IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13? - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, 145 JANUARJA 1961 m ŠT. g IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT 'TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dražgoše Vse naše družbene in politične organizacije, zlasti pa organizacije Zveze borcev, organizacije Zveze komunistov in druge ob sprejemanju ^ letošnjih delovnih programov upoštevajo zlasti letošnje jubilejno dvajsetletnico vstaje. Spomin na zgodovinski dogodek, dvajsetletnico vstaje naših narodov proti premočnemu okupatorju, daje letošnjemu družbenemu in političnemu življenju posebno obeležje. Tudi pri nas na Gorenjskem, kljub nekaterim specifičnim in težkim pogojem, je že 1941. leta zajela vstaja širši obseg. V tako imenovani decembrski vstaji 1941. leta so se množično dvignili proti nasilju v Zgornjesavski dolini in v bohinjskem kotu. Prav tako je v decembru zajela vstaja dolini obeh Sor, od kjer so se priključevali Cankarjevemu bataljonu, ki je takrat narastel na približno 600 mož. To je bila v tistem času največja koncentracija uporniških sil na Slovenskem. Višek te vstaje je bila bitka za Poljane 25. decembra 1941 in končno tridnevni junaški boj v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942. leta. Jutri se bomo znova, tokrat že petič, spomnili tega zgodovinskega dogodka. Kljub temu, da sama prireditev še ni vključena v okvir obširnih proslav v počastitev 20-let-nice vstaje, je vendar to prvi poklon takratnim žrtvam v letošnjem jubilejnem letu. Bitka v Dražgošah je bila in bo ostala simbol splošnega upora naših krajev ne glede na to, da so se partizani morali umakniti, da so Nemci iz maščevanja postre-lili 56 domačinov, požgali vas in damolirali celo zidovje pogorišč. — Dva dni zaporedoma: 9. in 10. januarja so se .močne nemške enote morale umikati iz Dražgoš brez uspeha, kar do takrat niso naredili niti pred Moskvo m Leningradom. Kolikšne so bile njihove žrtve, ni Znano, kajti to so skrivali in so podatki zelo različni. Toda zelo je verjetno, kar so domačini slišali iz njihovega medsebojnega pogovora, in sicer da so imeli 192 mrtvih in približno 300 ranjenih. Tolikih'izgub menda niso imeli v nobeni drugi hajki oziroma spopadih s partizani v Sloveniji. Bitka v Dražgošah je zato bila najobsežnejša bitka daleč naokrog. Njen odmev je močno odjeknil tako med našim prebivalstvom, kateremu je vlil prepričanje v lastno moč, hkrati pa je v okupatorjevih vrstah rodil prve razpoke slabosti in nemoči. Njen neposredni uspeh pa je bil, da so Nemci odstopili od načrta za priključitev Gorenjske in Štajerske k Reichu, preseljevanje prebivalstva pa odgodili za konec vojne. Taki so bili uspehi takratne draž-goške bitke in so zato tradicionalne vsakoletne prireditve po vsej pravici simbol pripadnosti idejam, za katere so padale takratne žrtve, simbol vstaje v naših krajih^ in pripravljenost, da tudi danes na delovnih mestih in v organizacijah nadaljujemo takrat začeto pot za vse lepšo in prijetnejšo prihodnost. Ob pripravah za izdelavo perspektivnega plana Za odpravo neskladnosti Razprava odkrila nekatere probleme lesne totfusirlfe Ta teden se je na okrajnem ljudskem odboru t Kranju pričela vrsta posvetovanj s predstavniki podjetij o izdelavi perspektivnega plana gospodarskega razvoja v prihodnjih petih letih. V glavnem so se ta teden že obravnavale vse Industrijske stroke. Ker je bila razprava o lesni industriji zelo živahna, objavljamo danes iz nje kratke izvlečke. Razen plana so na tej seji raspravljali tudi o sodelovanju s podjetji in o devizni reformi. Prvo, kar so udeleženci seje o lesni industriji obravnavali, so bila posamezna nasprotja med elementi delitve dohodka, ki so se pokazala pri izdelavi perspektivnega plana. Predvsem so podjetja, kakor LIP Cešnjica, Roleta Kranj in tovarna finega pohištva v Tržiču planirala manjše osebne dohodke, kakor so jih imela lani. Tudi število zaposlenih so vsa podjetja previsoko planirala, kar pa še posebno velja za LIP Bled. To podjetje računa, da bo imelo letos okrog 10% več zaposlenih, kakor pa jih je imelo lani, Vsem pa je jasno, kakor je pozneje potrdila nadaljnja razprava, da v lesno Industrijo ne smemo zaposliti niti enega delavca več. Modernizacija lesne industrije bo celo sprostila večje Število ljudi, ki jih bo treba zaposliti drugje. V razpravi so sodelovali vsi zastopniki podjetij, ki so več ali manj utemeljeno zagovarjali perspektivne plane svojega podjetja. Pojavilo se Je tudi vprašanje, kdo naj v bodoče vrli uslužnostnl razrez lesa; ali naj to prevzamejo lesnoindustrijska podjetja ali pa kmetijske zadruge, ta težnja se posebno čuti že sedaj v Selški dolini in v Bohinjski Bistrici. Vendar so bili pri tem udeleženci posvetovanja enotnega mnenja, da ni primerno, da se z razrezom ukvarjajo kmetijske zadruge,. temveč, da to prevzamejo lesna podjetja, ki bodo lahko koristila tudi odpadke. Prav v ta namen naj bi se po potrebi oskrbela določena podjetja z gatri (prevozne žage), vendar bi bilo pri tem priporočljivo računati, da si nabavimo .manjše in lažje gatre, da ne bo prevoz preveč otežkočem. Vzporedno s tem so razpravljali tudi, kaj in kako naj v lesno industrijo investiramo. Vsekakor moramo za vsak dinar PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE« SOBOTA, 14. JANUARJA BOHINJ ob 9. url smučarski štafetni tek članov in mladincev za memorial Tomaža Godca DRAZGOŠE ob 9. uri komemoracija prod spomenikom padlih žrtev — ob 19. uri koncert pevskega zbora France Prešeren iz Kranja in predvajanje barvnega diafilma »DraŽ-goše« ŽELEZNIKI ob 9. uri komemoracija pred spominsko ploščo v Železnikih — ob 10. uri slavnostna seja Občinskega ljudskfega odbora NEDELJA, 15. JANUARJA ŽELEZNIKI ob 7.30 uri začetek smučarskih tekmovanj »-Po stezah partizanske Jelovice« - ob 11. uri slavnostno zborovanje. Govori član CK ZKS, eden izmed preživelih