uspešne koncerte. Priporočamo jo podružnicam SŽZ., naj ji gredo na roke pri njenem nadaljnem umetniškem udej-stvovanju. A. Schifft er: Najboljši učitelj OČITNICE so tukaj. Otrok se zopet vrača domov, pod krov prvega in najboljšega učitelja — matere. Veliko učiteljev smo imeli v naših letih; bili so dobri in slabi. Od vsakega učitelja nam je ostalo nekaj v spominu. Ni ga pa učitelja, katerega nauki so se zapisali bolj globoko v spomin, kot ravno one besede, ki smo jih čuli iz ust naših mater. Še danes nam teče najboljše molitvica, ki nas jo je naučila ona; tudi za pesem, ki jo je prepevala ona, ne potrebujemo nobenih not. Mati je prva učiteljica otroka, in njeni nauki so podlaga, na katero se stavi bodočnost človeka. Predno se otrok 7iauči spregovoriti prvo besedo, je že davno umetnik v jokanju; on čuti, predno začne delovati njegova misel. Jezik je sredstvo, potom katerega izražamo svoja čustva in svoje misli. Naloga šole je, razširiti otrokovo duševno obzorje, ga učiti misliti in izražati misli v pravilnih besedah. Glava otrokova spada v šolo, sreč pa mora biti vedno pri materi. In ravno od srca zavisi, kakšen človek se bo razvil iz otroka. Vse šole, vsa izobrazba brez vzgoje srca je brez pomena. "Prvi namen zakona je — pravi sv. Auguštin — poklicati v življenje otroka in ga, vzgajati." Papež Pij XI. govori v svoji encikliki "0 kristjanskih zakonih": "Gotovo je, da po božjem in naravnem zakonu spada pravica in ob enem dolžnost vzgajati prvotno onim, ki so dali otroku življenje, in pod nobenim pogojem jim ni dovoljeno opustiti to dolžnost in izpostaviti otroka gotovi pogubi." "Nikdar nisem hodila v nobene posebne šole. Kako naj podučujem otroke v tej čudni in tuji deželi?" — se izgovarja marsikatera slovenska mati, in na ta način izgubi najlepšo priložnost, da otroka obvaruje sama za sebe. Vedi, da nobena mati ni tako nesposobna in tako preprosta, da bi ne vedela, kaj je dobro in slabo. Za to ni potreba nobenega književnega znanstva. Da Bog vse vidi in vse ve in greh se delati ne sme, ti je tudi znano. Da Bog dobro plačuje in hudo kaznuje, si se naučila od svoje matere. Še vedno velja in bo veljalo pravilo — dokler bo stal svet — da začetek modrosti je strah božji. Če k temu prideneš še par preprostih vsakdanjih molitvic, je znanstvo, ki ga potrebuje mati za vzgojo otroka, popolno. Stvarnik sam je položil v materino srce vse tiste lastnosti, ki jih potrebuje učitelj, da doseže najboljše uspehe pri onih, ki so bili izročeni njegovemu varstvu. Prva in najbolj pomembna lastnost je brez dvoma ma- terinska ljubezen. Ljubezen premaga vse ovire, in kjer 07ia kraljuje, tam ni govora o 7iobenih žrtvah. Seveda ta ljubezen ne sme biti samo telesna ali sebična ljubezen, ki ti pisavi, da je otrok tvoj. Bolj potrebna in otroku koristna je duševna ljubezen, ki ti pove, da je bil otrok postavljen na ta svet zato, da poveličuje božjo čast, in izročen tebi zato, da ga prvotno ti navajaš 7ia to, da doseže svoj namen, s tem, da Boga ljubi in mu služi. Druga lastnost, ki povzdiguje mater nad vse druge učitelje, je njena brezmejna potrpežljivost. Ni ga živega bitja, ki bi prišlo na svet bolj slabotno kot človek, in ni ga bitja, katerega življenje zavisi od drugih tako dolgo kot ravno otrok. Piščanec si išče sam hrane kakor hitro je izlezel iz lupine. Leta in leta vzame predno je otrok sposoben služiti si sam svoj kruh. Razvoj mišljenja vzame mnogo več časa kot razvoj telesa. — "Brez mu je se še čevelj ne obujel — Ponavljanje je mati vede", — pravi pregovor. Iz lastne skušnje ve7ho, kako hitro in kako lahko se pozabi kar smo se naučili. Treba je začeti zopet znova in ponavljati, dokler ne ostane zapisano v spominu tako globoko, da ne moreta izbrisati ne čas, ne 7nenjajoče se življenske razmere. Iz življenja sv. Janeza Evangelista se pripoveduje, da je na stara leta tako opešal, da so ga morali prenašati na nosilnici iz kraja v kraj. Kamor je prišel je seveda tudi govoril ce7*kvenim občinam. Njegov govor je bil vedno in povsodi isti: "Otročiči moji, ljubite se med seboj!" — Ljudje so se naveličali vedno iste stare pesmi in so mu dali i^azumeti na lep 7iačin, da bi radi slišali kaj di^uzega za spremembo. Sv. Janez jim je vedno odgovarjal na isti nači7i: "Kadar boste znali to, vam bom povedal kaj druzega." Gospodov ljubljenec, kot so nazivali sv. Janeza, je bil star, izkušen mož in dober poznavalec človeške narave. Če bi hodil danes po svetu, bi najb7'že ponavljal iste besede. Dasi-ravno čujejo ljudje ta nauk že 19 stoletij, kako malo jih je, ki so si ga zapomnili in se 7'avnajo po njem! Isto pravilo velja glede vseh drugih dobrih naukov. Večne resnice niso nikdar tako stare in tako obrabljene, da bi jih človek prevečkrat čul. Čim večkrat jih ponovimo, tem bolj se bodo vtisnili v spomin in v srce. Veliko več kakor beseda, napravi dober vzgled. Vse besede so bob v steno, če mati sama ne živi po svojih naukih. Besede mičejo, zgledi pa potegnejo za seboj! Znana vam je pravljica o raku, ki je učil svoje mlade o napredku. "Cel svet hodi naprej" — je govoril stari rak — "tudi vi boste morali nastopiti drugo pot, če hočete, da se vam ne bodo več posmehovali." "Stopi ti naprej!" so odgovorili mladiči, "in mi ti bomo sledili." — Rak se vrže samozavestno v vodo, in jo udari po stalni poti, kot poprej. Mladiči napravijo isto. Še danes hodijo vsi isto pot, kot so jo potovali njihovi očetje in matere od začetka sveta. Naj si bo mati še tako skromna in revna, otrok vidi v njej najlepše, najboljše, in najbolj popolno bitje. Kar vidi otrok na svoji materi, ne more biti slabo. Kreposti in napake staršev, posebno matere, se ponavljajo na svetu zato, ker so jih otroci zapazili na svojih star- Šola je zaprla svoja vrata in poslala otroke domov materi. Prihodnje tri mesece boš ti mati edina učite- ljica z besedo in vzgledom. Nezmožen učitelj ne bo dolgo v enem kraju; na to gledajo za to odgovorni krogi. Edini učitelj, ki ne more biti odslovljen, pa naj si bo še tako nesposoben in brezskrben, je — mati. Šola ima gotove ure za učenje, in za počitek. Za mater ni nobenega počitka, nobenih določenih ur za poduk. Petek ali svetek, dan ali noč; kadar potreba zahteva, mora biti ona vedno pripravljena, da