Posamezni Izvod 1 -30^ Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIV. Celovec, petek, 24. julij 1959 Štev. 30 (897) Nevarni pojavi Očitno proti koroškim Slovencem in proti mirnemu sožitju v deželi naperjena napisna akcija v Št. Rupertu pri Velikovcu tik po hujskaški gonji, ki se je razplamtela v zvezi 5 prekopom neznanih vojakov v Dobrli vasi, k le majhen izraz na novo oživljene nacionalistične in nacistične miselnosti. Tudi hujskaško poslanstvo tajnika Kdrntner Heimat-diensta Heriberta ]ordana, ki celo v S pit talit °b Dravi govori o „še vedno ogroženi enotnosti Koroške" in poziva v boj proti dozdevnim sovražnikom, je le člen v verigi nevarnih pojavov, ki kažejo, da sta velenemški "šovinizem in nacistična ideologija v Avstriji in zlasti na Koroškem še globoko zakoreninjena. Zato ni čudno, da je bila poleg Štajerske favno Koroška najbolj primerno torišče za °bnavljanje neonacizma tudi na strankarski Podlagi. In tako lani pri ustanovnem občnem zboru tako imenovane Nacionalne delavske stranke (NAP) kakor prejšnji teden na obravnavi proti glavnima pobornikoma tega združenja je bilo dejansko slišati toliko nacističnega izrazoslovja, da se človek kar čudi, kako K to sploh mogoče, ko je sleherno nacistično ndejstvovanje v Avstriji izrecno prepovedano z zakonom in državno pogodbo. Še bolj pa Se mora začuditi ob dejstvu, da je celovško Porotno sodišče oprostilo oba obtoženca, čeprav sta v zadnjih letih dovolj jasno pokazala, da je njuno mišljenje v nevarnem sorod-slvu z nacistično ideologijo, ki sta jo izdatno vnašala tudi v svojo stranko. Ljudje, ki srnatrajo za posebno srečo, da so bili soborci ‘ o katerem• je češkoslovaški tisk zapi-t>0£ ..ie člen v celi verigi revanžističnih pro-in jXc'i■ naperjen proti Romuniji, Madžarski na "8°slaviji, za katere pa pade odgovornost ziv^v.str’jsko vlado, ki dovoljuje takšna iz-neVt 1a. m s tem krši svoje obveznosti do nanje n°sti. Predstavnik jugoslovanskega zu-da s£a ministrstva pa je v tej zvezi izjavil, Pod0y, Sc na shodu v Salzburgu zbrali bivši ayski Nemci, ki so zaradi vojnih zlo- Nova vlada se je predstavila Čeprav je nastopna izjava nove zvezne vlade v bistvu kratka in formalnega značaja, je iz nje le razvidno, kako si v prihodnjih letih zamišlja notranjo in zunanjo politiko Avstrije. Ker sta vladni stranki spet povezani s posebnim koalicijskim paktom — katerega besedilo je doslej ostalo tajno! — in je prišlo do nekaterih sprememb le pri razdelitvi vplivnih pozicij, je razumljivo, da se bo nova vlada tudi v bodoče ravnala po dosedanjih načel h sodelovanja in skupne odgovornosti SPO in OVP. Uvodoma je v vladni izjavi poudarjeno, da bo gospodarska politika Avstrije tudi naprej stremela za tem, da se ohrani stabilnost valute ter se zagotovi kupna moč in polna zaposlitev. Zato vlada poziva delodajalce in delojemalce, naj se zadovolj -jo s sedanjim stanjem ter v interesu skupnega gospodarstva zagotovijo sedanje cene in plače. Trenutna situacija tudi ne dovoljuje večjih razbremenitev pri obdavče- V sredo so po vsej Sloveniji slovesno obhajali dan vstaje slovenskega naroda in se na številnih proslavah spominjati 22.julija 1941, ko je počil prvi partizanski strel v znak splošnega upora proti okupatorjem. Dnevu vstaje slovenskega naroda je bila posvečena tudi izredna seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, na kateri so sklenili, da v Ljubljani postavijo spomenik revolucije, ki naj bo stalen opomin današnjim in bodočim rodovom, da ostanejo zvesti revolucionarnim tradicijam. nju, vendar bo treba poskrbeti za gotove olajšave tam, kjer se pojavijo posebne težave. Glede gospodarsko zaostalih predelov države je v vladni izjavi rečeno le toliko, da bo treba posebno pozornost posvetiti državni pomoči tako imenovanim razvojnim pokrajinam. V zvezi s postopno uresničitvijo 14. mesečne plače ter z izravnavo rent vlada zagotavlja, da se bo trudila za nadaljnjo upravno reformo in je predvideno, da bodo prosta mesta v državni službi javno razpisana in bo o namestitvah odločala neodvisna komisija. Velikega pomena je izgradnja cest, ker so prometne razmere tesno povezane tudi s tujskim prometom, ki predstavlja važno postavko v avstrijskem gospodarstvu. Poleg tega pa je nadaljnja konjunktura odvisna od povečanega izvoza in mora Avstrija — je rečeno v vladni izjavi — sfremiti za tem, da pospešuje svojo trgovino na vse strani našem terenu, kot tudi v drugih deželah Evrope in današnjega sveta. Že pred časom smo ugotavljali, da predstavlja nastop avstrijskih oblasti proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem nevaren primer popuščanja tem šovinističnim, fašističnim, reakcionarnim silam v Avstriji. Današnje demonstracije podonavskih Nemcev dokazujejo, da smo pravilno ocenjevali te njihove nastope in da nas mora ta akcija ponovno opozoriti na resnost tega oživljanja. sveta. Za zagotovitev preskrbe z električno energijo se bo nadaljevala izgradnja elektrarn in skrbeti bo treba za modernizacijo prometnih sredstev, zlasti železnice, ter dalje razvijati letalsko mrežo. Na socialnem področju se bo vlada zavzemala za izboljšanje in poenostavitev zakonskih določil o delovnih pravicah, treba bo najti zadovoljivo rešitev finančnega vprašanja bolniških blagajn ter odpraviti problem tako imenovanih starih rent. Za odpravo stanovanjske stiske bo država letno zgrad la 50.000 stanovanj (doslej letno 40.000), hkrati pa bodo ustvarjeni posebni zakonski predpisi za odpravo nevzdržnih razmer pri oddaji stanovanj. Še letos se bodo začela pogajanja za poseben zakon o kmetijstvu, s katerim bodo vsa vprašanja kmetijstva in gozdarstva postavljena na pravno podlago in bodo urejene tudi cene kmetijskih pridelkov. Razmeroma veliko prostora zavzemajo v vladni izjavi razna kulturna vprašanja in je rečeno, da bo tudi nova vlada morala stremeti za tem, da popravi vse tisto, kar je bilo zamujeno v prvih letih po vojni. Zato bodo povečana sredstva kulturnega proračuna, za izgradnjo in obnovo šolskih poslopij bo izdelan poseben petletni načrt in tudi pospeševanju umetnosti bo posvečena večja skrb. Predvidena je zakonska rešitev celotnega šolskega in vzgojnega vprašanja zlasti za srednje in nižje šole, poleg tega pa bo država skrbela še za izvenšolsko telesno vzgojo in ureditev prostega časa mladine. Važno delo čaka vlado na področju pravosodja. Predvidena je reforma kazenske- (Nadaljevanje na 8. strani) Dan vstaje slovenskega naroda Ženevska konferenca spet enkrat v nevarnosti Slavnostni govor na izredni seji je imel predsednik Boris Kraigher, ki je poudaril veliki doprinos slovenskega ljudstva za zmago nad fašizmom. V svojem govoru je poudaril, da se v sosednjih državah ponovno oživljajo reakcionarne protiljudske sile in dobesedno dejal: Razne demonstracije In razne oblike politične aktivnosti reakcionarnih in celo fašističnih sil v zadnjem času v Avstriji in Zahodni Nemčiji, deloma pa celo v Italiji, nas morajo opozoriti na nove nevarnosti. „Dan podonavskih Nemcev”, demonstracija, ki je bila te dni v Salzburgu ob prisotnosti nekaterih avstrijskih vladnih krogov, dokazuje, da ponovno oživljajo sile, ki skušajo zavreti razmah in polet socialističnih demokratičnih sil v današnjem svetu. Ponovno oživljajo revanžisfične sile, ki skušajo pod krinko neke legitimnosti braniti tista fašistična divjaštva, ki so jih predstavniki njihovih vojsk in njihovih oblasti v času naše ljudske revolucije izvajali na činov in sovražne dejavnosti, katere so izvršili kot pripadniki Hitlerjeve vojske in poli-ciic, zbežali ali bili z zakonom izgnani iz dežele, zato ima ta shod izrazito revanžistični in proti Jugoslaviji sovražni značaj. Posebno zaskrbljenost pa vzbuja dejstvo, da so se tega shoda (kakor tudi že srečanja sudetskih Nemcev) udeležili tudi uradni predstavniki Avstrije kot tudi Zahodne Nemčije in je jugoslovanska vlada večkrat intervenirala pri avstrijski vladi ter opozorila na škodljivost take dejavnosti, ki je v nasprotju z določbami člena 9 in 10 državne pogodbe, s statutom avstrijske nevtralnosti in interesi medsebojnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Zaskrbljenost ob takem razvoju je pri nas in v sosednih državah