organizatorjev vstaje na Gorenjskem, Tomo Brejc. Sodeluje vojaški invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca in orkester Ljudske milice iz Ljubljane - ob 14. uri objava rezultatov vseh tekmovanj iz Krope, Ribnega in Železnikov - ob 15. uri ljudsko rajanje v Domu TVD Partizan RIBNO PRI BLEDU ob 10. uri okrajno pionirsko smučarsko prvenstvo KROPA ob 9. uri pričetek sankaškega tekmovanja1 — ob 11. uri skoki za člane in mladince Tekmovalna smučarska proga osrednje letošnje zimskosportne pnreditve, kot kaže gornja slika, zajema dolino kakor tudi višje predele pod Jelovico. Proga teče skozi Kališe, pod vrhom Slemena (882 m), nadaljuje mimo partizanskih spomenikov na Pečeh in se zatem skozi DražgoŠe spusti v Rudno od kjer mimo strelišča teče po dolini do cilja v Železnikih. Celotna proga je dolga 15 km in je pripravljena za tek članov posameznikov in patrulj, ki bodo startali izpred tovarne Niko po 7.30 oziroma po 8. url. Mladinske patrulje pa bodo štartale v Selcah po 8. uri in bodo tako Imele čez Lajše, Kališe in Dražgoše do Železnikov le 10 km dolgo progo. Ob 10. uri dopoldne bo tudi slalom za vse kategorije s spustom izpod Stedl Vrha in oiljem nad Železniki. Iz Podlonka pa se bodo ob 9. uri spustili prvi sankači. Ljubitelji zimskega Sporta bodo torej V Železnikih lahko prisil na svoj račun. investicij natanko premisliti, kam ga bomo vložili, da bo ta največ pomenil in da ne bomo čez določen čas spoznali, da nam ta težko pogrešana investicija ni dala nobenega gospodarskega učinka. Eden izmed perečih problemov je, vsaj tako je pokazala razprava, vprašanje preskrbe s hlodovino. Prav v tem tiče nekateri glavni vzroki slabega izpolnjevanja plana. Ob vsakoletnem sprejemanju družbenih planov zagotovijo pristojni organi lesnoindustrijskim podjetjem določene koMeine hlodovine. Na tej osnovi potem podjetja sestavijo plan. V praksi pa se izkaže, da preskrba s hlodovino ne poteka tako, kakor se je v začetku leta predvidevalo. Prav to povzroča zastoje v proizvodnji in marsikatero podjetje je tudi lami prišlo v tako stisko in verjetno lahko trdimo tudi za leto«, da dobava surovin« ne bo potekala tako, kakor predvidevamo. Vse to pa dosti vpltva na izpolnjevanje plana. V petletnem planu ne bo pri lesni industriji poudarek predvsem na povečanju proizvodnje, temveč na povečanju narodnega dohodka in še zlasti osebnih dohodkov. Pri lesni industriji moramo pač upoštevati to, da se posamezna lesnoindustrijska podjetju v našem okraju ne bodo primerjala s sorodnimi po ostali državi, temveč, da bodo hotela imeti vsaj relativno isto višino osebnih dohodkov, kakor jih imajo ostale industrijske stroke (elefctro, gumarska itd.). Čeprav sem o investiranju že povedal nekaj besed, naj omenim še to, da bo v bodoče IdRia industrija v pogledu investicij skoraj izključno vezana na lastna sredstva. V eni izmed prihodnjih številk pa bomo poročali o poteku razprave o nekaterih drugih industrijskih strokah. np Občni zbor ZB Boh. Bela - Minulo nedeljo so se zbrali člami krajevne^prganiza-oije Zveze borcev Boh. Bela jia letni občim zbor. O dosedanjem delu te organizacije }e rta zboru poročal predsednik Anton Kelbl. V razpravi so se člani ZB največ pogovarjali o gradnji spomenika padlim borcem. — Vaščani so za gradnjo spomeraka zbrali že precej sredstev, pričakujejo pa tudi pomoč od občinskega odbora Zveze borcev. Kip borca (na sliki), ki ga je Izdelal kipar Franc Smerdu, bo prva nagrada na smučarskih In sankaSkih tekmah v Železnikih. Od okrajnega odbora Zveze borcev ga bo prejela vprehodno darilo najboljša na 15 km dolgi progi - Veš reda in odgovornosti pri stanovanjski gradnji in razvoju mesta Ljudje veliko govorijo in tudi grajajo nekatere gradnje v Kranju. Stanovanjska stiska se prepočasi rešuje. Treba je najti več sredstev za to in ne se oklepata zgcij rednih skladov. Novi zakoni in predpisi o stanovanjski politiki še niso našli pot v praktično življenje. O vsem tem in podobnem so pretekli torek, 10. t. m. na široko razpravljali na plenumu Občinskega odbora SZDL v Kranju. Člani plenuma so se po prvi skupni seji razdelili v tri grupe tako, da je prlSIp do besede več udeležencev. Na konen so sprejeli nekatera stališča o posameznih nerešenih vprašanjih, ki jih bodo skušali uveljavljati preko raznih organov, zainteresiranih zavodov in podjetij, zlasti pa preko Občinskega ljudskega odbora. Veliko so člani plenuma govorili o nenačrtni gradnji. Zlasti v mestu bi bilo treba več reda in odgovornosti. Utemeljena je parola, da v mestu ni primerna gradnja velikih hiš, da je treba prostor racionalneje koristiti S stanovanjskimi bloki itd. Zato je po tej plati razumljiv načrt visoke stolpnice ob cesti JLA. Toda prav tam zraven zidajo tudi nizke vrstne hišice. Ljudje hkrati kritizirajo tudi novo poslopje kina. Spričo splošne težnje in tudi spričo normalnega razvoja jo vse bolj jasno, da bo tam v prihodnje nastalo novo mestno središče. Toda omenjena nizka štaba nikakor ni primerna na tem mestu. Sedaj že izdelujejo idejne načrte za Veleblagovnico, za Gorenjski sejem in druge stavbe v bližini tega nove- Ob ustanovitvi Okrožnega sodišča v Kranju Nova pridobitev 1. januarja 1961. je v nekdanjih prostorih Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju začelo z delom Okrožno sodišče za Gorenjsko. Odlok o ustanovitvi Okrožnega sodišča v Kranju je skupaj % odlokom o ustanovitvi Okrajnega sodišča na Jesenicah pred enim mesecem sprejela na svojem zasedanju Republiška ljudska skupščina. Za območje kranjskega okraja je bilo do sedaj pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Ustanovitev kranjskega Okrož-pega sodišča je bila zaradi preobremenjenosti ljubljanskega P®" vsem utemeljena, saj so bile samo v lanskem letu iz kranjskega okraja poslane v Ljubljano 103 kazenske zadeve, 15 kazenskih zadev mladoletnikov, 190 pritožbenih kazenskih zadev, 265 pravdnih, 270 