deli potrebne nauke z besedo in dejanjem. To pričakuje Bog, to pričakuje človeška družba, in to pričakuje otrok sam od prve in najbolj važne učiteljice — matere. Marie Prisland: Blagi ženi v spomin srce me je zadela žalostna vest, da je v Chicagi nagle smrti preminula gospa Antigona Kolombatovic, soproga generalnega konzula Jugoslavije Z gospo Kolombatovic sem se seznanila pred kakimi dvemi leti. V nji sem takoj spoznala veliko slovansko dušo. Z vsakim na daljnim srečanjem se mi je bolj in bolj odkrivala njena plemenita narava, njeno čuteče srce, ki je hotelo vsakemu dobro. Nazadnje sem jo videla me-seca januarja letos. Koliko načrtov je takrat imela ! Kako je skrbela za bodočnost jugoslovanske žene v Ameriki! Njena velika ideja je bila, združiti žene troimenskega jugoslovanskega naroda na podlagi skupnega razumevanja in delovanja. Nemila smrt ji je.račune prekrižala. Večkrat se je gospa Kolombatovič občudovalno izrazila nad veliko slovensko narodno zavednostjo. Čudila se je, kako da po pet in dvajset in več letih odsotnosti še vedno mislimo na svojo domovino, še vedno čislamo in govorimo svoj jezik. Rekla je: — "Veliko, veliko domačinov se izgubi v Ameriki; ko sedejo k boljši mizi, pozabijo na vse, kar je bilo sla bejšega, in kar jih ni zadovoljevalo. Slovenci ste si dobro opomogli v Ameriki, a kljub temu niste pozabili svoje domovine. Dasi imate tukaj lepo in udobno urejena stanovanja in svoje domove, še vedno mislite na uborno kočico, kjer ste bili rojeni." — Najlepša pa se ji je zdela naša Ženska Zveza. Da se ženske tukaj v Ameriki hočemo skupaj združiti, gojiti svojo vero in narodnost v tujini, to se ji je zdela najboljša ideja na sevtu. Napisala je tudi v Zarji nekaj člankov, kakor se boste spominjale. Delegatinjam zadnje konvencije je tudi še v spominu, kako nas je skupno z svojim g. soprogom obiskala, ter v lepih besedah, pristno slovenskih, pozdravila delegatinje in navzoče goste na banketu. Gospa Kolombatovič je bila izvrstna pisateljica. Pokazala mi je več knjig, ki jih je spisala v ruščini. Obljubila mi je tudi, da bo iz svoje knjige "Psihologija žene" dala prevesti več izvlečkov v slovenščino, ter jih poslala urednici Zarje v priobčitev. Goto vo bi to storila, če ji ne bi roka omahnila ter ji smrt vzela pero . . . Z smrtjo gospe Kolombatovič je jugoslovanska žena v Ameriki veliko izgubila. f Antigona Kolombatovic Članstvo Slov. Ženske Zveze žaluje za njo, ter izreka spoštovanemu gospodu konzulu in njegovi družini najglobokejše sožalje. "Bog Vas blagoslovi!" mi je pri odhodu vsako pot rekla gospa Kolombatovič. Naj tudi Bog blagoslovi njeno veliko slovansko dušo ob prihodu v večnost ! Rev. Father Page: Otroški glasovi (Pismo neki gospe. Prevedeno iz angleščine.) Draga M. . . . ! Zelo me osrečuje novica, da se je zbor nežnih otroških glaskov v Tvojem malem domu pomnožil še za enega Otroški glasovi v srečni družini — kako prijetni so Bogu! Si že kedaj resno pomislila, kako nuočan zbor nesoglasja se vedno dviga iz te revne zemlje proti Stvarniku? Stal sem nekoč pri oknu nekega visokega hotela v New Yorku. Opazoval sem množice, ki so globoko pod menoj drle v gledišča. Prisluškoval sem bobnečim valovom človeštva, ki so se odbijali od obrežja posvetnega veselja. Moja ušesa so mogla ujeti le del ropota velikega mesta ; Bog pa, ki prisluškuje udarcem src tolikih milijonov svojih stvari, sliši velikansko množino laži in bogokletja. On sliši toliko hudobnih naklepov in vidi nizkih naslad brez števila. Sliši, ko ljudje ropajo dobro ime svojega bližnjega in zre pohujšanje neštetih nedolžnih duš. Poslušati mora surove in umazane pogovore, ki se dvigajo k njemu s cest ve likih mest in zakotnih gostiln in nočnih klubov. K njemu, v višave, se dviga sikanje neštevilnh strupe-nh ženskih jezikov, ki v komodnih, razkošnooprav-1 j enih sobah opravljajo vsakega, ki jim ni po godu. Pa hvala Bogu! Stvarnik, ki vidi toliko zlorabe svojih darov, sliši hvalo svetnikov. Prisluškuje resnim besedam poštenih src, ognjenim besedam ljubiteljev resnice, sočutnim prošnjam čampijonov zaničevanih in zatiranih. Z zadovoljstvom posluša himne zaprtih, njemu posvečenih devic in uspavanke, ki jih toliko mater poje svojim detetom, da jih zazibljejo v sen. Mislim, da poznam našega dobrega Boga v toliko, da vem, da so mu nežni glaski malih otrok, ko se igrajo, kot rahel dežek na izsušeno zemljo. Otroški glasovi udarjajo blažilno ob božje srce, kot dež, ki s svojim enakomernim padanjem na streho zaziblje dušo trpina v krepilen sen. Zahvali Boga za otroške glasove, za male glaske, ki odmevajo v Tvojem domu in srcu. Vadi te glasove, da bodo vedno opevali božjo dobroto, vsemogočno in moč. Uči jih peti pesem ljubezni, vse nežne, vse lepe, — posem ljubezni do Boga, njegove svete Matere, svetnikov in bližnjega. Tako, moja draga M., boš na najbolj vzvišen način pospeševala slavo božjo, ker boš vzgajala svoj mali pevski zbor za večno simfonijo nebes. Naj nas On, ki je rekel: "Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo," ohrani kot male otroke. Kot mali otroci mu zaupajmo, ljubimo ga, častimo ga, da bomo nekoč vredni priti na njegovo Srce in v naročje njegove in naše Matere, Marije. A. Gnidovec: Vera in narodnost ii. (Konec) c - yvo Cream butter, add sugar, then add well beaten egg yojks. Mix and sift dry ingredients and add alternately with milk to fir,st mixture. One-half teaspoon of vanilla may be added Fold in beaten egg whites. Pour in greased pan and bake in a moderate oven 350 F. one hour. Have the oven to 350 F. before putting in cake. Boiled Frosting 2 Cups Sugar — Vi, Cup Water Stiffly beaten whites of 2 Eggs Lemon or Vanilla flavor. Boil sugar and water without stirring until it threads. Then gradually pour it into beaten egg whites, beating rapidly until cool. Spread this on the cake and sprinkle with cocoanut. g 5 «S» 3i i mi i ni i icaiitatitiiiiicsiii ji lint 11 c3iiiiiiiiiiifcaitii»iiiiiijc3iiiiiiiiiiiic3iiiittiiiiiic3iitiiiiiaiiic2iitiiiiiiitic3ijiti»i>iiaic3iiiiiiiiiiiicaiia«iiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiititcait|jiiiiitiiiiiicaiitiiiiiiii«c3t*»i NOVA PODRUŽNICA S.