vsekakor utemeljena in zasluži resno upoštevanje. Vendar pa je del tiska tudi to priložnost izrabil za besno hujskanje in je celovška Volkszeitung jugoslovansko intervencijo celo imenovala akt slabe vesti ter pisala o ,.nezaslišanem koraku Beograda po množičnem umoru volksdeutscherjev". Vse- Konferenca zunanjih min'sfrov štirih velesil in obeh nemških držav je doslej že pogosto stala na robu neuspeha. Ozračje, ki vlada v konferenčni dvorani ter v vilah posameznih delegacij, se spreminja iz dneva v dan in so vesti, ki prihajajo iz Ženeve, danes morda še optimistične, jutri pa lahko postanejo skrajno pesimistične. Še v zadnji številki našega lista smo poročali, da so opazovalci po prvi seji drugega dela konference govorili o »boljšem političnem ozračju", v teh dneh pa prihajajo iz Ženeve glasovi, po katerih je sestanek zunanjih ministrov spet enkrat v nevarnosti. Posebno v krogih ameriške delegacije prevladuje mnenje, da so izgledi za nadaljevanje razgovorov med vzhodom in za- mu svetu je vendar znano, kakšna je bila vloga volksdeutscherjev v zadnji vojni in zakaj so šli odnosno morali iti na pot „heim ins Reich", zato smo mnenja, da so taki izpadi skrajno neodgovorni in nikakor ne morejo prispevati k izboljšanju odnosov med narodi in državami. V nastopni izjavi nove vlade je bilo ponovno zagotovljeno, da bo Avstrija dosledno upoštevala svojo nevtralnost. Toda besede same še niso dovolj, zlasti ne, če jih hkrati spremljajo sumljivi dogodki, ki spravljajo vse take izjave v zelo čudno luč. Treba bo dejansko prenehati z obujanjem nacistične miselnosti, ki se zlasti na Koroškem le prečesto izraža tudi v ščuvanju na narodnostno mržnjo in onemogoča pomiritev v deželi; treba pa bo prenehati tudi z revanžističnimi izzivanji, ki vzbujajo upravičeno zaskrbljenost celo v drugih državah. Dokler pa se Avstrija z raznimi nevarnimi pojavi izpostavlja očitkom, da krši določila mednarodne pogodbe, tako dolgo tudi njen ugled v svetu ni brez madeža. hodom trenutno zelo slabi. Tudi ameriški zunanji minister Herter je govoril o »hitrem koncu konference", če bi sovjetska delegacija vztrajala na tem, da je sporazumno rešitev mogoče doseči le potom vsenemškega komiteja, kajti zahodne sile so v svojem proLpredlogu želele, da bi sedanjo konferenco zunanjih ministrov obdržali kot stalno ustanovo, ki bi se sestala od časa do časa in obravnavala nemško vprašanje. Razlika je torej v tem, da zahodne sile iskanja poti do sporazuma nočejo prepustiti Nemcem samim, na vzhodu pa že od vsega začetka menijo, da morata možnosti za združitev Nemč:je najti obe nemški državi sami. Prav tako so ostala stališča nespremenjena tudi v vprašanju Berlina, čeprav je Sovjetska zveza ravno pri tem problemu pokazala izredno širokogrudnost in pripravljenost na popuščanje. Zato v političnih krogih ugotavljajo, da so se vsled neuspešnega poteka konference zunanjih ministrov b stveno poslabšali tudi izgledi za sestanek na najvišji ravni. Zlasti ameriški prezident Eisenhower, ki bi bil načelno sicer pripravljen na tako srečanje, odločno postavlja kot pogoj konkretne uspehe pri sedanjih pogajanjih v Ženevi. V razliko od konference zunanjih ministrov, ki se jim očitno že mudi na poletne počitnice, pa se nekoliko bolj uspešno razvijajo razgovori predstavnikov treh atomskih sil, ki trenutno obravnavajo vprašanje kontrolnih postaj, s katerimi naj bi nadzorovali sporazumno ukinitev atomskih poskusov. Sicer so tudi na tej konferenci odprta še mnoga vprašanja, vendar imajo opazovalci vtis, da se razgovori le premikajo v smeri proti sporazumu. 2Wnen/e drugih: „Mala trgovinska cona“ postaja resničnost Pred novo provokacijo V Celovcu so ustanovili poseben odbor, ki naj pripravi proslavo 40-letnice koroškega plebiscita v najširšem obsegu. Sodelovali bodo najvišji državni predstavniki. Šovinistične organizacije, ki tesno sodelujejo s pripravljalnim odborom, že sedaj živo agitirajo. Po vsem tem lahko sklepamo, da bo tudi ta proslava kakor vse dosedanje pomenila javno demonstracijo proti koroškim Slovencem in proti Jugoslaviji. O tem, pod kakšnimi okoliščinami je potekal plebiscit, vemo. Z njim se Avstrija pač ne more ponašati. Navzlic temu se je prebivalstvo južno od Drave ter v predelu med Dravo in Vrbskim jezerom izreklo za Jugoslavijo. Že ta resnica bi morala prenapeteže opozoriti, da „zmaga v nemški noči“ ni bila tako prepričljiva, kot to žele dokazati. In še več! Plebiscita navadno ne ocenjujejo kot zmago avstrijske republike, če že govore o zmagi, temveč kot zmago velenemštva. Od tod logično sledi, da so bili šovinisti v prvi avstrijski republiki pozneje tudi vneti poborniki nacistične teorije o velikem nemškem rajhu in „vodilnem nemškem narodu Zatiranje slovenske manjšine, predstavnika „manjvredne slovenske rase“, je po tej teoriji predstavljalo za velikonemške šoviniste sveto dejanje. Avstrijski odgovorni krogi prav dobro vedo, da so v Avstriji prav koroški Slovenci nudili nacizmu največji odpor in da se je avstrijski zunanji minister dr. Gruber skliceval v času, ko je bilo treba dokazati avstrijski delež v protinacističnem boju, na častno vlogo koroških Slovencev. Toda na to so pozabili kmalu zatem . .. Na krmilo so prišli spet ljudje, ki so morali zaradi svoje sumljive preteklosti prve dni po vojni molčati. Oblasti so tak razvoj tolerirale in mu — hote ali nehote — dajale potuho. Od uresničevanja mnogih obljub za slovensko manjšino ni ostalo ničesar, zato pa vse pogosteje prirejajo proslave, odkrito naperjene proti slovenski manjšini. Takoj po vojni je predsednik koroške deželne vlade Wedenig opozoril, da bi bilo treba ukiniti plebiscitne proslave, ker vnašajo samo nemir v deželo. Toda dobronamerni ljudje so kmalu podlegli šovinističnim krogom. Kako se uradni del Celovca podreja velikonemškim hotenjem, priča tudi zakon o manjšinskem šolstvu, ki ga je pred nedavnim sprejela avstrijska skupščina. Pošteno in prav bi bilo, da b[i Avstrija ob štiridesetletnici plebiscita izpolnila obljube, ki jih je dala slovenski manjšini po prvi svetovni vojni in drugič s podpisom državne pogodbe. Toda sam pripravljalni odbor nudi povsem drugačno sliko. Vanj so vključeni ljudje, ki so po vsej deželi znani kot veliki nasprotniki slovenstva in jugoslovanstva. Gre za ljudi, ki za častne člane svojih organizacij novačijo razne nacistične generale, postavljajo spomenike padlim SS-ovcem itd. Mar niso prav ti najboljše jamstvo, da bo 40-letnica neslavnega dogodka izzvenela v protislovenskem in protijugoslovanskem duhuf „Večer", 3. 7. 1959, Maribor Andreas-Hofer-Feier mit Hakenkreuzorden Am vergangenen Sonntag fand in Spittal-Drau eine Andreas-Hofer-Feier, verbunden mit einer Erinnerungsfeier an den 10. Oktober 1920 statt. Nichts gegen eine Gedachtnis-feier fiir Andreas Hofcr. Wenn man aber die Leute betrachtete, die an dieser Feier teilge-nommen haben, dann bekommt man etwas murmelige Gefiihle, Tradition und Heimat, alles gut und recht, wie aber kommen ausge-rechnet jene Leute, die 1945 als tieftrauernde Hinterbliebene an den Triimmern des Dritten Reiches standen, heute dazu, die Trdger oster-reichischer Traditionen und der Heimatliebe zu sein. Man kann sich nicht des Eindrucks ervuehren, dass cwig Gestrige solehe Anldsse nur vertvenden, um sich wieder zu zeigen, um zu marschieren, um sich wieder zusammen-zuschliessen, eine Kraft zu bilden, die ver-suchen soli, ein Werk wieder von vorne zu beginnen, an dessen Ende wieder ein uniiber-sehbarer Wald von Kreuzen stehen soli. . . Die Spittaler Feier erreichte ihren „F16he-punkt“ durch die Ansprache des Sprechers der Landsmannschaft Heribert Jordan, jcnes Mannes, dessen Grossdeutschtum schon bei-nahe sprichivortlich geuiorden ist. Und wenn Sfokholmski sestanek predstavnikov sedmih evropskih držav — Avstrije, Danske, Norveške, Portugalske, Švedske, Švice in Velike Britanije — za sklenitev tako imenovane „male evropske svobodne trgovinske cone' je takoj ob začetku zabeležil odločilne uspehe in je bila že drugi dan zasedanja imenovana komisija, ki naj pripravi zaključno poročilo. To pomeni, da so bila vsa glavna vprašanja sporazumno rešena in je le še vprašanje časa, kdaj bo nova gospodarska