pritožbenih pravdnih in 150 poiz-ve*ovalnih in preiskovalnih zadev. Okrožno sodišče v Kranju bo, tako kot druga okrožna sodišča, sodilo o kaznivih dejanjih, za katere zakon določa kazen strogega zapora ali smrtno kazen. Ima tudi poizvedovalno in preiskovalno vlogo in odloča o pritožbah na sklepe preiskovalnega sodnika in o ugovoru zoper obtožnico. V civilnih zadevah presoja spore o premoženjskih pravnih zahtevkih, če je vrednost spornega predmeta nad 200.000 dinarjev. Presoja pa tudi spore o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva, o obstoju afli ne-obstoju, veljavnosti ali nevsljavnosti zakonske zveze, spore o *a-konitem preživljanju zakonca ali o varstvu, vngoji «11 preživljanju otrok, kadar jih rešujejo skupaj z očetovskimi in razveznimi spori. Poleg tega pa rešujejo okrožna so- dišča tudi spore, ki zadevajo varstvo in uporabo izumov, vzorcev, modelov ali znamk in pravice do uporaba firme. Okrožna sodišča pa odločajo tudi o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo sodišča I. stopnje, to je okrajna sodišča. Obenem z Okrožnim sodiščem je bilo v Kranju ustanovljeno tudi Okrožno javno tožilstvo, ki ima iste pristojnosti, trenutno pa sedež v prostorih OLO Kranj. W očmi hitro preletel list in se zadržal pri tretji točki, ki je napo-- vedovala predlaganje kandida-'' tov za nov delavski svet. Odločil se je, da bo tudi predlagal ga srOdioča. Toda brez ureditvene;;! načrta ni moč racionalno usmerjati teh gradenj, kar se bo lahko hudo maščevalo v prihodnje. Prav tako je pri Vodovodnem stolpu malone zraven velike S4-stanovanjske hiše, ki v resnici skuša na čim manjšem prostoru nudili stanovanje čim večjemu številu družin, zrasla mala, pritlična hišica, ki je skorajda nižja kot plot, ki jo obdaja. Najhujši primer, kako nespametno trosimo površine ob mestu pa je gradnja stanovanjskih hišic ob Cesti talcev na Hujah. Člani plenuma so menili, da je zato nujno izdelati dolgoročni urbanistični načrt. Zlasti je treba preprečevati gradnjo nizkih poslopij v mestu in skladno z reševanjem številnih komunalnih in stanovanjskih problemov misliti tudi na izgled okolice. Veliko razprav je bilo tudi o organizaciji službe varčevanja za stanovanje, o trošenju občinskega sklada za stanovanjsko gradnjo in podobno. Eden izmed zelo zanimivih predlogov je bil, da sredstva iz sklada za stanovanjsko gradnjo ne smejo trositi tako kot doslej, ko so s tem denarjem gradili nekaterim zelo draga stanovanja, vključevali zraven še stroške za kanalizacije, vodovode, ceste in celo za garaže. Prevladalo je mišljenje, naj bi iz sklada dali za vsako stanovanje (oziroma za rešitev prošnje vsakega prosilca) le določeni znesek, na primer milijon dinarjev. Ostalo naj bi prispevala gospodarska organizacija oziroma sam interesent. -1. c. 111,11 no listo, Tone je bil tudi izvo- I lien. Na prvem sestanku novega B delavskega sveta je kazalo, da bo ■ dobro opravljal svojo nalogo. Janez je jutro po sestanku ko- I kaiTT ¥u tov"r"ev maj dočakal Toneta in ga nestrp- oddelka. Tako, ,e pomislil na To- no povpraui: >No, rone, ali ne ta, saj je eden najboljših delav cev v podjetju: delaven, razgle Simo za ms Ko so delavci nekega podjetja dan, vsako stvar dobro premisli na Gorenjskem zjutraj prihajali in jo zna tudi drugim lepo raz- jega kandidata« in vfdeti je bilo, one, ali ste m kaj novega sklenili na sinočnjem § sestanku? Kar radoveden sem že!« s »O smo, pa še koliko! Pa men- I da sedaj ne misliš, da bom to še § tebi razlagal. Zato smo bili pa mi s izvoljeni, da o važnih stvareh I razpravljamo in sklepamo!« Janez je začudeno gledal »svo- na delo, jih je pri vratarju velik list vabil na sindikalni sestanek. Vsakdo je za trenutek zadržal korak, da je lahko prebral, kakšen bo dnevni rtd tega sestanka. Tudi Janez se jt zaustavil, z ložiti. Janez je pri malici tiho da tega ne razume, še več — da opazoval zdaj enega zdaj drugega je globoko razočaran, kajti tudi sodelavca in se vedno znova za- on je razgledan delavec in dobro ustavljal na Tonetu. Dđ, edino ve, kakšna je prava vloga delav- Tone bo pravi! < cev, ki jih sotovariši izvolijo v Toneta so zapisali na kandidat- delavski svet. S. M. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA' H. JAlfUSRJA 19« re oni po sugtu INDONEZIJSKI ZUNANJI MINISTER DR. SUBANDRIO ODPOTOVAL Minister za zunanje zadeve republike Indonezije, ki je bil na tridnevnem uradnem obisku v naši deželi kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, je v četrtek, 12. januarja Ob 9. uri dopoldne odpotoval iz Beograda. OBISK JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V SUDANU - Voditelj jugoslovanske gospodarske delegacije v Sudanu in član Zveznega izvršnega sveta Sergej Kraiger je v četrtek, 12. januarja, priredil večerjo na čast uglednim sudanskim predstavnikom. PROVOKATIVNI POLETI AMERIŠKIH LETAL NAD SOVJETSKIMI LADJAMI Minister za pomorstvo Sovjetske zveze Bakajev je na tiskovni konferenci obtožil ZDA, da ameriška vojaška letala še nadalje lete nad sovjetskimi trgovskimi ladjami. POL02AJ V LAOSU V poročilih in komentarjih tujih agencij o Laosu prihaja čedalje bolj do izraza dejstvo, da si prizadevajo izhod iz laoške krizo poiskati na diplomatskem torišču. V središču pozornosti svetovne javnosti so pobude za obnovitev dela mednarodne nadzorstvene komisije, indijsko britanski stiki, predlogi šefa kamboške države princa Narodoma Sihanuka kot tudi reagiranje velesil, ki so v veliki meri odgovorne za uveljavljanje določb ženevskega sporazuma o Laosu. BREZ ODGOVORA Avstrijski časopis »Bild* ,je pred nedavnim pod velikim naslovom »Visoka cena 7,a svobodo« prinesel sliko in krajšo vest o ponesrečenem študentu iz Bosne, ki se je, ko je skrivaj prešel jugoslovansko-avstriisko mejo- štiri dneve in tri noči boril s snežnim viharjem v Karavankah. Avstrijski zdravniki so mu morali zaradi zmrzlin odrezati obe nogi in desno roko. »Bild« dalje navaja, da je moral ta študent zapustiti Jugoslavijo iz političnih razlogov in vse to pretrpeti, da si je pridobil svobodo. Nehote se ob tem moramo vprašati: kakšni so ti »politični razlogi«, ki jih sme avstrijski časnikar povezovati z žrtvami za svobodo? Kakšna naj bi bila svoboda v tuji državi, da bi bila vredna takih žrtev. Kaj ne gre ob primeru tega dvajsetletnega študenta in še ob številnih takih primerih, ki so se za razliko od tega končali manj tragično, vedno le za eno in isto stvar — za beg od dela v namišljeno brezdelnost, za prazne utvare »o zlati tujini...