Ž.Z. Pravkar smo prejeli vest, da je bila 17. junija ustanovljena nova podružnica SŽZ. v Garfields Heights, Ohio. Nosila bo številko 47. Organizatorica te nove podružnice, Mrs. Helen Tomažič, je bila izvoljena za tajnico. Podrobnosti bodo objavljene prihodnjič. llc3iifllfJllll»e311111ii(l(flcaiilllaililllcaili(lilllIllC3lllllllllIJlC3llllllJllllfC3ll)lllililllC31illliill i li ca •lliatllillieailiillllilifCatlllitiiltllcailllllilliiiEailllltliliilKaiiiaillllltlcaililCiliillieailllilftillieSiiiiitlilliiSailiiliiilii i li tli ■ ii ■ ill C3 It i illi i lili C3 li lilšlll II IC 3 A- Maiden's Realm "THE An Appeal to Young Members of S.L.U. The campaign for new membership was concluded with the last day of June. We could not check up how many of the "younger set" were active in getting new members. Here and there the secretary sent in the monthly report with a proud remark: "This young lady brought in so and so many new members this month." I remember that this was the case with Miss Josephine Sternad of branch No. 14, Cleveland, Ohio. (She is married now; her name has been changed to Mrs. Turk. — Our congratulations.) The "official" campaign for membership lasts so and so many months of every year. However, there is another campaign, — let us call it the unofficial campaign; this one lasts all the time. — Y.ou guessed it, girls, I wish you would take an active part in the latter campaign, since the former one is finished for this year. You can never tell me you have no yirl friends. If you enjoy the SLU., why not tell your_ friends about it. As you know, it is one of the aims oi the SLU. to organize, various clubs ärnong the membership of its branches. These clubs may be sewing, sport, dramatic, glee, instrumental or any other kind of clubs, as long as they foster some worthy purpose. Here and there such clubs are already in existance. The SLU. thinks so much of this part of its purpose., that a special supreme officer has been elected in charge of all our educational clubs. She will gladly assisj: you in starting new clubs and give you all the particulars you may wish to know. I shall never be able to figure out why most of our girls find it such a hard and strenuous task, to take the fountain pen and write a few lines for "Maidens Realm", a suggestion for a new name, at least. Wait, we received two original suggestions this month, one is "Voice of the Lillies", the other one "Good News". What is your suggestion? I have promised a small prize for the best name. The two previously proposed navies were "Koffee Klatch" and "Busy Bee Corner". The idea is, to figure out a good name that will suit American Slovene young ladies and married ladies as well. Nevertheless, the last six numbers of Zajja proved that our young members are beginning to take interest not only in -reading the English section, but being contributors also. "Every beginning is difficult", says the Slovene proverb. Those contributing to our section now, will be some day called pioneers. I am extending my sincere thanks to them all. May they grow in number steadily. The girls can keep us informed about news and activities of their respective branches or their clubs. When some of our young members are interested in other organizations, such as B.V.M. Sodality, Girl Scouts etc., we shall be glad to give them space in Zarja. It all go.es with the program of the SLU., which is not only a provision of certain financial support to its members, but, primarily, promoting of general education, culture, sportsmanship, appreciation of our nationality, good citizenship, loyalty, sociability, activity, progress, life. Many high school graduates, nurses, stenographers, bank clerks and all kinds of other office w_orkers are members of SLU. Naturally they read extensively, they are capable of thinking for themselves, they can handle the pen and the typewriter. With comparatively small effort they can make this page, or more of them, a feature to be looked forward to every month. This does not mean that otherwise employed members, home girls and housewives are not equally invited. Do npt hesitate, girls. Don't let the hot summer months make you postpone your contributions for the cold winter season. Miss Josephine C. Pluth, from the San Francisco, Calv branch, submitted two additionaj poems. Well, Josephine, you certainly are one of our "pioneers". I hope to hear soon from others. I also hope that every one of our young members will keep thes.e three things in mind: Bring her friends to the SLU., be active in starting one or several of the before-mentioned clubs in her vicinity and, finally, write something interesting for this page, something, everyone will be glad to read. Josephine Racic. THE WORLD'S SONG I Do 3'ou know the four words, That the whole world sings From the very small birds To the largest things! Do you care to hear them? I think that you do; Then I shall repeat 'em, "I love only you." Chorus: Did you hear the crickets Sing them in the night, Or perhaps the blackbirds In the fields so bright? Did you hear the treetops Whisper soft and low, "I love only you?" Dear, Surely you must know. II. Go into the city. Just go anywhere. Hear them from the witty, The rich, the poor, the fair. I went once to Egypt, Picadilli Square; Ev'ry land that I hit Heard the same words there. Josephine C. Pluth. MY LOVE SHALL DIE AGAIN My love for you has been in vain, For you did never know, But it shall surely die again Just as it e'er did grow. Ah, you shall never know the pain That gnawed at my heart so Until my very hope was slain That once was all aglow. But I shall go on loving j'ou Tust as I have before, Until the pain has eaten through, And then 'twill be no more — My love for you has been in vain, But it shall die again. Josephine C. Pluth. Smiles selected by Eleanor Novak The members of the prize committee called on Jones and ceremoniously presented him with a medal and a check for one hundred dollars. "This," they told him, beaming, "is the prize for the endurance driving contest held last wee_k." "And the truth is," Jones confided to a friend, "that I didn't entei the contest. I was hunting a place to pa_rk." The eye of Elsie was attracted by the sparkle of dew at early morning "Mama," she exclaimed, "it's hotter than I thought it was. Look here: The grass is all covered with perspiration." "What! Do you mean to tell me that that insignificant little cur is a police dog!" "Yes, he doesn't look it but, that's because he's in the secret service." Customer in drug store: "Are you a doctor?" Soda fountain clerk: "No madam, I'm a fizzician." iiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiic]iiii{iiiiiiic}iiiiiiifiiii[]i!iiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiir BE A BOOSTER OF THE S. L. U. FINANČNO POROČILO S.