zveza tudi praktično stopila v življenje. Ustroj Male trgovinske cone se v marsičem razlikuje od tako imenovane Evropske gospodarske skupnosti šestih držav pod vodstvom Zahodne Nemčije. Zlasti pa je njena odlika v mnogo bolj liberalni strukturi, kar daje upanje, da bo ta organizacija prej ali slej zanimiva tudi za druge evrop- Razvoj jugoslovanskega gospodarstva Tudi tujski promet V zadnji številki našega lista smo poročali o razvoju industrijske in kmetijske proizvodnje v Jugoslaviji in bi danes dodali še nekaj tozadevnih statističnih podatkov. V prvih petih mesecih tega leta se je industrijska proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 11 °/o. Največji uspeh je zabeležila kemična industrija, katere proizvodnja je narasla za 24 %. Proizvodnja gradbenega materiala je zabeležila 23-odstotno povečanje, lesna industrija pa 18 %. V kovinski industriji, katere proizvodi so vedno bolj iskani tudi v tujini, so proizvodnjo povečali za 15 °/o. V prvem polletju pa se je proizvodnja premoga povečala za 13 %, proizvodnja električne energije za 14 % in proizvodnja nafte celo za 24 %. Enako uspešno pa se razvija tudi jugoslovanski turizem, ki je nedvomno zelo važna panoga jugoslovanskega gospodarstva, saj so tudi na nedavnem zasedanju turistične centrale v Švici ugotavljali, da postaja Jugoslavija pomembna turistična država, ki ima na tem področju gospodarstva veliko bodočnost. O uspešnem razvoju turizma pričajo podatki o nočninah, ki so jih zabe- ske države. Saj je bilo pred stokholmskim sestankom izrecno poudarjeno, da Mala trgovinska cona ne predstavlja novega bloka v Evropi in tudi ni zamišljena kot konkurenčna skupina proti EGS, marveč je njen glavni namen v tem, da privede do gospodarske povezave vseh 17 držav, članic OEEC, posebno še, ker je novo združenje popolnoma nepolitično, kakor je izjavil zunanji minister Kreisky, ki je s trgovinskim ministrom Bockom vodil avstrijsko delegacijo. Da je Mala trgovinska cona dejansko privlačna tudi za druge države, kaže dejstvo, da se za vstop resno zanima tudi Finska. Vendar je bilo na sedanjem sestanku sklenjeno, da Finska trenutno še ne bo pristopila, ker mora, kakor je izjavil predsednik stokholmske konference žvedski trgovinski minister Lange, najprej najti oblike sodelovanja z imenovanimi sedmimi državami. se je močno povečal ležili letos do konca maja, torej v času, ko se je turistična sezona šele začela. Samo v Sloveniji so do konca maja našteli 30.111 inozemskih gostov, kar je za 53 % več kot lani v istem obdobju. Inozemskih nočitev pa je bilo samo v mesecu maju 34.769, medtem ko so jih meseca maja lani našteli komaj 19.032. Skupno je bilo do konca maja letos v Sloveniji 70.350 nočitev ali 60 % več kot lani. Podoben je razvoj tudi v ostalih republikah in je posebno ob Jadranu mnogo letovišč že prenapolnjenih, da mora veliko število tujih turistov iskati stanovanje v privatnih sobah. Sploh je obisk tujcev v primorskih mestih letos nekajkrat večji kot lani: v Zadru se je število nočitev povečalo za 631 %>, v Poreču za 355 °/o, v Kopru za 265 %, v Dubrovniku za 118 °/o, v Opatiji za 60 % itd. Jugoslovanska predstavništva v zahodnoevropskih in skandinavskih deželah so letos do konca junija izdala že 198.438 turističnih viz (lani v istem času 134.209). Največje povečanje so zabeležili v Franciji, namreč za 103 % in v Zahodni Nemčiji za 55 %. Vprašanje bodočnosti kmetijstva Pred nedavnim sem pisal o težkih skrbeh podgorskega in gorskega kmeta, ki že omahuje in se boji slovesa od svoje zemlje, če se mu kmalu ne pomaga. Če pa pregledamo razvoj našega kmetijstva, se nam vedno bolj vsiljuje tudi še vprašanje, ali bodo v prihodnjosti še dovolj močni stebri naše zemlje, ali so kmetje sploh še lastniki zemlje in ali so še v stanju, da zagotovijo svojo bodočnost in ostanejo stebri zdravega, gospodarskega razvoja države. Ob tem vprašanju je na mestu, da najprej na podlagi sedanjih razmer pregledamo, katere druge sile še podpirajo in ob enem vladajo gospodarstvo v državi. Pri tem je jasno, da moramo najprej omeniti velekapital, združen v bančnih zvezah in koncernih, ki pa so istočasno tudi v zvezi z velikimi zavarovalnimi podjetji avstrijskega ali na pol tujega izvora. Tudi ta podjetja delujejo enako kakor velekapital po svojih bančnih koncernih. Zaradi tega vsi ti zavodi izvajajo svoj vpliv na splošni državni in gospodarski razvoj. S temi vele-kapitalističn mi koncerni je posebno v pogledu na svoj razvoj, na potrebe po denarnih sredstvih in — kakor vemo — tudi na potrebo javne in tajne pomoči od strani države združena tudi veleindustrija. Vemo, da se mora tudi najmočnejša industrija zaradi inozemske konkurence mnogokrat naslanjati na državno pomoč. Še bolj pa se na to denarno pomoč opira er u/arnend davon sprach, dass die Einheit Kdrntens noch nicht gesichert sei und uberall offene und versteekte Feinde Kdrntens sieht und zum Widerstand gegen diese angeblichen Feinde aufruft, so sind dies — so lacherlich die Behauptungen an und fiir sich sein mogen — Giftspritzen, die geeignet sind, den Frie-den im Lande immer aufs neue zu storen ... „Volkswille”, 8. 7. 1959, Celovec srednja ali mala industrija, vendar vse skupaj — torej veleindustrija, srednja in mala industrija — le nastopajo v državi kot odločujoča velesila, na katero se zastopniki državnih financ hote ali nehote ozirajo. Kot tretja tudi v naši državi važna gospodarska velesila nastopa v razumljivi povezanosti z industrijo in velekapitalom — veletrgovina, ki pri vedno večji svetovni konkurenci išče posebno podporo za prodajo naraščajočih viškov v druge države in v svet. Tudi ta panoga oz. gospodarska skupina se obeša na kapitalno moč državnih financ, ker tudi ona noče zmanjševati svojih gotovo ne majhnih dobičkov. Šele za temi tremi velesilami pride potem v poštev zastopstvo veleagrarcev, to je v pogledu na zemljo zelo obsežnih in posebno obdarjenih veleposestev. — Med Slovenci takih na splošno ni, ker segajo korenine veleagrarcev daleč nazaj v čase, ko je bila zemlja samo lastnina kraljev, knezov, cerkve in drugih oblastnikov, ki so potem to svojo zemljo in oblast razdeljevali na raztresene nemške lastnike gradov, na grofe in plemiče po naši deželi. Njihov vpliv na državni razvoj tudi ni malenkosten, so vendar veleagrarci lastniki obsežnih go-zgov in dragocenega lesa, ki je eden najvažnejših izvoznih artiklov naše države. Ker pa so veleagrarci poleg tega tudi lastniki obsežnih površin kmetijstvo obdelovalne zemlje, kakor planin za živinorejo, pašnikov, travnikov in obsežnih polja, tudi v veliki meri odločajo pri višini cen in uvoza agrarnih produktov brez ozira na to, če je tak uvoz za kmeta, ki sam obdeluje svojo zemljo, in za kupca kmetijskih pridelkov, torej tudi za delavca in meščana, koristen ali ne. Vendar morajo tudi veleposestniki voditi račun o potrebni kapitalni podlagi, ki daje možnost, da vzdržijo tudi težje prilike. Ti veleagrarci lahko po svoje in v interesu svojih dobičkov v prosti špekulaciji SV ETU Moskva. — Danes bo ameriški podpredsednik Nixon, ki je prispel na daljši obisk v Sovjetsko zvezo, v Moskvi odprl ameriško razstavo. Med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi si bo Nixon poleg drugih zanimivosti ogledal Leningrad ter štiri sibirska mesta. Imel bo tudi razgovore z vodilnimi predstavniki Sovjetske zveze. Dunaj. — Predsednik japonske vlade Kiši je med svojim obiskom na Dunaju govoril tudi o ameriško-japonski pogodbi, s katero je med drugim določeno tudi sodelovanje med obema državama za primer vojne. Kiši je izjavil, da je ta po-godba danes potrebna raznih sprememb, ker je nastala v času, ko je bil položaj še bistveno drugačen. Iz njegovih besed, da se Japonska zavzema za razširitev trgovine z LR Kitajsko, je razvidno, da je Amerika vsilila Japonski tudi v tem oziru gotove omejitve, ki bi se jih Japonska zdaj rada osvobodila z revizijo pogodbe. Nikosia. — Ciprski nadškof Makarios je izjavil, da bo ustava nove ciprske države sestavljena v dveh mesecih. P° sprejetju ustave bodo razpisane nove volitve, kar bo predvidoma konec leta, do februarja prihodnjega leta pa bo nova država lahko prevzela svoje funkcije. Ščečin. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev, ki je med svojim obiskom na Poljskem obiskal tudi sedanjo poljsko-nemško mejo, je izjavil, da o vračilu vzhodnih pokrajin Nemčiji sploh ne more biti govora. Meja, ki jo danes branimo, je poudaril, je meja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, to je meja, ki loči socialistični svet od kapitalističnega, zato je ta meja nedotakljiva in posvečena- Beograd. — Na povabilo podpredsednika jugoslovanske vlade Todoroviča bosta v času od 5. do 12. septembra obiskala Jugoslavijo podpredsednik gr šk* vlade Panajotis Kanelopulos in trgovk' ski minister Leon:dos Gertilis. Washington. — Ameriški predsednik Eisenhower je na tiskovni konferenci izjavil, da ameriška vlada trenutno še ne namerava diplomatsko priznati Vzhodne Nemčije, kot je to predlagal bivši newyoi" ški guverner Harriman. Hkrati je Eisen-hower dejal, da nima nič proti obisku Hruščeva v ZDA, vendar pa vprašanj® obiska za zdaj ni aktualno. Dunaj. — Med razpravo o vladni izj®' vi je FPO-poslanec Gredler ostro nap0' del obe vladni stranki, češ da sta z n°' vim koalicijskim paktom ponovno omejili delovni krog parlamenta. Hkrati se ie zavzel za spremembo volilnega zakon® in dejal, da je nevredno demokratlčn® države, če se s pomočjo volilnega zak°' na odkriža komunistične opozicije, kaj'1 več kot 140.000 volivcev, ne glede na '®' za katero stranko so glasovali, ima pr®' vico do zastopstva v parlamentu. Madrid. — Španska vlada je sporočil®' da ima za razvoj svojega gospodarst^® na razpolago 418 milijonov dolarjev; 75 milijonov ji je dal mednarodni valu*®1 fond, 100 milijonov je dobila od OEE / 130 milijonov od ameriške vlade, 68 ®1' lijonov pa od privatnih ameriških bo® KAIRO. — Strokovnjaki Egipta in 5® vjetske zveze so se sporazumeli o ®° končnih načrtih gradnje Assuanskega ®a sipa v smislu egiptovskega predloga. 5 vjetski predlogi, ki so predvidevali u ležbo Sovjetske zveze v drugi fazi gr® .. nje nasipa, so bili opuščeni. Pri gra n nasipa hočejo sodelovati Nemci, Amerl kanci, Angleži in Francozi. vplivajo na uvoz ali na zaporo uvo*® 'n s tem na cenel Daleč stran odmaknjen od interesov b®®^ nega, industrijskega in agrarnega kap1 ^ živi in dela samostojno in v ljubek®1 ^ svojih že majhnih ostankov zemlje naš a Pozabljen od vseh teh faktorjev .^rZ<^^ite® gospodarstva in socialno najslabje za joCjj© prenaša težka bremena tehnične revo ^ ^ ter se samo sprašuje: Kako dolgo *e čigavo korist? Dr f Mi|er Zmagovita pot žepne knjige Založba Goldmann tudi pri nas ni ne-Zr>ana. Ce je že ne poznamo po raznih dra-9ocenih umetniških izdajah, pa prav gotovo n'smo spregledali njenih dveh ,.ljudskih" zbirk. To sta seriji žepnih izdaj „Go!dmanns faschen-Krim/ in Goldmanns Gelbe Ta-schenbucher". Prva zbirka prinaša izključno priljubljene kriminalne romane, dru-9o pa v neskrajšani obliki seznanja bralce z zakladi svetovne klasične in sodobne književnosti. S svojimi visokimi nakladami Uvrščata ti dve zbirki založbo na četrto niesto v Nemčiji pri izdajanju žepnih knjig. Pred „Goldmannom" so samo še znane založbe „Fischer", „Rohwolt" in „Ullstein". Pomen žepnih knjig je na nemškem knjiž-nem trgu tako velik, da si ne samo knj go-*ržci in založniki, ampak tudi pedagogi od *eh zbirk mnogo obetajo. V anketi leta 1955 i6 namreč 47 od 100 anketirancev iz vseh slojev odgovorilo, da sploh ne kupujejo knjig in da nimajo noben h knjig v stanovanju. Odstotek je seveda zastrašujoč; le vplivu žepnih izdaj se je zahvaliti, da se zmanjšuje. Te knjige so namreč zaradi nizke (enotne) cene — 1.90 nemške marke — dostopne res vsakomur. Vse druge knjige pa s° tako drage, da si le redki lahko privoščijo stalno izpopolnjevanje svoje knjižnice. pridemo v Nemčiji kam na obisk, bomo zato v knjižni omari opazili le dolgo vrsto Zepnih izdaj na rotacijskem papirju name-s,o raznih v usnje vezanih luksuzn h izdaj na najfinejšem papirju. Za primer nekaj pisateljev iz 200 zvezkov obsegajoče zbirke „Goldmanns Gelbe ^aschenbucher”. Starorimska klasika je za- Štipendije na Deželni statistični urad navaja, da je bilo nci avstrijskih znanstvenih vsokih šolah v 5'^skem semestru 1957/58 vp:sanih 15.984 Centov, med njimi 3660 ženskega spola; umetnostnih visokih šolah pa je znašalo število 1081 vpisanih študentov, od teh 486 žensk. Štipendije pa je od 15.984 na znanstvenih vsokih šolah vpisanih študentov Prejelo 1356, kar znaša dobrih 8 odstotkov, Medtem ko je znašalo število na umetnostih visokih šolah 187. Pri tem je zanimivo, da je bilo podelje-ih le 378 (ali 28 %) tekočih štipendij, do-lni so bile ostalim študentom priznane sa-enkratne podpore. Glede višine štipen-dii navaja statistični urad, da jih je bilo ITled tekočimi štipendijami 50 takih, ki so pešale manj kot 100 šil. mesečno. Šfipen-'i6 od 100 do 200 šil. je prejemalo 62 Štunfov, od 200 do 300 šil. 34 in od 300 do I ® šil. 25 študentov. Velike razlike so bile ui pri enkratnih podporah; 152 študentov stopana s Ciceronom in Cezarjem, Grke pa predstavljata Homer in Sofoklej. Dalje najdemo v seznamu imena Goethe, Nietzsche, Schiller, Kle st. Slovane zastopajo Dostojevski, Tolstoj, Leskov, Puškin, Turgenjev in Čehov. Seveda ne manjkajo tudi Shakespeare, Daudet, Maupassant, Wilde, Heine. Boc-cacc'ov „Decameron” je doživel v tej zbirki že štiri izdaje in sodi med najuspešnejše knjige. V drugi zbirki „Goldmanns Taschen-Kri-mi” izhajajo ponatisi razprodanih izdaj iz »vel ke” zbirke kriminalnih romanov „Gold-manns Grosse Kriminal-Romane". Založba izdaja to zbirko že od leta 1921. V tem času je izšlo že nad 500 različnih kriminalnih romanov, največji uspeh pa še vedno beleži Edgar Wallace; njegove knjige so že dosegle naklado 9 milijonov izvodov. Vse žepne izdaje obeh zbirk izhajajo v nakladi 30.000 do 50.000. Gospod Goldmann je v nekaj besedah označil položaj na knjižnem trgu takole: V času od 3. do 17. avgusta bo v Moskvi prvi mednarodni filmski fest val, na katerem bodo predvajali najboljše filme iz vsega sveta. K sodelovanju je bilo povabljenih nad 50 držav in jih je doslej že 41 prijavilo udeležbo na festivalu, ki se hočejo potegovati za nagrade, tri države, med njimi tudi Amerika, pa nameravajo sodelovati izven konkurence. Mednarodni filmski festival v Moskvi sicer ni prvi st:k sovjetskega filma z ostalim svetom, saj se je Sovjetska zveza udelež la visokih šolah je prejelo manj kot 600 šil., 131 jih je bilo, ki so dobili od 600 do 1000 šil., 363 študentom je bila izplačana podpora v višini 1000 do 2000 šil., 96 pa celo 2000 do 4000 šil. ter 24 študentom nekaj nad 4000 šilingov. Iz Koroške je b lo med vpisanimi študenti na znanstvenih visokih šolah 878, na umetnostnih visokih šolah pa 44. Iz tega je razvidno, da je imela Koroška na visok:h šolah manj študentov, kot bi to odgovarjalo številu prebivalstva, nasprotno pa je bilo število Dunajčanov, Štajercev in Tirolcev b stveno višje v primerjavi s številom prebivalstva. V zvezi s štipendijami bi bilo zanimivo tudi vprašanje, kdaj bo tudi naša država tako poskrbela za inteligenčni naraščaj manjšin, kot to dela sosedna Jugoslavija, kjer je vsako leto razpisano gotovo število štipendij izključno za pripadnike manjšine. „Predvsem moram omeniti ekonomsko plat. Stroški za izdajo knjig so tako veliki, da danes ne moremo več eksperimentirati. Pred vojno smo lahko objavili tri knjige kakega avtorja in si privoščili, da je šele njegova tretja knjiga doživela uspeh. Danes tega ne moremo več. — Druga značilnost je, ,da v Nemčiji ni nobenih ,velik'h' avtorjev. To je prav gotovo posledica Hitlerjevih časov izza I. 1933. Novih avtorjev pa še ni, zato si moramo pomagati s prevodi." Založba izdaja tudi dragoceno zb rko „Galerije in umetnostni spomeniki Evrope". Te knjige so zelo lepo opremljene in bogato ilustrirane s črnobelimi in barvnimi re-produkc jami. Seveda so stroški za izdajo takih knjig zelo visoki, zato je založba Goldmann sklenila zanimivo pogodbo z neko italijansko in francosko založbo. Vse tri potem izdajo isto knjigo, le z besedilom v svojem jeziku. Tako se stroški za posamezno založbo zmanjšajo na eno tretjino. že cele vrste mednarodnih filmskih prireditev in so na drugi