« Vse bolj redki so tisti, ki še nasedajo lažni propagandi, zato jih ta toliko bolj z veseljem sprejme, njihove zgodbe »politično obarva« in opremi z velikimi naslovi. Vsem pobeglim mladim ljudem so se sanje o tujini prekmalu neusmiljeno razblinile, marsikateri je našel po' nazaj, prav zato se vprašujemo, kako je mogoče, da se še vedno dogajajo take stvari. ITALIJANSKA RAKETA Včeraj to v Italiji Izstrelili t vesolje prvo dvostopenjsko raketo. Po poročilu lz Rima - objavil ga je predstavnik Italijan, obrambnega ministrstva - so Izvedli izstrelitev z nekega sardlnskega oporišča. Postavitev centralnega spomenika |niiiitiiiiiiHtiiiiiiiiHitiiHiiiiin I Ljudje in dogodki iiiiimiii Dva obiska H Predsednik republike Gvineje, I W je bil šest dni na uradnem == obisku v Jugoslaviji, Je v sredo, p. 11. januarja, odpotoval s člani M gvinejske vladne delegacije iz I Beograda. Med šestdnevnim obl-% skom v naši deželi je Imel pred-I sednik gvinejske republike raz-I govore s predsednikom FLRJ Jogi sipom Brozom-Titom. V teh raz-§j govorih sta razpravljala o medsebojnih odnosih obeh prijateljskih dežel in njihovem napredku, kakor tudi o najbolj perečih zadevah mednarodnega položaja, predvsem o afriških problemih. V delegacijah obeh dežel se je pokazala popolna soglasnost v vseh zadevah, ki so jih obravnavali. Tako sta oba predsednika z zadovoljstvom ugotovila, da se uspešno razvija medsebojno sodelovanje na raznih področjih, ln sta izrazila trdno odločenost, da prispevata največje napore za zagotovitev miru na svetu In zboljšanje mednarodnih odnosov. Predsednika sta mnenja in iz- ražala trdno prepričanje, da je možno izhod iz krize v Kongu najti samo z dejanskim uveljavljanjem resolucij OZN, z doslednim spoštovanjem suverenosti, integriteto in neodvisnosti Konga, i razorožitvijo Mobutujevlh in vseh drugih najemnišklh čet v službi kolonializma, s takojšnjo izpustitvijo predsednika vlade Lumumbe in drugih Izvoljenih predstavnikov ljudstva s tem, da omogočijo normalno delovanje zakonitih la demokratično izvoljenih organizmov države parlamenta in vlade. Prav tako oba predsednika pozdravljata dejstvo, da je veliko število afriških držav doseglo neodvisnost, kar je vašen korak na poti do dokončne osvoboditve Afrike izpod koloni alizsna. Obsojata vztrajno prizadevanje Francije, da vsili ureditev v Alžiriji ter odločno podpirata upravičeni boj alžirskega ljudstva za neodvisnost. — Sodita, da Je moč najti pravično in trajno ureditev alžirskega vprašanja samo tako, da zagoto-ve svobodne uresničitev načel sa-moodločbe pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov. Predsednika sta z zaskrbljenostjo proučila najnovejše tendence v razvoju odnosov med Kubo in ZDA in izražata prepričanje, da je neogibno in mo'Jno preprečiti takšen razvoj. Pri tem poudarjata, da ima kubanski narod popolno pravico do nacionalne neodvisnosti in samostojnega razvoja. Predsednik Tito in predsednik Toure llrsiata svoje zadovoljstvo nad u«jpešn:m In vsestranskim razvojem prijateljstva rn mdcJnvsnJa med Jugoslavijo ln Gvinejo. Včeraj pa je prispel v Jugoslavijo na prijateljski obisk predsednik Pakistana feJdmaršal Ajub Kan. Ta obisk je neposredno povezan s soosnaniem pakistanskega državnega vodstva, da jih je njihova zunanja politika, ki jo delno določa In usmerja vključenost Pakistana v zahodne vo- jaške pakte, sčasoma pripeljala do precejšnje izolacije, kar je škodovalo interesom države v širšem smislu, predvsem pa v njenih odnosih s tistimi sosedi, katerih državna politika je dosledno nevtralna in izvenbiokov-ska. Od državnega udara 1958. leta, ko je prevzel oblast Ajub Kan, je za Papistan nastopilo novo obdobje, ki že začenja kazati svoje prve pozitivne rezultate. — Ajub Kan je že pred prihodom v Jugoslavijo obiskal precej drugih držav Azije ln Daljnega Vzhoda, sedaj pa se je odpravil na turnejo še po Evropi. Naši medsebojni odnosi se razvijajo obojestransko in zadovoljivo, zlasti na področju gospodarskega sodelovanja, kar seveda ne pomeni, da nimajo <:<"'•"• točk tudi na zunanje politič:.v ai torišča. Sedanji obisk nam bo zato nudil priložnost, da te stike še bolj poglobimo in da si ustvarimo pogoje le z* nadaljnje vsestransko sodelovanje. : f n: iiin hiii: i if i ih initiiiTtfHtftitinf ntnniiaiuinMi KAMNIK - Občinski ljudski odbor v Kamniku je sprejel sklep o postavitvi spomenika revolucije v Kamniku. Spomenik bo osrednji vsem padlim borcem ln žrtvam fašističnega nasilja Iz območja kamniške občine. Spomenik, ki bo stal pred domom SZDL v Kamniku, bo predstavljal tri po- membnejša obdobja delavskega gibanja z našo narodnoosvobodilno borbo ln ljudsko revolucijo. V zvezi g gradnjo doma in postavitvijo spomenika, bodo uredili zemljišče pred domom v urbanistično arhitektonskem ln komunalnem pogledu. Spomenik bodo edkrili ob proslavi dvajsetletnice vstaje. Priprave za deseti jubilejni mladinski festival na Jesenicah Srečanje zamejske mladine Festivalske prireditve bodo trajale mesec dni - V prihodnjih festivalih naj bi sodelovala mladina vse Gorenjske Za letošnji tradicionalni. Jubilejni, deseti festival jeseniške mladine so se organizacije LMS v tej občini začele le temeljito pripravljati. Predvideno je, da bodo prireditve trajale poln mesec dni — od 27. aprila, ko bi hkrati počastili M-letnioo ustanovitve OF — pa vse do 