Ž.Z. ZA MESEC MAJ 1931. Št. Podružnica Mesečnina 1. Sheboygan, Wis..........................................................$ 16.95 2. Chicago, 111..............................................................................8.70 3. Pueblo, Colo..........................................................................19.20 4. Oregon City, Ore.......................:..........4.50 5. Indianapolis, lnd..........................................................6.00 6. Barberton, Ohio ............................................................10.35 7. Forest City, Pa..............................................................7.35 8. Steelton, Pa..........................................................................7.35 9. Detroit, Michigan ........................................................8.55 10. Cleveland, Ohio ................................................................65.55 11. Eveleth, Minnesota ................................................12.00 12. Milwaukee, Wisconsin ........................................17.10 13. San Francisco, Calif..............................................10.50 14. Nottingham, Ohio ........................................................35.55 15. Newburg, Ohio ................................................................15.90 16. So. Chicago, Illinois ................................................8.70 17. West Allis, Wis..............................................................5.40 18. Cleveland, Ohio ................................................................6.30 19. Eveleth, Minn......................................................................34.20 -0. Joliet, Illinois ........................................................................33.60 21. Cleveland, Ohio ................................................................7.80 22. Bradley, Illinois .................................................................3.15 23. Ely, Minnesota ................................................................14.10 24. La Salle, Illinois ........................................................6.60 25. Cleveland, Ohio ............................................................69.75 26. Pittsburgh, Pa..................................................................16.80 27. North Braddock, Pa..........................................7.20 28. Calumet, Michigan ................................................11.25. 29. Broundale, Pa..................................................................3.00 30. Aurora, Illinois ................................................................2.55 31. Gilbert, Minn..........................................................................6.30 32. Euclid, Ohio ............................................................................12.75 33. New Duluth, Minn..................................................3.45 34. Soudan, Minn......................................................................3.75 35. Aurora, Minn..........................................................................2.10 36. McKinley, Minn..............................................................6.75 37. Greaney, Minn..................................................................2.85 38. Chisholm, Minn..............................................................15.30 39. Biwabik, Minn..................................................................3.60 40. Lorain, Ohio ..........................................................................2.70 41. Cleveland, Ohio ................................................................15.45 42. Maple Heights, Ohio ............................................2.40 43. Milwaukee, Wis. (Bay View)................7.35 44. Valley, Wash..........................................................................1.05 45. Portland, Oregon ........................................................3.00 46. St. Louis, Missouri ....................................................3.75 Pristopnina $ 5.25 3.00 6.00 3.00 6.00 1.00 8.25 2.25 .75 3.75 10.50 15.00 225 .75 1.50 2.25 11.25 75 —.— $8.00 50 — 1.00 .20 8.00 .25 8.00 1.00 90 3.25 etc. Zarja Skupaj Št. članic $11.30 $41.50 113 5.80 14.50 56 12.80 35.00 128 3.00 7.50 30 4.00 10.00 40 6.90 17.25 69 4.90 18.25 49 4.90 15.25 49 5.70 15.25 57 43.70 115.25 437 8.00 21.00 80 11.40 36.95 114 7.00 17.50 70 23.70 61.50 237 10.60 27.25 106 5.80 14.50 58 3.60 9.00 36 4.20 14.25 41 22.80 75.50 227 22.40 56.25 224 5.20 13.00 52 2.10 5.25 21 9.40 23.50 91 4.40 11.00 44 46.50 131.25 465 11.20 36.50 112 4.80 14.25 48 7.50 20.50 74 2.00 5.00 20 1.70 4.25 17 4.20 10.50 42 8.50 22.75 85 2.30 5.75 23 2.50 6.25 25 1.40 3.50 15 4.50 11.25 45 1.90 4.75 19 10.20 27.75 102 2.40 6.00 24 1.80 4.50 16 10.30 25.75 103 1.60 4.00 16 4.90 23.50 45 .70 2.65 7 2.00 9.00 20 2.50 6.25 25 SKUPAJ.................................... $568.50 $83.50 $ .50 $ .90 $29.70 $379.00 $1062.10 3777 Naročnina na Zarjo, 1 ne-članica.................... 2.00 Skupni dohodki v maju ....................................$1064.10 Stroški: Podr. št. 23, za umrlo Mary Agnich (rojena 1. 1897, pristopila 1. 1928, umrla 17. maja 1931) ........................................................$100.00 Podr. št. 14, za umrlo Agnes Gregore (rojena 1. 1885, pristopila 1. 1928, umrla 4. maja 1931 ............................ 100.00 Podr. št. 32, za umrlo Frances Kern (rojena 1. 