strani že razne države priredile v Sovjetski zvezi svoje filmske tedne (šele pred kratkim je b:l zaključen teden avstrijskega filma), vendar bo ta prired'fev verjetno največje dosedanje srečanje Vzhoda in Zahoda na področju filmskega ustvarjanja. Na festivalu, ki bo prirejen pod geslom „Za humanost v filmski umetnosti, za mir in prijateljstvo med narodi", bodo države lahko sodelovale vsaka z enim celovečernim filmom ter dvema kratkma filmoma. Predvidene so razne nagrade: tako „Velika nagrada” za najboljši igrani film, nadalje 3 zlate medalje za izredno usoele igrane filme ter vrsta srebrnih medalj za najboljše tednike, dokumentarne filme, nadalje za lutkovne in otroške filme, za najboljšo rež jo, filmsko glasbo, scenarij, snemanje, za najboljšo žensko in moško vlogo itd. V žiriji, ki bo odločala o razdelitvi teh nagrad, bodo zastopani priznani strokovnjaki iz raznih držav. Vposlane filme bodo v glavnem predvajali v novem kremelskem gledališču, katerega dvorana razpolaga s 1100 sedež . Na razpolago bo tudi 1000 sedežev obsegajoča Velika dvorana v centralnem filmskem domu, s pristankom lastnikov pa bodo filme vrteli tudi v raznih velikih kinodvoranah Moskve. Mednarodni filmski festival v Moskvi je bil uvrščen med 5 največjih tovrstnih prireditev sveta. Zato je pričakovati, da se ga bodo udeležili tudi številni mednarodno priznani predstavniki filmske umetnosti. I. Mednarodni filmski festival v Moskvi °r MIRTZWITTER 1Ž4 Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma ! 'I- decembra 1957: Predsednik FPO Dipl. ?9' Reinthaller na zborovanju stranke v p9°rnji Avstriji kritizira svoječasni podpis Riškega sporazuma po avstrijski vladi. Ostrijo naj pozove OZN, Mednarodno so-^sce v Den Haagu ter Evropski svet v ^.^ssbourgu, da posežejo v zadevo. Držav-sekretar prof. Gschnitzer in zunanji mi-^ er Figi naj odstopita, če nista sposob-. , spremeniti stanja in razvoja v Južni Ti— %ki. decembra 1957: Avstrijski državni se-®lar prof. Gschnitzer izjavi dopisniku j09>cije DPA na Dunaju, da Avstrija glede Tirolske ne vrši nacionalistične pro-Sonde, marveč so Južni Tirolci v obram-^ ^adaljno zavlačevanje sedaj predvide- °Q^\. mi je povedala, redno zahajala k va Res sem jo našel. Bilo je dovolj Pr da sva se pogovorila. (Se nadaljnje} *'ladi angleški plemič Oliver Mendeville, ,' ie bil v Italiji na študijskem potovanju, 16 v Florenci dobil sporočilo, da je njegov °če sir William zapustil ta svet. In poslovil Se je sir Oliver s težkim srcem in obilnimi s°lzami s signorino Maddaleno, prisegajoč, 0 se vrne kar najhitreje, in je s svojim slu-5° krenil na pot proti Genovi. ^etjega dne njunega potovanja ju je pre-*Snetil pošten naliv, prav ko sta prijezdila 0 nekakšnega gnezda. Sir Oliver je ko-niQ ustavil pod starim brestom. »Paolo,” je r®kel slugi, »poglej no, če je v bližini kak abergo, kjer bi lahko vedrila med ploho." »Kar zadeva slugo in konja," se je te-,ai oglasil nekdo nad njegovo glavo, »tam-6 za ovinkom je albergo; toda vi, cava-'6re, bi izkazali čast mojemu farovžu, če 1 blagovolili pod njegovo skromno streho." Sir Oliver je privzdignil širokokrajnik in 56 obrnil k oknu, od koder se mu je veselo r®*al tolsti stari pater. „Vossignoria reve-rendissima," je rekel vljudno, »veliko prijazni izkazujete tujcu, ki zapušča vašo pre-Po zemljo, hvaležen na veke za vse do-,r°F s čimer je bil tako velikodušno za-sPan." , »Bene, dragi sin," je dejal pater, »ampak 6 boste še trenutek govorili, vas bo premočilo do kože. Zlezite hitro s kobile in v*ernite grižljaj, medtem ko gre dež." . Sir Oliver je debelo pogledal, ko mu 16 niolfo reverendo parocco prišel po stop-P'Cah naproti: tako majčkenega patra še ni KAREL ČAPEK in ('JuJLfcL bi to videl; ko se mu je priklonil, se je moral mu je kri udarila *ak° globoko skloniti, da v 9lavo. »b pustite no," je rekel župnik. »Jaz sem !Qoio frančiškan, cavaliere. Rekajo mi padre ^Polito. Hej, Marietta, prinesi salamo in 'no. Semkaj, gospod, kakšna presneta fe-I*10 je tu. Vi ste Anglež, kali? Kaže, da vas 6 Qng| čanov, odkar ste se odtrgali od sve- rirnske cerkve, ko listja in trave v Italiji. I« j^urnem, signore. Najbrž se vam toži. Po-Marietta, tale gospod je anglež! Re-*' tako mlad pa že angličan! Odrežite si j^me, cavaliere, ta je pravo veronska. /Q* Pravim, k vinu je ni nad veronsko sa-f naj se Bolognesi skrijejo s svojo mor-. uello. Pomnite, zmeraj veronska salama 11 s'an' mandeljni, mili sinko. Še niste bili Veroni? Škoda. Od tam je bil božanski ponese, signore. Jaz sem bil tudi v Vero-'■ Slavno mesto, gospod. Pravijo mu mesto cQligerijev. Kaj pa vince, vam teče?" »Grazias, padre," je zamrmral sir Oliver. " r' n<3s v Angliji pravimo Veroni Julijino ^Sto." I »Ce ®sa ne poveste," se je začudil padre |bpo|jfo, »zakaj pa? Ne vem za nobeno ne9injo Julijo. Resn ca, tam me ni bilo že več kot štirideset let. — Katera Julija bila?" »Julija Capuletova," je pojasnil sir Oliver. »Veste, mi imamo o njej gledališko igro ... od nekega Shakespeara. Lepa igra. Jo poznate, padre?" »Ne, ampak čakajte, Julija Capuletova, Julija Capuletova," je mrmral padre Ippoli-to, »to bi imel poznati. Prebival sem pri Ca-puletovih s padrom Lorenzom —" »Vi ste poznali meniha Lorenza?" se je začudil sir Oliver. »Kako bi ga ne poznal? Bil sem mu, gospod, za ministranta. Slišite, pa menda ni to tista Julija, ki si je vzela grofa Parisa? To sem poznal. Sila pobožna in plemenita gospa, ta grofica Julija. Bila je rojena Capuletova, tistih Capuletov, ki so imeli trgovino z žametom. »Ne bo prava," je izjavil sir Oliver. »Prava Julija je umrla v dekliških letih na najbolj nenavaden način, kar si jih lahko mislite." »Aha," je menil molto reverendo, »torej ni- ta. Julija, katero sem poznal, si je vzela grofa Parisa in je imela z njim osem otrok. Vzorna in spoštovana žena svojemu možu, mladi gospod, ko bi vam bog dal tako. Resnica, govorilo se je, da je pred tem norela za nekim mladim crapulonom — eh signore, o kom pa nič ne govorijo? Mladost ie, kaj hočemo, nepreudarna in prismojene-Bodite veseli, da ste mladi. So Angleži tudi mladi?" „So," je vzdihnil sir Oliver. »Ah, oče, tudi nas použiva plamen mladega Romea." »Romeo?" je vprašal padre Ippolito in skrnil. »Tega bi imel poznati. Šment, ali ni bil to tisti mladi sciocco, tisti gizdalin, tisti zanikrnež Montegov, ki je ranil grofa Parisa? Pravili so, da zavoljo Julije. Da, tako. Julija bi morala vzeti grofa Parisa — dobra partija, signore, ta Pariš je bil sila bogat in čeden mlad gospod — ampak Romeo si je, prav jo, vtepel v glavo, da bo Julijo dobil on — taka neumnost, gospod," je godrnjal padre. »Kakor da bi bogati Ca-puleti lahko dali hčer enemu od propadlih Montegov. In mimo tega še to, da so Mon-tegi držali z Mantovo, medtem ko so bili Capuleti na strani milanskega vojvode. Ne, ne. Jaz mislim, da je bil ta assalfo assassi-natico na Parisa navaden politični atentat. Dandanašnji je v vsem sama politika, mili sinko. To se ve, po tem grozodejstvu je moral Romeo zbežati v Mantovo in se ni več vrnil." ^nd lebl Poslednje kosilo ^.^jhne tatove obešajo, velike puste pri skladu s tem starim pregovorom je pri-|j .»udi Estaban Mondrigo pod kolesa živ-(jj |!Q' Njega so kot edinega od zarotnikov '■In opravili so z njim kar na hitro. “Sodili so ga na smrt na vešalih. f6v ?nt»r'9° j® b'l vse svoje življenje velik L*1 Le prepogosto mu je manjkalo j0£j_a kruha, da bi z njim pomiril godrnjata ' želodec. Slovo od tega sveta mu zato ^elalo mnogo preglavic. tij6Večer pred usmrtitvijo se je pojavil v ?