27. maja, ko bi z zaključnimi prireditvami proslavljali Dan mladosti. Razširitev programa je nastala zlasti spričo revije mladinskih podeželskih odrov iz vse Slovenije, ki se bodo pomerili na Jesenicah. Prav tako je predviden množični telovadni nastop, v katerem bo sodelovalo okrog 1000 mladincev in mladink. Seveda so tudi letos, kot vsako leto, na programu številna tekmovanja v streljanju, nogometu, namiznem tenisu, odbojki, v šahu in v drugih disciplinah. Za občinstvo bo zelo zanimiva mladinska prireditev pod naslovom »Pokaži, kaj znaš«, ki bo v tamkajšnjem gledališču. Prav tako ske pripravljajo tudi posebno prireditev ►♦Spoznaj naš železarski kraj*. V okviru letošnjih proslav v počastitev 20-letnice vstaje, ki bodo dale tudi mladinskemu festivalu posebno obeležje, je na programu tudi srečanje vseh mladinskih aktivistov tega kraja skozi dve desetletji. Hkrati z letošnjimi pripravami za deseti jubilejni festival pa organizatorji ugotavljajo, da so te prireditve postale preozke za same Jesenice. Prihodnji festivali naj bi postali stalne vsakoletne ml adi n-manlfestacije vse Gorenjske. Krvodajalska akcija na Gorenjskem dosegla VELIK USPEH Organizacija RK nadvse delavna - 6873 prostovoljnih krvodajalcev V novembru In decembru letos so po vseh občinah v kranjskem okraju izvedli krvodajalsko akoijo. Na razširjenem posvetovanju, 28. oktobra lani, je komisija za krvodajalstvo pri okrajnem odboru RK v Kranju med drugim sprejela tudi sklep - krvodajalska akcija naj traja 28 delovnih dni, in sicer po 170 darovalcev dnevno, torej vsega skupaj 4760 darovalcev krvi. In uspeh? Nadvse dober. Občinski odbori RK, njihove komisije, osnovne organizacije RK in posamezni aktivisti RK so se potrudili, da so načrt dosegli oziroma skoraj po vseh občinah presegli, saj znaša število krvodajalcev 5299. K temu je treba prišteti še 1574 darovalcev krvi iz tržiške in kranjske občine, ki so darovali svojo kri transfuzijski postaji na Golniku, tako da je bilo na Gorenjskem v 1960. letu 6873 prostovoljnih darovalcev krvi oziroma, da je darovalo svojo kri knr 6269 ljudi. Zaradi slabokrvnosti, močnega prehlada ali kaj podobnega so bili odklonjeni 604 prijavljenci. Za potrebe transfuzijske postaje na Golniku ali Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani so ostali v rezervi še krvodajalci iz Škofje Lo- ke, Kranja, Radovljice in z Jesenic. Ekipa Zavoda za transfuzijo krvi LRS iz Ljubljane je bila z organizacijo na terenu zadovoljna. S to pa bo treba ponekod še bolje poskrbeti, da bodo zadovoljni tudi vsi darovalci, da jim v prihodnje ne bo treba čakati na odvzem krvi po več ur, kot se je to sedaj dogajalo. K uspehu krvodajalske akcije so mnogo pripomogle tudi sindikalne podružnice gospodarskih organizacij, delavski sveti, upravni odbori, posamezne vodilne osebe v tovarnah in kar je razvesoljivo, aktivi Rdečega križa, ki so prispevali svoj delež s tem, da so po to- varnah zbirali prijave darovalcev krvi in pomagali odborom Rdečega križa pri organizaciji odvzema krvi v njihovih tovarnah. Na terenu, zlasti po vaseh so sodelovale razne družbene in politične organizacije z organizacijami RK. Predvsem moramo omeniti organizacije SZDL, ZB NOB, rezervne oficirje in podoficirje, strelce, LMS, društva žena itd. Tajništvo okrajnega odbora Rdečega križa Slovenije v Kranju se v imenu komisije za krvodajalstvo vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri tej veliki ln humani akciji, posebno pa darovalcem krvi, toplo zahvaljuje. Posebna novost letošnjega festivala pa bo srečanje zamejske mladine. Predvideno Je, da bi pripravili v Planici, blizu tromeje, veselo srečanje, na katero bi prišla tudi slovenska mladina Iz Benečije ln slovenskega dela Koroške. Tako bo jeseniška mladina, ki geografsko sloni na obe sosedni deželi, nudila zamejski mladini posebno priložnost sodelovanja na skupnih kulturnih srečanjih. -1. c. 390 članov ¥ centru Člani organizacije Z\^ze borcev terena Kranj — Center, so imeli v ponedeljek zvečer redni letni občni zbor. Zbrali so se v zgornji dvorani Delavskega doma v Kranju. Terenska organizacija šteje 390 članov in je ena najde-lavnej.fih v občini, kot je poudaril predsednik Občinskega odbora ZB, tovariš Kepic. Na zboru so člani po obširnem poročilu predsednika sodelovali v razpravi, predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj, Aci Puhar pa je govoril o pomenu in o zbiranju sredstev za postavitev osrednjega spomenika revolucije v Parku Svobode. Svoj nadaljnji program dela so postavili v okvir praznovanj 20. obletnice ljudske vstaje. nt Dograditev spomenika padlim borcem Prejšnji teden, 5. januarja, je imela krajevna organizacija ZB NOV Ljubno svoj občni zbor. V njej so organizirani borci in aktivisti lz Otoč, Posavca, Pranroš in LJubna, ki so se zbora udeležili v zadovoljivem številu. f ■' Poročilo o delu je podal dolgo- I skrbela za zbiranje finančnih oeed-lotni predsednik tovariš Avgust I stev. Zmenili so se že za prvo akcijo - za udarniški posek darovanega lesa. Odkritje spomenika je predvideno v avgustu lotos, ko Ljubno in.drugi navedeni kraji praznujejo Botri. Za tekoče leto so borci sprejeli kot najpomembnejšo nalogo dograditev centralnega spomenika padlim bprcem v Ljubnem. — Del spomenika je bil namreč dograjen že pred leti; za dograditev pa bo potrebnih še precej sredstev. Na občnem zboru je bila izvoljena posebna komisija, ki bo v sodelovanju z drugimi organizacijami po- svoj krajevni praznik. Letos bo minilo tudi 20 let od streljanja prvih talcev v Ljubnem in bi odkritje spomenika lahko združili I proslavo 20-letnice vstaje. Ob dvajsetletne! okupacije v Žabnioi Troje spominskih obeležij 31. decembra 1000 -1. januarja 1100 POSTREŽNINA ALI ZVIŠANJE CEN V GOSTINSTVU? — NEENOTNI PRINCIPI UVAJANJA POSTRE2NINE — NEUPRAVIČENO ZVIŠANJE CEN TOBAKU — POMANJKLJIVE KALKULACIJE - POSTREŽNINA NAJ ZAGOTOVI BOLJŠO POSTREŽBO! Z novim letom v vseh gostinskih podjetjih zaračunajo 10 °/o postrežnine! Razburjanje gostov je zaradi tega precejšnje, vendar pa v nekaterih občinah večje kot v drugih. Pri enaki postrežbi so celo cigarete zaradi postrežnine za 10% dražje! »Začelo se je, kot je bilo pričakovati,« so dejali marsikje. Vendar pa ni nihče računal, bodo »ostinci med prvimi, ki bodo v letu 1961. zvišali cene svojim uslugam. Največ govorjenja zaradi postrežnine Je v kranjski, bohinjski in blejski občini (Hotel Toplice na Bledu 15%), saj so le v teh občinah na stare cene pribil! 