1886, pristopila 29. aug. 1929, umrla 14. maja 1931)....................................50.00 Edinost Publishing Co., majeva številka Zarje ....................................................................................................................................................................................................................................206.65 Edinost Publishig Co., obširna poprava adresarja v maju....................................... ..............................................................................................................23.10 Edinost Publishing Co., 2000 izkaznic (v dveh barvah) ....................................................................................................................................................................................................17.50 Edinost Publishing Co., črtan uradni pisemski papir za podružnice....................................................................................................................................................................7.75 American Home Publishing Co., 2000 prošenj za sprejem ...................................... ................................................................................................................14.75 Uradna soba, za maj ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................10.00 Poštne znamke za pošiljanje zavojev in Zarje ...........................................................................................................................10.90 Deposit na poštnem uradu, za junij ..................................................................................................................................................................................................................10.00 Razpošiljava majeve Zarje (delo) ..........................................................................................................................................................................................17.00 Pisarniške potrebščine ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................1-59 Plača za mesec maj: Duhovni nadzornik ............................................................................................................................................................................................................................................................10.00 Gl. predsednica ...........................................................................'......................................................................................................................................................................................25.00 Gl. tajnica in urednica-upravnica ............................................................................................................................................................................................................................................................................100.00 ___jf SKUPAJ .............................................................. $704.24 Balanca 30. aprila 1931 ............................................................$18,599.22 Dohodki v maju ........................................................................ 1,064.10 Skupni dohodki 31. maja 1931 ....................................$19,663.32 Skupni stroški 31. maja 1931 ........................................ 704.24 Preostanek v blagajni 31. maja 1931 ................................$18,959.08 Josephine Račič, gl. tajnica. PREGLED KAMPANJE DO 1. JUNIJA. Štev. Ime članice, Št. Podružnica novih ki jih je pridobila 1. Sheboygan, Wis............. 1 Cecilia Casel 3 Mary Krainc 1 Mary Markeitz 3 Marie Prisland 1 Johanna Zakrajsek 2. Chicago, III..................... 5 Josephine Racic 3. Pueb'jD, Colo................... 2 Frances Glac 2 Margaret Kozjan 2 Margaret Mehle 3 Mary Papes 4. Oregon City, Ore......... — 5.-. Indianapolis, Ind........... — 6. Barberton, Ohio ............ 4 Frances Ošaben 7. Forest City, Pa............. 1 Fannje Coz 1 Ivana Gacnik 4 Anna Kamin 2 Pauline Osolin 8. Steelton, Pa..................... 11 Dorothea Dermes 2 Mary Tezak 9. Detroit, Mich................. 1 Katherine Kauchich 10. Collinwood, Ohio .......... 3 Anna Baraga 2 Stefania Koncilja 1 Helen Laurich 1 Louise Milavec 1 Mary Intihar 1 Jera Pizmoht 2 Mary Sluga 1 Rose Urbancic 11 Mary Urbas 11. Eveleth, Minn................. 1 Mrs. Kuzma 1 Mary Oberstar 25 Jennie Ozanich 1 Josephine Zoretich 1 Anna Skriner 12. Milwaukee, Wis............. 2 Gabriela Benko 4 Mary Bevsek 1 Mary Glavan 2 Anna Kraus 1 Josephine Martincic 1 Jera Pintar 1 Anna Prelaznik 3 Josephine Pung 1 Margaret Ritonia 8 Mrs. Mary Schimenz 4 Louise Senica 1 Gertrud Tratnik 2 Katherine Tratnik 1 Josephine Turk 1 Frances Zuzek 13. San Francisco, Cal....... 1 Mary Junke 1 Mary Sterk 14. Nottingham, Ohio ........ 2 Mary Darovec 2 Cecilia Merkun 1 Theresa Skur 5 Josephine Sternad Jr. 15. New burg, Ohio ............ 3 Caroli ne Hočevar 2 Josephine Hočevar 16. So. Chicago, HI............. — 17. West Allis, Wis............. 1 Rose Moze 2 Frances Tmperl 1 Frances Zagar 18. Collinwood, Ohio .......... 1 Mary Perusek .5 Jennie Sodja 1 Anna Somrak 2 Mary Strazisar 19. Eveleth, Minn................. 14 Johanna Ahlin 3 Mary Brinc 1 Theresa Bar Št. Podružnica Štev. Ime članice, no vih ki jih je pridobila 16 Angela Debevec 1 Mary Ellersich 1 Josephine Frontar 1 Gertrude Intihar 9 Frances Kaucic 3 Gabriela Masel 6 Antonia Nemgar 1 Theresa Urbiha 1 Mary Virant 20. Joliet, III......................... 2 Josephine Erjavec 21. West Park, Ohio .......... 1 Cecilia Brodnik 1 Helen Less 3 Agnes Zakrajsek 1 Theresa Zupančič 22. Bradley, 111..................... — 23. Ely, Minn......................... 4 'Josephine Bolka 1 Ursula Golob 1 Mary Logar 1 Mary Otrin 1 Sophie Petric 1 Mary Sasek 1 Frances Skala 3 Frances Varoga 24. La Salle, 111..................... — 25. Cleveland, Ohio ............ 1 Mimmie Augustine 2 Julia Bokar 1 Frances Brancel 5 Julia Brezovar 1 Jennie Brodnik 1 Mary Cimperman 1 Frances Drobnich 1 Elisabeth Gabrenja 2 Anna Grajs 1 Josephine Kolenc 1 Mary Kranjc 2 Angela Krizman 1 Anna Laurie 1 Mary Lautizar 4 Jennie Luzar 2 Jennie Melle 1 Mary Mihevc 2 Mary Mohar 2 Mary Mozina 20 Marjr Otonicar 1 Josephine Paik 3 Frances Ponikvar 3 Rose Posega 2 Lucille Skerbec 1 Dorothy Sternisa 2 Rose Turk 3 Jennie Tutin 2 Ursula Zobec 2 Rose Zupančič 26. Pittsburgh, Pa............... 4 Mary Besal 1 Christine Mihelcic 27. No. Braddock. Pa......... 3 Ursula Pierce 28. Calumet, Mich ................ 