FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delitev na podlagi dogovorjenih meril Ustava predvideva razvejan sistem virov združevanja sredstev za zadovoljevanje in uresničevanje določenlh skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog v krajevni skupnosti. Delovni Ijudje in občani na podlagi plana razvoja krajevne skupnosti združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in prostovoljnim delom, z delom dohodka temeljnih organizacij združenega dela, s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti, z delom davkov in taks, z dopolnllnimi sredstvi iz proračuna občine, s sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. V letu 1982 je prenehal po-memben vir fmanciranja KS na podlagi samoupravnega sporazuma o načinu združe-vanja in uporabe sredstev na-menjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb v KS - tako imenovana »gla-varina«. Prostovoljno delo v mestnih krajevnih skupno-stih ni zaživelo. Samoprispe-vek ni bil nikoli krajevni, niti občinski, temveč mestni. Po-vezovanje z OZD je slabo. Po-nekod°nekatere OZD prispe-vajo sredstva za posamezne akcije in prireditve v KS. Pla-ni SIS so nastajali večinoma mimo planov KS. Tako ostaja edini trajni vir financiranja splošnih družbenih potreb krajevne skupnosti proračun občine. Oblikovanje višine sredstev za posamezno občino za po-trebe KS je do leta 1987 urejal Dogovor o oblikovanju in raz-porejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu. Tako oblikovana sredstva na ravni mesta smo v naši občini razporejali na podlagi sklepa v osnovah in merilih za finan-ciranje splošnih družbenih potreb KS, ki ga je sprejel zbor KS februaija 1984. Na njegovi podlagi so izvršni svet in vseh 12 KS sklenili spora-zum o razporejanju sredstev za delovanje KS. Na pobudo delegatov, pred-vsem v skupščini mesta Ljub-Ijane, je bila leta 1985 usta-novljena delovna skupina, ki je v letu 1987 pripravila prvi osnutek družbenega dogovo-ra o financiranju funkcional-ne dejavnosti KS na območju ljubljanskih občin, Osnutek je bil zavrnjen zaradi mnogih pripomb in delovna skupina je v letu 1988 pripravila nove-ga. V začetku februarja letoš-njega leta so po soglasju vseh občinskih skupščin sprejeli predlog družbenega dogovora vsi zbori skupščine mesta Ljubljane. Hkrati s predlogom družbe-nega dogovora o financiranju KS na območju Ijubljanskih občin so vse KS prejele osnu-tek sprememb in dopolnitev sporazuma o razporejanju sredstev za delovanje KS. To je že druga sprememba, saj so bile v letu 1987 na pobudo KS Nove Poljane sprejete spre-membe sporazuma, ki so za vse KS izenačile sredstva za opravljanje tajniških in admi-nistrativnih del za dva delav-ca (OD in SSP). S sporazumom se zagotav- lja sredstva za splošne druž-bene potrebe krajevnih skup-nosti, to je za delovanje dele-gatskega sistema, samouprav-ne, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, plani-ranja, informiranja ter SLO in DS. Predlog sprememb in do-polnitev povzema merila in kriterije družbenega dogovo-ra, in sicer št. prebivalcev do 35% (od 150 točk KS Josip Prašnikar do 325 KS Poljane), število OZD do 5% (od 25 točk KS Nove Poljane in Prule do 50 točk KS Gradišče), število zaposlenih do 10% (od 50 točk KS Prule do 100 KS Gradišče in Kolodvor), površina KS do 5% (od 25 točk KS Josip Praš-nikar in Trg osvoboditve do 45 točk KS Ajdovščina in Po-Ijane) ter vsaka KS po 45% za samoupravno organiziranost, delegatski sistem, družbeno-politične in družbene organi-zacije. Tako ima največ točk KS Poljane 921 ali 8,9% vseh točk in KS Nove Poljane 787 točk ali 7,6% vseh sredstev za ku-rirska dela, PTT, pisarniški material in delovanje družbe-nopolitičnih in družbenih or-ganizacij (proslave, prireditve in srečanja). V letu 1988 je 12 krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center prejelo iz proračuna 621.864,000 din, kar predstav-]ja približno 6% proračunskih odhodkov občine. Posamezne KS so prejele od 43,691.000 din (KS Josip Prašnikar) pa do 74,394.000 dini (KS Poljane). Največ sred-stev so krajevne skupnosti namenile za osebne dohodke in sklad skupne porabe 26 za-poslenih delavcev, in sicer skupaj 437,654.700 din ali pri-bližno 2/3 vseh sredstev, od materialnih stroškov pa naj-več za energijo (ogrevanje). Izvajanje sporazuma spremlja odbor podpisnikov, v katerem ima vsaka krajevna skupnost svojega člana. Od-bor preverja podatke, ki služi-jo za ugotavljanje skupnega števila točk za posamezno krajevno skupnost in osnove za določitev stroškov, ki so strogo namenski. Površina poslovnih prosto-rov krajevnih skupnosti in s tem v zvezi stroški ogreva-nja, najemnine, čiščenja ipd. so zelo različni od najmanj 80 m2 (KS Josip Prašnikar) do največ 340 m2 (KS Poljane). Nekatere krajevne skupnosti oddajajo del svojih prostorov stalno ali občasno drugim uporabnikom. Z vsemi SLP poslovnimi prostori (splošno ljudsko premoženje) gospo-dari Samoupravna stanovanj-ska skupnost, le KS Prule je lastnik prostorov, ki jih upo-rablja. Vsi prostori so v prit-ličju, le KS Stara Ljubljana ima prostore v I. nadstropju. Delovna skupnost krajevnih skupnosti Delovno skupnost krajev-nih skupnosti občine Ljub-ljana Center so 1. 1. 1982 s samoupravnim sporazu-mom ustanovile vse krajev-ne skupnosti z namenom, da bi dosegle učinkovitejše, ra-cionalnejše in strokovnejše opravljanje administrativ-no tehničnih in pomožnih del. Ob ustanovitvi je bilo v delovno skupnost vklju-čenih 36 delavcev s flnanč-no računovodsko službo, danes pa 27 s tem, da sta finančno računovodski de-lavki medtem prešli v se-kretariat za občo upravo — službo za flnance in pro-račun, ki je s sporazumom z vsemi 12 KS prevzela izva-janje nalog na tem področju za vse KS in delovno skup-nost. Tako sta danes v vseh krajevnih skupnostih zapo-slena tajnik in vodja pisar-ne, v KS Kolodvor in Prule (do upokojitve, predvidoma še v letošnjem letu) pa še kurirka - snažilka, ter KS Poljane administratorka (prej je opravljala dela taj-nika, ki pa je s krajšimi pre-kinitvami že več kot tri leta na bolniškem dopustu).