10 % postrežnine, medtem ko so v ostalih občinah stare cene znižali za približno 10% ln šele potem pribil! postrežnino. - Zakaj neenotni principi pri uvajanju postrežnine In zakaj je postrežnina sploh potrebna? - O tem smo se razgovarjall z nekaterimi gostinskimi strokovnjaki in proizvajalci tobačnih Izdelkov. Njihova mnenja in računi nam povedo naslednje: Direktor Tobaka Kranj Edo Resni an: »-Vračuna van je postrežnine pri cigaretah je kršitev predpisov. Cena tobaku je določena z uredbo in je za vse lokale in za vse kraje ista.« Tovariš Simonič, direktor Tobaka LJubljana (po telefonu): »V vseh gostinskih lokalih zaračunavati postrežnino za cigarete je neupravičeno. Vsekakor postrežnine za cigarete ne bi smelo biti pri točilnih mizah, medtem ko gostu pri mizi lahko zaračunamo postrežnino, če je bil gost res kulturno postrežen.« (Dopis s takšno vsebino je v sredo prejela tudi Gostinska zbornica za kranjski okraj.) Direktor Delikatese Kranj, ki ima največje gostinske obrate v kranjski občini, Andrej Babic: -Desetod&totna postrežnina na lanske cene je vsekakor upravičena. Z letom 1961 gostinska podjetja niso več pavšalirana, temveč poslujejo na osnovi rednega obračuna. S tem imajo gostinska podjetja precejšnje dajatve za socialno zavarovanje in občinski proračunski prispevek. Konkretno v našem podjetju gre za razliko 7 do 8 milijonov dinarjev, ki pa jih lahko ustvarimo s povišanjem cen naših uslug ali pa s postrežnino. Vsekakor pa je postrežnina primernejša oblika, saj z njo lahko tudi stimuliramo gostinske uslužbence. Seveda pa poetrežndne ne smemo vračuna v a*i povsod. Pri točilni mizi v DeMkateri nimamo postrežnine (to je med gostinci povzročilo razburjenje, Češ do. Jim zaradi tega konkuriramo in jim prevzemamo promet), medtem ko mora gost, ki je postrežen pri mizi, plačati tudi postrežnino. Postrežnino smo do srede zaračunavali tudi za cigarete, in sicer povsod. Od srede dalje pa bo gost plačal postrežnino za cigarete le pri mizi. Poseben problem pa predstavlja postrežnina pri točilnih mjzah. Ce jo bomo zaračunavali, se bodo gostje razburjali in če je ne bomo, bo naval pri točilnih mizah, ki bo oviral postrežbo gostov pri mizah. Namreč natakarji ne bodo mogli do blaga. Problem bomo morali v primerih, kjer bi točenje pijač pri točilnih mizah oviralo normalno poslovanje, rešiti tako, da bi z napisom - STREZEMO SAMO PRI MIZAH - opozorili vse goste, če pa bi vendar še kdo hotel pri točilni mizi kaj popiti, bi moral potem seveda plačati tudi postrežnino.« Tovarišu Babiču pa smo postavili še posebno vprašanje: »Vaši obrati: Evropa, Restavracija Park in Delikatesa se bistveno razlikujejo po udobnosti in sodobnosti gostinskih uslug, kljub temu pa imate povsod enak odstotek postrežnine. Zakaj tako?« -Odgovor je povsem preprost, čeprav zveni nekoliko čudno: zaradi lažjega zaračunavanja postrežnine, ki jo tudi gost lahko hitro kontrolira. Vsekakor takšen način nI pravilen in pravičen, vendar trenutno tudi zaradi strokovnosti v našem kadru ni drugega izhoda. Ce pa bi se zedinill, da bi bile cene »a posamezne pijače in drugo povsod iste, potem bi Etlo zadevo laže reševati. Namreč kategorizacijo posameznih lokalov bi lahko določali t odstotkom postrežnine na enotne cene. In ker sem že omenil kader, naj še povem, da zaradi pomanjkanja kadra kljub postreinlni, ni pričakovati bistvenih kvalitetnih sprememb v postrežbi. Kultumejšo in solidne j šo postrelbo bi gostom vsekakor lahko zagotovili le s tem, da bi imel posamezni uslužbenec manjee Število miz v lokalu, kot jih Ima •edaj. To uresničiti pa je Na svoji redni seji ZB NOV v Zabnici je odbor sklenil, da dostojno proslavi dvajsetletnico okupacije. Domenili so se, da bodo na mestih, kjer so se že leta 1941 osnovali prvi odbori OF, odkrili spominsko ploščo. Tako bo prva na sadmi sušilnici v Zabnici, kjer je bil ustanovni sestanek decerobra 1941. leta, druga na hiši Stupnikar Jerneja, nemogoče, ker ni ljudi za ta poklic. Problem pa bi lahko rešili, če bi razpolagali s stanovanji. Le-teh pa si sami ne moremo zagotoviti, ker nimamo sredstev. Z enim stanovanjem, ki bi ga lahko kupili morda v treh letih, pa bistveno ne bi^ vplivali na povečanje kadrov.« Bine Leber, tajnik Gostinske zbornice za kranjski okraj: »S postrežnino, ki je bila predmet razprav že od leta 1953., bo vsekakor odpadla napitnina. Na ta način bomo lahko imeli kontrolo nad zaslužki gostinskih uslužbencev, kar pa bo zaradi pokojnine vsakemu posamezniku v veliko korist. Zaradi novega načina poslovanja v gostinstvu — nič več pavšalizira-hega — pa je uvedba postrežnine vsekakor edini izhod za rentabilnost naših podjetij. Razen tega pa je postrežnina tudi stimulacija za osebni dohodek zaposlenih v gostinstvu in pogoj za solidnejšo postrežbo gostov. Zaradi postrežnine smo Imeli v torek in sredo na Bledu tudi seminar, ki so se ga udeležili gostinci ljubljanskega, novomeškega, goriškega in kranjskega okraja. — Vendar, kako naj bi postrežnine dejansko izgledale, še ni nekih določenih zaključkov, temveč bomo do zaključkov prišli šele v januarju. Gre namreč za dvoje mnenj, ki lahko bistveno vplivata na uspeh postrežnine. Prvi predlog je, naj bi podjetja postrežnino zbirala v skupnem skladu in jo potem delila med kolektiv. - Moje mnenje pa je, da je drugi predlog sprejemljivejši. Gre za to, da bi vsak uslužbenec sam dobival po- Sutna 4, kjer je bil avgusta istega leta prav tako ustanovni sestanek, tretjo ploščo pa bodo odkrili v spomin revolucionarju Berčiču Tonetu iz Dorfarjev, ki je v prvih dnevih okupacije začel z organizacijo vstaje na terenu nekdanjo občine Zabnica. Pokroviteljstvo n.ad ploščami so poverili Kmetijskim zadrugam, kmetijskemu posestvu in krajevnemu odboru v Zabnici. strežnino. Seveda ne vso, ker so gostinstvu spričo novoga načina poslovanja potrebna večja sredstva za družbene obveznosti. Ce bi številke zaokrožil, bi po mojem mišljenju odpadlo približno 50% od postrežnine za socialno zavarovanje, 25% za investicije ln 25% za osebni dohodek.