3 Mary Kocjan 1 Anna Stanfel 29. Broundale. Pa................. — 30. Aurora, 111....................... — 31. Gilbert Minn................... — 32. Euclid, Ohio .................... 1 Josephine Femec 2 Jennie A. Kepic 1 Anna Mozich 1 Frances Zajc 33. New Duluth, Minn. 34. Soudan, Minn.......... 35. Aurora, Minn.......... 1 Katie Kostelich 4 Mary Smolich 37. Greaney, Minn. 38. Chisholm, Minn. 39. Biwabik, Minn. 40. Lorain, Ohio ...... 41. Cleveland, Ohio 20 42. Maple Heights, O. 43. Milwaukee (B. V., Wis. Mary Korbar Anna Ruparcich Jennie Ruparsic Annie Trdan Frances Sherek Sr. Mary Strukel Mary Jakse Mary Lusin Marion Penko Mary Perpar Margaret Poznich Jennie Zajc Pauline Hribar Marie Revc Antonia Chertweznik Marie Gorišek Frances Kollentz Angela Laurich Christine Rebernisek Frances Stibler 44. Valley, Wash. 45. Portland, Ore. 46. St. Louis, Mo. 2 Josephine Tominsek 4 Anna Troger 1 Cecilia Wachetz 3 Helen Zunter 2 Anna Sugura 1 Margaret Swalko 2 Theresa Gabrian 1 Josephine Speck 1 Mary Staker Sr. 1 Mrs. K. Tratnik Število novih vsak posamezni mesec kampanje: februar..............78 marec .....-....111 april ..............106 maj ..............115 SKUPAJ ....................410 KAJ NEKI NAM PRINESE JUNIJ? Josephine Račič. 0(>0<>0<>00<>0<>CH>0-CH>0 Trije rodovi DOGODKI IZ NEKDANJIH DNI Spisal Engelbert Gangl (Dalje.) OOOOOOOOOOOO -J > 0<>0<>00<><>0<><><>^^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zaradi njega mora ostati tu, a tudi zaradi njega mora zastaviti vse sile, da se otme iz te ječe, da si v drugem ozračju vzgoji otroka tako, da mu ne bo potekalo življenje v osamelosti, nego da mu bo bodočnost vesela in srečna. Ko se je Zavinščakova hiša sprijateljila s Pre ličem, sta obšli Lenko tisto nezadovoljstvo, tista čudna tesnoba, ki sta ji spremljali njen prihod v te kraje. Ni ji ostalo tuje Preličevo razbrzdano po-nočevanje in popivanje, a občevala je vendar z njim, ker se je dalo z Ilijemi vsaj razgovarjati in ker je ob njegovem pripovedovanju sanjala o lepi svobodi, ki osrečuje ljudi onkraj morja. Z možem se ni mogla meniti tako. On je govoril le o svojih kupčijah in obžaloval je, da ima premalo znanja, da so ga premalo izšolali, da mu manjka kupčijske spretnosti na vseh koncih in krajih, da mu je zategadelj nemogoče razviti kupčije tako, kakor bi jo sicer lahko. Preličevi obiski so zdramili tudi staro mater iz osamelosti. Skrbno je pazila na njegove prihode in odhode. Vedno gorečnejša je bila molitev pred ol-tarčkom v kotu. Iskreno je dvigala roke h kipu Matere božje, proseč njenega varstva. Naj razpne svete svoje roke, da očuva dom nesreče in sramote. Vedno se je pripravljala, da opozori sina, naj pazi na ženo. A bala se je viharja, zato je iskala pomoči in utehe v molitvi. V tem so prišle druge skrbi. Frice je moral v šolo. Sosedni otroci niso marali zanj. Bil jim je pre-gosposki po imenu in po obleki. Kamenje so metali za njim, kadar se je prikazal na cesto in kadar ni bilo očeta doma. Vedeli so, da tedaj ni matere na izpregled, ker je Ilija v hiši. Zato so dražili dečka, ki je iskal zavetja pri stari materi. Učila ga je moliti, pred oltarčkom sta skupno dvigala roke h kipu Matere božje. Friletu so molila usta, a starki je molilo tudi srce. Vsa vas si je šepetala o Iliji in o Lenki. "Eh, če se radujejo tam, zakaj se ne bi tudi mi!" In tako je imel Ilija družbe, veselja in uživanja željne, vedno dovolj, kadar tudi ni bil v Zavinščako-vem domu. "Zavinščak nas stiska in nam z obrestmi odira kožo s telesa. Zato se mu godi prav, da mu hodi Ilija v hišo. Pa če se radujejo tam, kjer so gosposki, zakaj se ne bi tudi mi, ki smo kmetiški!" Od Zavinščakove hiše se je širil hlad; nihče se ni rad obrnil tja. XV. Na kupčijskih potovanjih je izprevidel Jože Za-vinščak, koliko je vredna šola. Zato je sklenil, naj se mu sin izšola, da ne bo pozneje žal očetu in sinu v škodo. Imel je v Zagrebu prijatelja, ki mu je rekel, da mu rad vzame dečka na stanovanje in hrano, Frice je torej moral v Zagreb. In zdaj je bilo še bolj samotno, še dražji so bili Lenki Ilijini obiski, kadar je odšel Jože z doma. A stari materi je bilo tega dovolj. Ojunačila se je in poklicala Jožeta pred se. "Nič ne bodi hud, Jože, da ti povem resnico," je začela mati. "Kakšno resnico?" je vprašal sin. "Povem ti naravnost, da ne bo dolgih besedi." Prenehala je; ni vedela, kako bi rekla, da bi ga preveč ne zadelo. "Le govorite, mati! Nič se ne bojte !" Videl je Jože materine dobre oči. Prijetna toplota ga je obšla, ko so ga gledale tako ljubeče in dobrohotno. "Glej," je začela mati, "nič mi ne ugaja, da hodi tisti Američan k nam. Vedno tiči tu, in ljudje se zgledujejo in kažejo s prsti za Lenko." Jože je pobledel. Roke so se mu skrčile in so padle materi na rame, da bi se skoro sesedla. "Kaj pravite, mati?" je izpregovoril z glasom, ki je izražal bojazen in srd. "Saj ne rečem nič hudega," je dejala mati mirno. Roko je dvignila in ga gladila po licu. "Nič hudega nisem hotela reči, a le opozarjam te na to, kar vidijo vsi ljudje. Reci Iliji, da nima več vstopa v tvojo hišo, in potem bo zopet mir in red. Toliko sem že molila k Materi bo>žji, da sem trdno preverjena o njeni pomoči, samo če pokažeš Iliji vrata!" "Moja dobra mati!" je rekel Jože, "vaše življe nje je samo ena velika skrb ! Da ne bo vaša molitev zaman, pokažem Iliji vrata in napravim v hiši mir in red." "A Lenki ne stori žalega! Saj veš, kaj pričakuje. Vsaka stvar se da urediti mirno in izlepa, samo da ni hrupa in nesreče." "Moja dobra mati," je zopet dejal Jože, "saj vidite, kako sem miren. In tak ostanem. Tako lepo in gladko se vse izteče, da ne bo ni hrupa ni nesreče, samo vaša prošnja bodi uslišana." "Daj mi roko, da ne boš nasilen!" Dal sem vam besedo, dam vam tudi roko!" In Jože je odšel k ženi. Ta je sedela za mizo. Sklonjena je bila nad šivanjem. Ni dvignila glave, ko je vstopil mož. Sedel ji je nasproti, a Lenka je ubadala nit. "Kje so tvoje misli, Lenka?" jo je vprašal mož. Nemirno se je premaknil na