®v' celici sam direktor zaporov osebno. I'ie S°R obsojenec ima pravico na posled-bredsmrtno kosilo," je dejal senor di-it, .0r' »Kaj si ti želiš, Estaban Mondrigo, ^°je poslednje kosilo?" e že — potem le najboljšeI" je zahte- > smrt obsojeni. TorJQv'" je prikimal I) Čl I ■ —w »-» I ■ m ■ »m direktor. »Dobil boš. najprej želvino juho." ANEKDOTA se je v prisotnosti starega prijatelja spustil ,'6k0C,.C**arski pisatelj Ferenc Molnar J*v0oV vQ|q Zer)o v hud prepir. Oba sta se ošte-9ovor|ne '»o bi pri tem poslušala, kaj drugi »Ali '' Ko sta končala, je vprašal prijatelj: *itQ vedno tako kregata, da hkrati kri-Mo|n^u9 na drugega?" »Seveda," je odvrnil obg' »Tako štediva s časom. Sedaj sva r'iir,» olajšala in lahko nemoteno uživava »To je pomota,” je vzkliknil sir Oliver, »prosim, da mi odpustite, padre, ali tako ni bilo. Julija je ljubila Romea, starši pa so jo silili, naj vzame grofa Parisa —" »So že vedeli zakaj," je pritrdil stari župnik. — »Romeo je bil ribaldo in je držal z Mantovo.” »Ampak pred svatbo s Parisom ji je oče Lorenzo priskrbel prašek, da bi na videz umrla," je nadaljeval sir Oliver. »To je laž," se je razsrdil padre Ippolito. »Tega bi oče Lorenzo nikoli ne storil. Resnica pa je, da je Romeo napadel Parisa na ulici in ga posekal. Mogoče je bil pijan." »Odpustite, oče, ampak to je bilo čisto drugače," je ugovarjal sir Oliver. »Resnica je, da so Julijo pokopali. In Romeo je nad njenim grobom z mečem prebodel Parisa." »Čakajte," je rekel župnik. »Najprej to ni bilo nad grobom, ampak na ulici blizu spomenika Scalgerijev. Drugič pa ga Romeo ni prebodel, ampak mu je samo ramo zdrobil. Hudika vendar, vselej človeka ni mogoče prebosti. Kar poskusite, mladi gospod!" kem primeru zgodi: iz tega je nastala ljubezen, vroča kakor krop. Po treh mesecih sta se vzela. Ecco, signore, tako se to v življenju dogaja. Jaz sam sem bil na njeni svatbi ministrant v beli srajčki." Sir Oliver je obsedel kakor pobit. »Ne jezite se, oče,” je rekel slednjič, »ampak v tisti angleški igri je to tisočkrat lepše." Pater Ippolito je utihnil. »Lepše! Ne vem, kaj vidite na tem lepšega, če si dva mlada človeka vzameta življenje. Škoda bi ju bilo, mladi gospod. Rečem vam, lepše je, da se je Julija omožila in imela 8 otrok, in kakšnih otrok, gospodič: kakor podobice." Oliver je majal z glavo. »To ni več to, dragi gospod padre, vi ne veste, kaj je velika ljubezen." Pritlikavi pater je zamišljeno mežikal. »Velika ljubezen? Jaz mislim, da je to, če se dva človeka lahko prenašata vse življenje . .. predano in zvesto .. . Julija je bila plemenita gospa, vrli gospod. Vzgojila je osem otrok in služila svojemu možu vse do smrti. Torej pri vas se pravi Veroni Julijino mesto? Zelo prijazno od vas angliča-nov, cavaliere. Gospa Julija je bila resnično odlična žena, bog ji daj večno slavo. Mladi Oliver se je prebudil iz raztresenosti. »In kaj se je zgodilo z Romeom?" »Z njim? Pravzaprav ne vem. Nekaj sem Da, deklica ta Da, deklica ta, srce skaklja, pedno šepeče, kaj le ima!! Kaj potem, če ne grem? Valentin PolanŠek Ona je taka, težko me čaka, je sama doma! Da, deklica ta, Da, deklica ta, vsak jo pozna! mene ie davno rada ima! Kdor jo zagleda, vsak se smehlja. K njej bom sel Mlada je, in zapel: ljuba je, Ljubica moja, bila bi žena — nimam pokoja, kot ni nobena — ko čakam doma! pri meni doma! \ »Odlično!” ga je pohvalil Mondrigo. »In potem?" »Potem na ražnju pečeno srnino stegno z rižem." »Dobro," je priznal Mondrigo. »In kaj še?" »Pečene ribe z majonezno solato." »Zelo dobro," je dejal Mondrigo. »In kaj dalje?" »Marelični kompot in rezine ananasa." »Prekrasno!" je izjavil Mondrigo in si obliznil ustnice. »Ali pride nato še kaj?" »Seveda," je potrdil direktor velikodušno. »Za konec še medeni kolački in mandelj-nova torta." »Odlično!" se je Mondrigo radostno smehljal. »K vsaki vrsti jedi seveda tudi vino," je dopolnil direktor svoje naštevanje. »Rdeče in belo." »Nebeško!" je vzkliknil Mondrigo navdušeno. Potem pa se je nenadoma zresnil. »Ali morda nisi zadovoljen?" ga je vprašal direktor. »Pač," je dejal Mondrigo, »saj sem zadovoljen, le da ...' »Kaj — le da ... ?* »Veste, samo —. Mislim —. Lahko bi —.” je pričel jecljati Mondrigo. »No, no, kaj bi lahko?" je silil vanj direktor jetnišnice. Mondrigo je globoko zajel sapo, potem pa boječe dejal: »Samo, da ne bi — kje v zadnjem hipu — prišla vmes — kakšna pomilostitev —?" »Scusi," je ugovarjal sir Oliver. »Jaz sem to videl med premiero na odru. Grof Pariš je bil v dvoboju resnično preboden in je umrl na mestu. Romeo, domnevajoč, da je Julija mrtva, se je zastrupil v njeni grobnici. Tako je bilo, padre." »Kaj še," je godrnjal oče Ippolito. »Ni se zastrupil. V Mantovo je zbežal, prijatelj." »Odpustite, oče," je Oliver vztrajal pri svojem, »z lastnimi očmi sem videl — saj sem sedel v prvi vrsti! V tistem trenutku je Julija prišla k sebi in ko je videla, da je njen preljubi mrtev, je tudi sama vzela strup in preminila." »Le kaj vam pride na pamet," se je ujezil oče Ippolito. »Čudim se, kdo si je izmislil take čenče. Resnica je, da jeRomeo zbežal v Mantovo in ubožica Julija se je iz žalosti nad tem majčkeno pozastrupila. Ampak to ni bilo nič, cavaliere, samo otročarija; lepo vas prosim, bilo ji je komaj petnajst let. — Jaz vem to od tistega Lorenza, mladi gospod; kajpak, takrat sem bil takšenle ra-gazzo," je pokazal dobri pater približno laket od tal. »Julijo so potem odpeljali k teti v Besenzan, da bi se odpočila. Tja se je za njo pripeljal grof Pariš, ko je imel roko še v obvezi. In saj veste, kaj se v ta- slišal. — Aha, jo že imam. Zaljubil se je v Mantovi v hčer nekega markiza — kako se je že pisal? Monfalcone. Montefalco ali tako nekako. Ah, cavaliere, to je bilo tisto, čemur vi pravite velika ljubezen. Naposled jo je ugrabil ali kaj — bila je tudi nekakšna podobna romantična zgodba; ampak podrobnosti sem že pozabil, prosim vas, saj se je zgodilo v Mantovi. Bila je nekakšna passione senza esempio, nekakšna neznanska strast, gospod. Tako vsaj so pripovedovali. Ecco, signore, zdaj pa dež ne gre več.” Sir Oliver se je dvignil, kakor je bil velik in dolg. »Bili ste strašno ljubeznivi, padre. Thank You so much. Ali bi smel nekaj pustiti ... za vaše revne farane," je momljal in zardeval in odrinil na rob krožnika prgišče cekinov. »Ampak, ampak," se je grozil padre Ippolito in mahal z rokami, »kaj pa vam je, toliko denarja za košček veronske salame!" »Nekaj je tudi za vašo zgodbo," je naglo pristavil mladi Oliver. »Bila je — eh, bila je silno silno — ne vem, kako bi rekel. Very much, indeed." Po oknih župnišča se je razlilo sonce. ža dcbrc voljo § ODGOVOR Književnik Stendhal se ni nikoli oženil. V zrelih letih so ga skušali znanci nagovoriti, naj se oženi, pa jim je takole odgovoril: »Ne, ne bom se. V življenju sem imel rad le dvoje, in sicer ženske in fantovsko življenje. Ker ženske zdaj zame ne pridejo več v poštev, se bom vsaj lahko posvetil fantovskemu življenju." ZLOBA V nekem pariškem salonu so priredili svečanost na čast Stendhalu. George Sandova se je pogovarjala z ženami nekaterih generalov. Napadala je zakon, češ da v zakonski zvezi ne more biti normalen noben moški. Pa ji je srdito ugovarjala žena nekega generala: »Lahko vam rečem, da je moj mož pravi svetnik." »Ne le svetnik, marveč tudi mučenec," je zlobno dodala Sandova. POMOTA Potniška ladja, ki počasi obrača, je komaj dober meter oddaljena od pomola. Tisti hip priteče po pristanišču zakasneli potnik; kovček zažene na palubo ladje in se s čednim skokom ujame za rob ograje. Ko se ves upehan potegne na palubo, z nemajhnim ponosom reče potnikom in mornarjem, ki so njegov podvig napeto opazovali: — No, pa sem le prispel! — Lepo — prikima eden od mornarjev — tudi mi smo pravkar prispeli! Stran 8 Celovec, petek, 24. julij 1959 Štev. 30 (897) Nova vlada se je predstavila (Nadaljevanje s 1. strani) ga prava, v pripravi so zaščifna določila za nezakonske otroke in potreben je zakon proti korupciji, Jeseni pa bo parlamentu predložen zakonski osnutek novega tiskovnega zakona. Glede vojaščine je v vladni izjavi samo rečeno, da se zavzema za uspešno obrambo republike, vendar se zaveda, da je to mogoče le v okviru danih možnosti. Ob koncu vladne izjave je govora o zu- nanji politiki in vlada zagotavlja, da bo ravnala v smislu stalne nevtralnosti in se priznava k aktivnemu sodelovanju med državami, zato se tudi živo zanima za vsa prizadevanja, s katerimi bi bilo mogoče ozpostaviti razmere splošnega miru. Glede Južne Tirolske pa je izraženo prepričanje, da bo rešitev tega vprašanja privedla do odprave napetosti, če bodo južnotirolski narodnostni skupini zagotovljene tiste pravice, svoboščine in življenjske razmere, ki jih predvideva sporazum iz leta 1946. Ministrski svet in parlament: Zadnje delo pred poletnimi počitnicami Tudi