« »Zakaj na primer na Jesenicah niso »podražili« uslug za 10 %, v Kranju pa?« »•Prepričan sem, da bodo v kratkem v vseh gostinskih obratih usluge dražje, Sicer se podjetja ne bodo mogla vzdrževati, kaj šele modernizirati. — Vendar pa ne »dražje«, temveč bo k lanskim cenam zaračunana postrežnina. Namreč trenutna neenotnost v uvajanju postrežnine kaže na to, da o kakih realnih kalkulacijah v gostinstvu sploh ne moremo govoriti. Morda so le dve tri izjeme, ki poslujejo po točnih izračunih, medtem ko ostali svoje usluge samo prilagajajo izračunanim. Seveda pa so te cene po potrebi vi.šje ali nižje. — Večkrat pa te cene niso višje zaradi potrebe, zato je bilo morda moč ponekod najprej znižati lansko ceno in jo z novo uvedeno postrežnino spet izenačiti. Za napredek gostinstva pa v tem primeru nismo ničesar dosegli. Menim, da bi Bilo najbolj smotrno, če bi naredili med gostinskimi obrati določeno kategorizacijo na osnovi možnosti uslug, tem predpisali določen odstotek za postrežnino in na to priučili tudi vse za* poslene v gostinstvu. — Torej bi morali člano naših kolektivov tudi ustrezno strokovno izobraziti.« B. Fajon 64 GOSPODARSTVO Gospodarske vesti s IZ DOMOVINE... V Šibeniški luki bo lahko \ hkrati pristalo 12 velikih la- j dij. V zadnjih letih dobiva i šibeniška luka vse večji po- j men zaradi povečanega jugo- I slovanskega izvoza in uvoza, j Ker bi dosedanja luka ne zmogla več tako povečanega j prometa, so pričeli pristani- I šče širiti, V razširjenem pri- I stanišču bo lahko hkrati pri- j stalo 12 oceanskih ladij. Ra- j zen tega gradijo v luki tudi j žitni silos z zmogljivostjo j 10.000 ton in skladišča z 18 j tisoč kvadratnih metrov po- i vršin. 24 telefonskih zvez s Tr-1 bovljami. Med Ljubljano in j Trbovljami bodo čez mesec j dni vzpostavili novo 24-ka- j nalsko ultrakratko valovno i telefonsko zvezo. To je bilo Potrebno zato, ker sedanji j trije telefonski vodi niso več j zadoščali potrebam. Potrebne j naprave za to zvezo je pre- I skrbela italijanska firma j »Telletra«. Nova pošiljka železniških j lokomotiv lz ZDA. Konec i prejšnjega tedna so prispele j z ladjo »Hrvatska« v Split j štiri Dieslove lokomotive iz j druge pošiljke 37 lokomotiv, kolikor jih bo letos dobavila 1 naši državi neka ameriška j firma. Tri izmed omenjenih j lokomotiv bodo vozile na pro- ] gi Knin—Split, eno pa bo j prevzelo železniško transport-no podjetje iz Sarajeva. Razgovori o industrijskem j sodelovanju z ZAR. V naši j državi se že dalj časa" mudi | delegacija ZAR, ki se razgo- ] var j a z našo delegacijo o I možnosti nadaljnjega sodelo- j vanja na industrijskem pod- j ročju med obema državama, i Med drugimi je bil dosežen sporazum o tem, da bo naša država dobavila ZAR industrijsko opremo za objekte motorne industrije. Zagrebške ulice bodo ogrevali z infrardečimi žarki. Prihodnjo zimo bodo pričeli ogrevati zagrebške ulice in trgovine z infrardečimi žarki. Potrebne naprave bo izdelala tovarna »Goran«. ... IN TUJINE Novo posojilo Velike Britanije Indiji. Pred dnevi je Britanija dodelila Indiji novo posojilo v višini 5 milijonov funtov šteriingov. Posojilo potrebuje Indija predvsem za kritje uvoza iz Velike Britanije. Dolg bo Indija odplačala v 20 letih ob enakih pogojih, ki so že določeni za dosedanja britanska posojila Indiji. ii Obrtna podjetja na pragu novih gospodarskih smenic '„ZLIT" NE OBVEZNOSTI Pomenki z nekaterimi predstavniki obrtnih podjetij v Kranju Obrtna podjetja so bila v dosedanji praksi dostikrat v neprijetnem položaju. Občinski ljudski odbori so jim predpisali pavšale šele sredi leta, včasih pa tudi kasneje. Tako kolektivi teh podjetij niso vedeli na začetku leta, kolikšne so njihove obveznosti do družbe. Zato niso mogli izdelati niti svojega plana, niso mogli razporejati sredstev, niti pravočasno določati cen. Taka praksa je v posameznih primerih hudo ovirala samostojnost delavskih samoupravnih organov v teh podjetjih. Marsikje se je vkoreninila škodljiva misel, da njihovi dohodki, njihova možnost razširjene reprodukcije in končno tudi njihovi osebni dohodki niso odvisni od njihovega lastnega dela in gospodarjenja — temveč od tega, koliko bo od njih zahtevala občina. To pa je skrajno škodljivo in ne izpodbuja iniciative za večjo produktivnost. Da bi ugotovili, kako je s to prakso v posameznih krajih, smo pobarali v nekaterih obrtnih podjetjih o teh vprašanjih. Stvar — kot smo zvedeli — se je v zadnjih letih dokaj izboljšala. NA JESENICAH smo obiskali dve močnejši obrtni podjetji: Ko-vinoservis in Avtoservtei. Občina ima dokaj razumevanja do obrtnih podjetij. To so povedali v Kovinoservisu. — Njihovo podjetje hitro raste in je tudi lani povečalo vrednost opravljenih del za 18 milijonov dinarjev in doseglo skupno 58 milijonov dinarjev realizacije. Toda v planiranju za letošnje, 1961 leto, se delavski svet ni upal postaviti višjo obveznost, kar je posledica določene negotovosti v dejavnosti podjetja. Lani jim je občina sporočila dokončne obveznosti šele sredi leta. To ni povzročilo posebnih težav. Vendar je zaželeno, da bi za letošnje obveznosti zvedeli čimprej. Tudi v Avtoservisu so povedali približno tako. Za lanske obveznosti so zyedeli konec meseca junija. Pozneje v jeseni so mogli