stolu. Nagnil se je proti nji, ker ji je hotel pogledati v oči. "Lenka," jo je poklical z močnejšim glasom, "kje so tvoje misli?" Lenka je dvignila glavo, kakor bi se zbudila iz sanj. "Moje misli? Moje misli so v Zagrebu pri Fri-cetu." "In nikjer drugod?" je vprašal Jože in vstal s stola. Tudi Lenka je vstala. Pogledala mu je v obraz in videla je njegove oči, ki so gorele in hrepenele po odgovoru. "Kaj hočeš s tem vprašanjem?" je rekla. "Odgovora hočem:, resnise!" je odvrnil mož in stopil tik nje. Prijel jo je za roko. "Povej, saj ti ne storim ničesar. Kaj ima Ilija vedno pri tebi?" Lenki so se dvigale prsi. Mirno so ga gledale oči. Začutil je Jože, kako se ji je potresla roka, a takoj je zopet mirno počivala v njegovi. Nekaj ji je šinilo po licu, potem se ji je zazibal ob ustnih bolesten nasmeh. "Ha, kaj ima Ilija pri meni? Zapri mu pot do mene, in ne bo ga več." "A čul sem, da govore ljudje in se zgledujejo." "Ilija govori o lepih krajih, o svobodi in tujih ljudeh. Kaj govore ljudje, tega ne vem, a kako je meni tu, to veš. Povedala sem ti pred očetovo smrtjo. Sam boš pa vedel, kaj ti je storiti, da očuvaš čast svoje žene!" Govorila je s takim poudarkom, da se je pomirilo moževo razburjenje, ki ga je prikrival s samo silo. "Dobro!" zavzdignil je prst, "odslej nima Ilija več odprtih vrat v mojo hišo! In tako upam, da ne bo zdaj več slišati nikakršnih govoric." Lenka je legla spat. Bila je razburjena, da ji ni mogel sen stisniti oči. Zavedala se je svoje krivde. Nič ni sicer storila takega, kar bi bilo vredno odločne obsodbe, a storila je vendar toliko, da je provzročila govorice in da je zbudila v možu sumnjo. Takoj na to jo je obšel gnus do Ilije in do sebe same. Dobro ve, kakšen je ta Američan, ve, zakaj ji je govoril tiste razvnemajoče besede o volji in svobodi, zakaj se je tolikokrat primikal s stolom k nji, da se je le dotaknil njene roke — in ona je vse to prenašala s tihim sicer, a vendar zavednim zadovoljstvom, in njene misli so krenile s čiste, bele ceste. In zdelo se ji je, da je grešila s srcem, da je grda in vredna obsodbe. In tja, koder je v njenem srcu spalo tajno, tleče hrepenenje po osvobojenju, se je zaril črv ke-sanja, in oči so ji prečule noč v solzah. Vstala je bleda in objokana, a čutila se je slabo in onemoglo. Bolelo jo je v križu, da ni mogla stati na nogah, ampak morala je zopet leči v posteljo. Jože je odšel v drugo sobo in je pregledoval pisma. Kmalu potem so se odprla vrata, in Lenka je začula Ilijin glas: "Dobro jutro, Jože!" Lenka je vztrepetala po vsem telesu. Vzravnala se je v postelji, da bi jasnejše čula, kako se razgo-vorita moža. Na Ilijin pozdrav ni čula odgovora. Po tem se je zopet oglasil Prelič: "Ali si slabe volje, Jože, da mi ne daš odzdrava za pozdrav?" Lenka je čula, kako se je premaknil stol, začula je Jožetove korake in slišala je, kako so se odprla vrata. Potem se je oglasil Jože. "Ilija Prelič," je dejal glasno in razločno, "tu so vrata, in pri tej priči pojdi iz moje hiše in nikdar več ne prestopi mojega praga!" "Kaj pomeni to?" je vprašal Ilija. "Nič ne izprašuj, ampak pojdi izlepa!" je rekel Jože. "Izlepa pojdi!" je ponovil in udaril z nogo ob tla. "Dobro! Grem, a to ti plačam z obrestmi!" Po teh besedah je slišala Lenka trde korake. Ko so izginile na vežo, so se zaprla vrata, da so zažven-ketale šipe v oknih. Globoko se je oddahnila Lenka. V trenutku ni čutila nobene trudnosti več. Veselo in glasno je zaklicala: "Jože, Jože, pojdi sem! Pridi hitro!" Vrata so se odprla. Z razprostrtimi rokami ga je pričakovala Lenka. Jože je stekel k nji in se u- miril v njenem objemu. * * * Ilija Prelič ni vedel od jeze, kaj bi storil. Postal je pred hišo in pljunil na tla. Že je hotel pograbiti kamen, da bi ga treščil v okno. A treba je bilo najprej preudarka. Zato je odšel proti gostilni-ci. Spotoma je kričal: "Pojdite pit! Pit pojdite, gobe posušene." Sedel je za mizo in si podprl glavo. Grizlo ga je od jeze in sramu. "Mene, svobodnega človeka, meče na cesto! Le čakaj! Hišo ti zapalim, ti nesramni svinjski kupec!" Prihajali so ljudje, popustili so delo. Prišle so posušene gobe, da se navlečejo vina, da počaste radodarnega Američana. "Pijte, pijte, sušice žejne! Danes mora vse plavati v vinu! Vina sem! Prinesi ga v škafu, gnila gostilniška počasnost, ti polževa mast!" je kričal Ilija in bil s pestjo ob mizo. Ljudje so se grohotali in kimali z glavami. "To znaš pognati leno glisto, da se nekoliko za-gibljejo zaspane kosti!" "Pijte," je zopet začel kričati Prelič, "če zapije-mo sto dolarjev, kaj se mi to pozna!" Segel je v žep in vrgel pest srebrnega drobiža po mizi, da se je denar raztočil na vse strani. Pivci so planili s klopi in popadali po tleh, da ulove razsipani denar. Kako gladni so planili na srebrno kovino, ki jo je bahaštvo vrglo natla. Ilija se je dvignil s sedeža. "Denar nazaj, tatinska jata! Kdor mi kaj izmakne, mu odrežem nos!" Zopet je stal pred njim kupec denarja. Poželjivo so gledale vanj oči žejnih pivcev. "To-le poženemo danes po grlu. Če bo premalo, pa še enkrat toliko! Zakaj danes imamo še važnega posla!" V te zadnje besede ni nihče polagal posebne važnosti,- ker se je vsem zdelo, da jim je danes kakor že večkrat posel sama pijača. Ko je klicalo solnce z neba, da je priplaval nad zemljo poldan, svetal in veličasten, so se že glasile iz zakajene gostilniške sobe neubrane, hrupne popevke. Vmes so se oglašali divji klici, so zvenele čaše, glušeč šum je motil slovesno tihoto, ki je visela ob vročem poldnevu nad vasjo. Po obedu so pritisnile v sobo tudi žene. Vsaka je prisedla k možu in mu pomagala pri prijači. Okrog hiše so vriščali otroci, psi so lajali po cestah in dvoriščih. Iliji so se izbulile oči. Krvavo je gledal pred se, glava se mu je majala. "To vam povem, ta-le Zavinščak je lopov!" "Lopov, lopov!" je kričala družba. "Dosti sem že videl sveta, dosti malopridnih ljudi, a takega še nikjer, nikjer!" je vpil Prelič. S pestjo je udaril ob mizo, da so izpregledali oni, ki jim je vino že zapiralo oči. "Takega ni nikjer!" so zahreščali ženski glasovi. Ilija se je dvignil in se oprijemal mize. "A zdaj mi povejte, kdo je z mano?" je vprašal z glasom, ki je prevpil ves šumeči govor vinjenega