za politične tunkcionarje in mandatarje je napočil čas poletnih počitnic, zato sta ministrski svet in parlament še hitro obravnavala celo vrsto nujnih problemov, katerih rešitev ne bi mogla čakati na jesen. Ministrski svet je imel svojo zadnjo sejo pred počitnicami zadnji torek, ko je zasedal tud: parlament, ki je razpravljal o nastopni izjavi nove zvezne vlade. Govorniki obeh vladnih strank so ponovno izrazili pripravljenost na sodelovanje in skupno odgovornost pri odvijanju državnih poslov, zastopnik FPO-jevske opozicije pa je izrekel precej ostre besede na račun koalicijskega pakta ter zlasti kritiziral proporcionalno razdelitev vseh važnih pozicij v javnem življenju. Parlamentu so bili predloženi tudi mnogi zakonski osnutki, o katerih je sklepal na svoji zadnji seji v sredo. Medtem ko so bili zakoni o novi ureditvi pri podržavljenih podjetjih ter o novi razdelitvi pristojnosti v vladi sprejeti le z glasovi vladnih strank, je za ustanovitev samostojnega zunanjega ministrstva, za izplačilo 13. otroške dokla- de in za izboljšanje položaja pogodbenih nameščencev glasovala tudi FPO. Med številnimi interpelacijami, ki so jih na zadnji seji parlamenta naslovili na posamezne ministre, je tudi zahteva koroških socialističnih poslancev na obrambnega ministra z vsebino, da mora prepovedati sodelovanje pripadnikov vojske na prireditvah privatnih organizacij. Za povod so poslanci vzeli sodelovanje oticirjev in častne čete na prireditvi Abvvehrkampferbunda v Spittalu, kjer je — kakor je izrecno povedano — imel poslevodeči predsednik Karnt-ner Landsmannschatt Jordan govor izzivajoče vsebine in je bil zato primeren, da moti dobro razmerje med narodnostnimi skupinami na Koroškem. Zdaj je bilo torej tudi s strani izvoljenih mandatarjev opozorjeno na škodljivo početje gotovih hujskaških krogov, ki motijo mirno sožitje med obema narodoma v deželi. Koroški Slovenci smo pristojne činite-Ije že neštetokrat pozivali, naj končno napravijo konec neodgovornemu rovarjenju nepoboljšljivih šovinistov, kajti z netenjem narodnostne mržnje ni mogoče reševati manjšinskega vprašanja. Delež Jugoslavije v boju proti fašizmu V skopih številkah sicer ni mogoče prikazati vse veličine junaške borbe jugoslovanskih narodov proti fašizmu, vendar pa je tudi iz številčnih podatkov razvidno, kakšen je bil delež Jugoslavije v boju proti najhujšemu nasilju, ki ga poznamo v zgodovini človeštva. Naj navedemo tukaj nekaj podatkov o razmerju sil med vojno v Jugoslaviji, iz katerih bomo spoznali, kljub kakšni premoči si je jugoslovansko ljudstvo izbojevalo svobodo in kakšne žrtve je doprineslo za osvoboditev domovine. Leta 1941: Proti Narodnoosvobodilni vojski (NOV) se je tega letu bojevalo 85.000 Nemcev, 333.000 Italijanov, 105.000 domobrancev in ustašev ter 15.000 nedičevcev, število četnikov pa ni znano. Brez četnikov se je torej okoli 540.000 sovražnikov bojevalo proti partizanom, katerih število je takrat znašalo 80.000 borcev. Sovražnikove izgube: 41.000 mrtvih in 28.600 ujetih. Izgube NOV: 18.896 mrtvih, 29.300 ranjenih, umrlo je 3217 ranjencev, 3800 partizanov pa je bilo pogrešanih. Leta 1942: Proti NOV se je bojevalo 100.000 Nemcev, 353.000 Italijanov, 190.000 ustašev in domobrancev, 85.000 Bolgarov ter 18.000 Madžarov. Število četnikov in nedičevcev ni znano. Torej brez teh 745.000 sovražnikov proti 150.000 partizanom. Sovražne izgube: 52.000 mrtvih in 41.208 ujetih. Izgube NOV: 24.700 mrtvih, 31.200 ranjenih, 4194 ranjencev je umrlo, 6300 borcev pa je bilo pogrešanih. Leta 1943: Proti NOV se je bojevalo 305.000 Nemcev, 278.000 Italijanov, 200.000 ustašev in domobrancev, 120.000 Bolgarov, 27.000 Madžarov ter neznano število četnikov in nedičevcev. Brez teh torej skupno 930.000 sovražnikov proti NOV, ki je takrat štela 300.000 borcev. Sovražnikove izgube: 84.000 mrtvih ter 170.654 ujetih. Izgube NOV: 48.378 mrtvih, 61.730 ranjenih, umrlo je 8066 ranjencev, 5600 partizanov pa je bilo pogrešanih. Leta 1944: Proti NOV se je bojevalo 360.000 Nemcev, 170.000 ustašev in domobrancev, 130.000 Bolgarov, 25.000 Madžarov ter četniki, nedičevci in slovenski domobranci. Znano število sovražnikov 685.000, število partizanov 500.000. Sovražnikove izgube: 120.000 mrtvih ter 58.000 ujetih. Izgube NOV: 80.650 mrtvih, 147.650 ranjenih, poleg ,e9a še umrli ranjenci in pogrešani. Leta 1945: Proti Jugoslovanski armadi (JA) se je bojevalo 330.000 Nemcev, sile ustašev, slovenskih in hrvatskih domobran cev, četnikov, nedičevcev in drugih pa niso znane, je štela 800.000 borcev. Leta 1945 Je imel sovražnik 150.000 mrtvih in 260.000 ujetih. JA je imela 72.925 mrtvih, 130.000 ranjenih, 780 , ranjencev je umrlo, 7800 borcev pa je bilo pogrešanih* Skupno je torej v Jugoslaviji padlo 447.000 sovražni kov, 559.000 pa je bilo ujetih. NOV oziroma JA je imelfl 245.549 mrtvih in 399.890 ranjenih; 31.200 ranjencev jc umrlo, od ranjencev jih jc ostalo 64.000 invalidov. Temu številu pa je treba prišteti še 1,400.000 žrtev oko patorskega nasilja nad civilnim prebivalstvom, tako znašajo skupne človeške žrtve Jugoslavije v zadnji vojni 1,700.000 ljudi. Materialna škoda Jugoslavije v zadnji vojni pa znaša — po vrednosti iz leta 1938 — 46 mili)ar ameriških dolarjev. Ob teh številkah, ki pa le delno govorijo o prestolen' trpljenju in preganjanju, je vsekakor razumljivo, da j0' goslavija dosledno nastopa priti ponovnim pojavom ffl' šistične miselnosti v svetu in se z vsemi silami bori mir med narodi. 750.000 prebivalcev šteje današnji Beograd Jugoslovanska prestolnica — Beogr0^ šteje po podatkih zavoda za statistiko nes že 750.000 prebivalcev, kar pomeni, se je število v teku 20 let podvojilo, v Pr'" merjavi s stanjem koncem lanskega leta P° je naraslo za 15.000 oseb. Že samo v ožjefl’ področju Beograda živi danes nad 550.00u ljudi in dnevno se poveča število Beogf0)' čanov za 110 oseb — priseli se jih povpreč' no 80, rodi pa 30. Iz tega je razvidno, bo Beograd ob takem razvoju kmalu š'e milijon prebivalcev. Dopisovanje s pokojninsko zavarovalnico Pokojninski zavarovalni zavod za delavce, deželni urad Graz, prejema letno preko 260.000 pisem. Približno polovica teh pisem ni označenih s številko akta. To povzroča ogromno zamudo časa pri iskanju aktov preden morejo zadevo sploh obravnavati. Od julija so uvedli drug način, da bi omejili neljubo okoliščino, ki obremenjuje zavod in tudi rentnike. Vsak rentnik, ki predloži zavodu pismen predlog ali izrazi svoje želje ustmeno, prejme 7 gumiranih znamk, ki vsebujejo znak akta. Na pisma, ki jih pošiljajo Interesenti na zavod, je treba znamko samo prilepiti. Poleg tega bo zavod vsakemu pismu na rentnike ozirom«« Pr°^ silcem za rente priložil takšne znamke, ki naj jih P,,ta. deti pri odgovorih nalepijo na pisma. Na ta način r° čunajo da bo ustreženo zavodu in rentnikom. r K Sadna drevesca, veliko cenejša močnejša kot drugod, Vam nudi dre' vesnica P o I z e r, p. St. Vid v PodjiV' rj /■ J RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 25. |ull|: I. program: 8.00 Popevke — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 »Sedem dni Koroška" — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za Vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Glasbeno kramljanje — 18.15 Popevke — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pester spored za delopust — 21.30 »Eva in Helena", radijska igra. II. program: 8.20 Zabavni glasbeni spored — 9.00 Pravljice za naše male —- 9.15 Zabavna glasba — 10.00 Operni koncert — 13.10 Pestro mešano — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Za delopust — 19.15 Pestro mešano — 19.35 Operni koncert — 21.00 Zaljubljene melodije. Nedelja, 26. julij: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 7.00 Jutranji koncert — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Zabavna glasba — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 21.00 Vesele melodije. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Popevke — lepo obnašanje —- 10.05 Za letoviščarje — 10.20 Dunajske viže — 13.15 Muzikalični dezert — 14.45 Poletje, sonce in glasba — 18.00 Glasba za zabavo — 20.00 »Tisoč in ena noč", opereta Johanna Straussa. Ponedeljek, 27. julij: I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. K 200-lof niči smrti G. F. Hdndla (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 16.00 Zabavna glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Za našo vas (slov.) — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.30 Mladinska oddaja — 18.55 Športna poročila — 19.00 10 minut za Vas — 19.20 Pestro mešano — 20.15 Večerni koncert — 21.00 Vindobona, prekrasno mesto. II. p r o g r a m : 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Mladinska oddaja — 10.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 13.25 Sodobni avstrijski I RADIO PROGRAM komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Pri nas v Sildi — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Pestor spored — 19.25 Solnograški slavnostni tedni 1959: Mozartova opera »Čarobna piščal". Torek, 28. julij: I. program: 8.00 Koroški koledar — 14.00 Poročila, objave. Narodne in umetne pesmi (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Glasbeno kramljanje — 16.00 Godba na pihala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Fifty-fifty — 18.30 10 minut za Vas — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Solnograški slavnostni tedni 1959: 1. Komorni koncert — 22.10 Ljudske viže. II. program: 8.20 Zabavni glasbeni spored — 13.10 Pestro mešano — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Oddaja za ženo — 16.30 Pesmi od tu in tam — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Veseli delopust — 19.30 Za tiste, ki so doma ostali — 20.00 Melodije iz operet — 21.00 Zvezde iz Pariza. Sreda, 29. julij: I. program: 8.00 Vesele melodije — 8.45 Oddaja za žene — 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Za ljubiteljo popevk — 16.00 Veselo razpoloženi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Poskočne melodije — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Življenje, polno glasbe: Hans Mielenz — 21.00 Za dobro voljo. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Mladinska oddaja — 10.00 Glasba Antona Dvoraka — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajske viže — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Popevke — 19.25 Solnograški slavnostni tedni 1959. Četrtek, 30. julij: I. program: 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objavo. Orkestrska glasba (slov.) — 14.30 Prav za Vas — 16.00 Igra Radio Dunaj — 17.10 Pisan šopek melodij — 17.55 Kulturne vesti iz Koroške — 18.30 Mladinska oddaja — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pri nas doma — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 8.10 Vesele melodije — 13.30 Zabavna glasba — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Oddaja za ženo — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Zabavna glasba — 19.30 Pisan šopek melodij — 20.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: 1. Orkestralni koncert. Petek, 31. julij: I. program: 8.00 Orkeslralni koncert — 8.45 Pozdravljamo letoviščarje — 14.00 Poročila, objave. Domače pesmi in alpski ritmi (slov.) — 14.45 Komorna glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Za letoviščarje — 18.10 Prosti' čas je dragocen — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Sporina poročila — 20.15 Slušna igra. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Oddaja za mladino — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Ljudstvo igra — 20.00 Za ljubitelje operetnih melodij — 20.45 Halo — tenagerji. Televizijski program Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 26. 7.: 17.00 Za otroke — 20.15 Kriminalna drama. Ponedeljek, 27. 7.: 19.30 »Med 2. in 2.30 uro" — 20.35 Za žene — 21.20 Fred Kraus. Sreda, 29. 7.: 17.00 Oddaja za otroke — 20.15 Slike pred in za kamero — 21.00 Rendenzvous v Solnogradu. Četrtek, 30. 7.: 19.30 »Pozor, mir, snemanje" — 20.15 Igra. Petek, 31. 7.: 19.30 Nat King Cole-Show — 20.15 .Epizoda", romanca. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00. 15 00, 17.00. 22.00 Soboto, 25. julij: 5.00 Pisan jutranji spored — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.40 Mladina poje — 9.20 Pojeta Ines Tad-dio in Marcel Fabris — 10.10 Klavir v ritmu — 12.00 Napevi iz Broac!waya — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igra pihalni orkester JLA — 12.45 Poje vokalni kvintet »Optimisti" — 13.30 Rossinijeve uverture — 13.50 Zumber-ško in belokranjske pesmi — .14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja — 14.35 Voščila — 15.30 Melodije iz filmov — 16.20 Uganite, kaj igramo? — 17.10 Panorama zabavnih melodij — 18.15 Pojo Slovenski oktet — 19.00 Zabavna glasba — 20.00 Zabcven sobotni večer — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. Nedelja, 26. julij: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.45 Vedri zvoki — 7.15 Valčki in polko Johanna Straussa — 7.40 20 minut s Kmečko godbo — 0.00 Mladinska radijska igra — Riževo zrne — 8.50 Zabavna matineja — 10.30 Iz narodne skrinje — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.30 Nedeljski popoldan pod vaško lipo — 16.20 Za letoviščarje — 17.00 60 minut športa in glasbe — 19.00 Zabavna glasba — 20.00 Nedeljski intervju — 21.10 Med zgodbami in skladbami. Ponedeljek, 27. julij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 9.00 Poje zbor »Tehnik" — 9.20 Iz filmov in glasbenih revij — 10.10 Nekaj slovenske so- 11.35 Poje zabavni zbor Norman Luboff ski nasveti — 12.25 Venček narodnih listične glasbe — 10.40 Igrajo znani plesni orkestri ■ 12.15 Km** 1!1 13.30 ljudske pesmi — 14.10 Sedem pevcev — sedem p°P ^ — 15.30 Predstavlja se vam zabavni orkester Rafael® 16.00 Listi iz domače književnosti — 16.20 Operne ^ lodije — 17.10 Srečno vožnjo! — 18.00 Družinski P0^ vori — 18.30 Športni tednik — 1°.00 Zabavna glas^a ^ 20.00 Rendez-vous na Eiffelovem stolpu — 20.40 Do^° aktualnosti. Torek, 28. julij: fr*ke 5.00 Jutranji glasbeni spored — 8.05 Oddaja za 0 — 9.00 Popularne melodije iz orkestralno glasbe x ^ Pel pevcev — pet popevk — 11.00 Za dom in 11.15 Hammond orgle v ritmu — 11.30 Chopinovi v° ^ in mazurke — 12.00 15 minut z Veselimi planšar)1 ^ ^ 12.15 Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavna glasba —* ^ Pojo »Štirje grobijani" — 14.10 Godba na pihala —’ Voščila — 16.00 Novost na knjižni polici — 16.20 set minut z orkestrom Helmuth Zacharias — 16.45 ^ Jolka Cvetežar — 17.10 Čarobne strune — 18.20 $ pevkami po svetu — 19.00 Zabavna glasba — 20-0^ zbori Vam pojejo. Sreda, 29. julij: r Irt .00 Veder jutranji glasbeni pozdrav — 8.05 , Jakovu Golovcu — 8.35 Mladi pevci in godci v lem letu — 9.00 Poskočna harmonika — 9.15 Slo'' rtospevi — 10.30 Harva in klavir v ritmu — 11, ^ /ke in zabavne melodije — 12.15 Kmetijski «‘'asve^^$0 25 Beograd ponoči — 13.15 Zabavna glasba ^ moče polke in valčki — 14.10 Skladbe s^°ve^oO orjov — 14.35 Znani pevci — znane popevke ^ ši popotniki v tujih deželah — 16.20 Zabavna 17.10 Glasbena križanka — 18.15 Popevke oC* 20.2$ i — 20.00 Zabavna paleta Richarda Rodgersa dalni kvartet v c-molu. Četrtek, 30. julij: ^ 5.00 Pisan spored zabavne glasbe — 8.05 Odda^ cicibane — 9.25 Na vrtiljaku zabavnih melodij ~^eJijS|ci Za dom in ženo — 12.00 Trio Avsenik — 12.15 ^ nasveti — 13.30 Skandinavski intermezzo .. ^ ,5.30 Operni zvok. 16.20 Koncert po 1 po domače — 14.35 Voščila 16.00 Iz svetovne književnosti — 17.10 Zabavni potpourri - 20.00 Četrtkov večer domačih posmi In napevov Ansambel Maurice Larcange. 19.00 Zabavna 9lasb®0<45 Petek, 31. julij: ^ ^ 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.35 Godala * __9.20 9.00 Gorenjski vokalni kvintet v radijskem štu ____ j1.0^ Španski napevi — 10.10 Zabavni intermezzo^^ P°' Poje Marjana Deržaj — 12.00 Zeljo za naše i* slušalce — 12.15 Kmetijski nasveti — 12 25 ern|javi k|d' Sumadije — 14.10 Slovenske narodno ob SP________^5 30 *z virja — 14.35 Panorama zabavnih zvokov a oper Richarda Wagnerja — 16.00 Športna g|a^°e' 16.20 Majhni zabavni ansambli — 17,20 2o 00 no popoldne — 18.15 Zabavna klaviatura Pr Lola Novakovič in Marko Novosel 2 ’ eranza 5cbU nanje-politični pregled — 20.30 Simfonije ^ berta — 21.15 Oddaja o morju in pomor a