omizja. "Vsi, vsi, vsi !" je zahrumelo od vseh strani. "Ta-le Zavinščak vas odira! Ta cigan, ta lopov!" Udarile so roke po mizi, oglasili so se divji klici: "Oderuh, cigan, lopov!" "Le pijte, možje! Vina, vina!" je vnemal Ilija može in žene. "Pravite, da ste vsi z mano!" "Vsi, vsi!" se je oglasilo iz vseh grl. "In potem tudi storite zame, karkoli vam pore- V • • cem. "Vse, kar hočeš, vse, vse!" S povzdignjenim glasom je govoril Ilija: "Tistemu oderuhu, tistemu ošabnemu Zavinščaku moramo eno zagosti, da mu bo dolgo zvenelo po ušesih. Tako mu zagodemo, da jo bo pomnil do konca dni!" Eden izmed moških vstane in govori: "Dobro, Ilija ! To-le ti povem lahko v imenu vseh : Zavinščaku napravimo muziko, kakršno hočeš in kakršne še ni slišal! Ali naj grem domov po harmoniko ?" "Ne bomo mu godli s harmoniko. Zavinščaku zagodemo s kamenjem, čeprav pobijemo gadjo zalego. Zasluženje bomo imeli pri Bogu in pri ljudeh !" Ko so začuli ljudje, da pojdejo s kamenjem nad Zavinščaka, se jih je polastila divja strast. Roke so se stiskale v pesti, bobnelo je po mizi, treslo se je od kričanja. Ljudje, vsi vinjeni in razdivjani, so silili k Iliji: "Le pojdimo, da pobijemo gadjo zalego!" "Ne še zdaj!" je zakričal Prelič, "zvečer, ko bo mrak. A zdaj pojdi domov po harmoniko, da nam zasviraš veselo pesem. Ko se naplešemo in izradu-jemo, gremo nad lopova!" * Tisti, ki se je prej ponujal s harmoniko, je odšel ponjo. Kmalu so se začuli s ceste glasovi nerodne koračnice. Možje v gostilnici so začeli šepetati z nogami, objemali so žene in se naravnavali k plesu. Ko je dospel harmonikar in sedel na svoj prostor, je vstal Ilija in se ozrl po ženah. Izbiral si je plesalko. Vse so nestrpno čakale, katero odlikuje s tem, da se s prvo zažene v ples. Pristopil je h godčevi ženi, ki jo je skoro vedno izbral prvo. Bila je žena soseda Marka, krepka, mlada ženska. Gosposko se je priklonil pred njo, drugi so se odmaknili, da sta imela dovolj prostora. Godec Marko je potegnil klobuk na oči, da bi ničesar ne videl. Hitro in krepko je natezal meh, da se je moral plešoči par sukati vedno hitreje. A Ilija ni mogel plesati dolgo. Vse se mu je sukalo pred očmi, tla so se dvigala in vdajala, kakor bi bila valovita. Zato je popustil plesalko, sedel je na prejšnje mesto in si z rokami pokril oči, da si prežene vrtenje in plesanje izpred njih. Kadar je nehal plesati Ilija, je bilo to znamenje, da smejo zdaj plesati drugi. In začelo se je sukanje, par je bil napoti paru, ker ni bilo v gneči dovolj prostora za vse. Moški so bili z nogami in vihteli klobuke. Soparica je napolnila ves prostor. Ko so zopet posedli, so hlastno segli po pijači. Dvigale so se razgrete prsi, težko sope-nje se je slišalo v sobi. Prihajal je mrak. Gostilničar je prižgal trsko in jo zataknil za Ham v stropu. Žalostno je eorela luč, rdeče se je svetlikalo po sobi. Vsi obrazi so bili videti kakor politi s krvjo. Oči so gledale motno in zaspano, odpirala so se usta, iz grl so prihajali le nerazločni, divji glasovi. "Ali ste še vedno — vedno vsi moji?" je zajecal Ilija. "Vsi, vsi!" se je oglasilo od vseh strani. Spomnili so se popoldanskega razgovora, zopet so se stisnile pesti. "Torej pojdimo! Marko, ti nam sviraj, a drugi za mano!" Marko je vstal in stopil naprej. Prvi za njim je šel Ilija, drugi so se razvrstili ob njem in za njim. Glušeč krik se je razlegal po vasi. "Vsi so zopet pijani," je dejal Jože ženi. Ravno sta sedela pri večerji. Kričanje je prihajalo bližeinbliže. Jože je stopil k oknu in pogledal po cesti. Videl je, kako se gne-te proti njegovi hiši kričeča množica. Koraki so bili negotovi, oprijemali so se možje drug drugega, da niso počepali v prah ali v obcestni jarek. Klici moških so bili divji in zamolkli, ženske so vriščale, izmed splošnega hrupa je odjeknil zdajinzdaj cvileč glas harmonike. Natanko je razločil Jože Ilijin glas: "Zdaj bomo lopova! Ali ima vsak svoj kamen?" "Da, da, da!" je hrumelo po cesti. Sklanjale so se črne postave k tlom, roke so grabile po kamenju. Jože je naglo zbežal do hišnih vrat in jih za-pahnil. S stene je snel dva nabasana samokresa in se naslonil ob zid pri oknu. Lenka je trepetala in se ni mogla od strahu premakniti z mesta. Jože jo je odvedel v drugo sobo, ki je bila zadaj proti dvorišču, in se je potem postavil na prejšnje mesto. Zunaj je šumelo in ^ršalo. "He! Kje je tvoje gospostvo, oderuh." je zavpil Ilija. "Oderuh, lopov!" je divjala množica. "Zdaj pridi, če imaš kaj poguma!" je kričal Ilija, "ali ti naj napravimo pot?" V tem hipu so zažvenketale šipe v oknih. Debel kamen je priletel in padel na sredo sob. Jože je stal mirno in napel petelina na samokresu. "Zdaj, zdaj !" je rjovel Prelič. Oglasilo se je bučno kričanje. Kamenje se je vsi-palo skozi razbita okna v sobo. Jože se je sklonil k tlom, se priplazil do okna in izprožil samokres. Mogočno se je razlegal strel nad glavami. Presenečena množica je utihnila, razklenile so se roke, kamnje ie popadalo nq, cesto. Na oknu se je pojavil Jože. Zakričal je na ves glas: "Poberite se mi, divjaki, sicer vas postrelim kot mačke!" Iztegnil je roko. Drugi strel je odplaval v noč, iz bližnjega gozda je jeknilo. Ljudje so se oprijemali glav. Nagrbili so hrbte in tiščali glave med ramena. Ženske so boječe zacvilile : "Bežimo, bežimo!" "Ali je kdo zadet? Ali je kdo mrtev?" so zaklicali nekateri. Iztreznili so se opojeni možgani. V noge je šinila svežost, ljudje so začeli bežati. Tudi Ilija je tekel za njimi. "Zajci, plašne opice, vrag vas vzemi!" je kričal za bežečimi. Nekaj trenutkov pozneje je bilo na vasi mirno in tiho. Jože je stopil s svečo iz hiše. Vse polno kamenja je ležalo po tleh, šipe so bile pobite. Lenka je trepetala od strahu; naval pijane tolpe je odtrgal staro mater s sklečalnika izpred oltarčka, da je vsa splašena pribežala k sinu. "Stran, Jože, stran, stran!" je prosila Lenka. Jože je bil videti miren. Počakajmo jutra," je dejal, "potem bo kmalu vse v redu!" Drugo jutro zgodaj se je odpravil ..Jože k sodniji v Metliko. Kmalu potem sta koraka z njim proti Za-vinkovcem dva orožnika z nasajenima bajonetoma. Ljudje, prejšnji dan opiti do brezumnosti, so se tega dne zgodaj odpravili na delo, da si potolažijo in u-mire vest. (Dalje prih,)