opraviti še nekatere spremembe zaradi novega stanovanjskega prispevka, ki je bil šele takrat določen. Toda za slednje ni bila kriva občina. To je seveda povzročilo, da je bilo treba sredi leta spreminjati nekatere stvari in bi želeli, da bo letos občina, kar je moč prej, določila dokončne obveznosti. Hkrati so povedali še, da se je njihovo podjetje zlasti razvilo pred leti, ko je železarna decentralizirala razne postranske obrate iz svojega podjetja. — V glavnem imajo sedaj mestni avtobusni promet, hkrati pa tudi pre- in na Jesenicah voze delavcev in šolskih otrok, kar sedaj urejuje občina. Lani so opravili za 110 milijonov dinarjev prevozov. V prihodnjih petih letih, tako so predvideli, naj bi povečali vrednost opravljenih prevo-, zov na 180 milijonov dinarjev letno. Skoraj isto, kakor na Jesenicah, smo zvedeli tudi v KRANJU. -Kranjska občina odreja pavšale vedno vnaprej, vendar je razumljivo, da se to zaradi administrativnih težav včasih precej zavleče. Vendar to za letos ne velja, ker je pristojni občinski organ ukrenil že vse potrebno, da bodo odločbe o pavšalni obveznosti čimprej izdane. slabo vplivalo na gospodarjenje v obrtnih podjetjih, je bila sprememba stopnje stanovanjskega prispevka, kakor smo videli tudi na Jesenicah. V ostalem pa obrtna podjetja v kranjski občini dobro gospodarijo in kažejo tudi lepe perspektive v petletnem obdobju. Iz vsega tega se vidi, da bi imela nepravočasna odreditev pavšalnih obveznosti na obratna podjetja negativne posledice. Zato bi bilo prav, da občinski ljudski odbori, ako še niso, takoj pristopijo k določitvi pavšala in s tem omogočijo obrtnim podjetjem ,da bodo vedela, s kakšnimi denarnimi sredstvi razpolagajo za svoje na - novo lesnoindustrijsko podjetje v Tržiču ši pogoji za razvoj Predelava lesa v Tržiču ima že tradicijo, saj je bila tovarna finega pohištva ena izmed najstarejših tovarn te vrste v Jugoslaviji. Zato sta do sedaj poslovali v Tržiču kar dve lesnoindustrijski podjetji, eno se je bavilo s primarno predelavo lesa (LIP Tržiča drugo pa s sekundarno (Fino pohištvo Tržič). Težnja obeh kolek-, trvov pa je bila rekonstrukcija, katero pa so vedno zavirale razne težave. Tisto, kar je lani več ali manj I mene. -vk, I. e. 2e dalj časa se je čutila težnja obeh kolektivov, da bi se združili v eno podjetje, ker bi bile s tem podane možnosti za nadaljnji razvoj. Tudii pogoji za rekonstrukcijo bi bili dosti ugodnejši od dosedanjih. Združitev je bila pomembna že tudi iz tega razloga, da bo obenem v enem podjetju združena primarna in sekundarna predelava lesa. To še posebno velja za tovarno finega pohištva, bi se je nema- LEP NAPREDEK pri vrednosti izvoza industrijskih izdelkov Izvoz - pomemben pokazatelj gospodarskega razvoja Težnja vsake države je v tem, da čim več izvaža in čim manj uvaža, ker se s tem ustvarja pozitivna trgovinska bilanca. Vrednost izvoza pa ni pomembna samo za državo kot celoto, temveč tudi za posamezna področja - okraje in končno tudi komune. V nadaljevanju bomo prikazali okvirno sliko Izvoza industrijskih izdelkov v letošnjem letu tako, kakor ga predvideva predlog družbenega plana. (Podatki so Izkazani v deviznih dinarjih.) Kakor vsi ostali pomembnejši pokazatelji gospodarskejgi razvoja, se je v dosedanjem perspekiivnem planu (1957-61) močno povečal rudi izvoz. Tako je znašala vrednost izvoza industrijskih izdelkov v letu 1956 samo 1777 milijonov dinarjev, po oceni za lansko leto pa bo izvoz že dosegel vrednost nad 2507 milijonov deviznih dinarjev, kar predstavlja 41,1 % povečanje v primerjavi z letom 1956. Po tej primerjavi je izvoz najbolj povečala1 kovinska industrija' (203,2 %), sledijo pa ji industrija usnja in obutve (183,6 %), industrija gradbenega materiala ln lesna industrija. Samo za pol procenta pa je bil lani večji izvoz pri črni metalurgiji (Železarna Jesenice) kakor pa v letu 1936, medtem, ko je bila pri elektroindustriji vrednost -izvoza lani samo za 80 tisoč dinarjev več izvoz naših industrijskih izdelkov lep* delež tudi v republiškem merilu. -vk lokrat morala boriti z zastojem v proizvodnji prav zaradi pomanjkanja lesa. Dobavljati je morala potrebne surovine iz vseh mogočih krajev, čeprav se je nedaleč od nje nahajalo podjetje, ki se je bavilo s'primarno predelavo lesa. Zaradi teh neskladnosti in končno tudi zaradi gospodarske nujnosti je bil ob priporočilu okrajnega ljudskega odbora sprejet sklep, da ,se navedeni podjetji združita v eno samo pod naslovom »Združena lesna industrija Tržič« in pod tem naslovom že tudi posluje. Novi organizacijski obliki ne moremo prav nič ugovarjati; kvečjemu lahko sklep o združitvi samo pozdravimo. Znano je, kar je tudi v skladu z nekaterimi postavkami nadaljnjega gospodarskega razvoja, da bo uspešno gospodarjenje možno samo v večjem obsegu. To še posebno velja prav za ti dve podjetji, ker je po eni strani res nesmiselno, da v enem kraju obstojata dve lesnoindustrijski podjetji. Po drugi strani pa se bo združeno podjetje laže moderniziralo, kar je za lesno industrijo nekaj nujnega. ivk pa predlanskim (črna metalurgija, kovinska industrija brez LTH Sk. Loka, elektroindustrija in industrija usnja in obutve. V celoti pa je bil izvoz v letu 1980 za 1,5% več-( ji kot prejšnje leto, V letošnjem letu predvideva1 predlog družbenega nlana, da bo znašala vrednost izvoza 3246 milijonov dinarjev, kar je za 29,5 % več kakor lani. Največjo vrednost izvoza planira tekstilna industrija (961 milijonov dinarjev), lesna industrija (616 milijonov dinarjev), usnjarska industrija (465 milijonov dinarjev), črna metalurgija 441 milijonov dinarjev), medtem ko bodo ostale stroke izvozile posamezno povprečno za 150 milijonov dinarjev vrednosti. Najvišji procent povečanja letošnjega izvoza napram letu 1960 predvideva kot stroka gumarska Ns J@s< se niso laietaii ja kakor pred štirimi leti. Vendar (•dustrija, kot podjetje pa Loške pa je pri vsem tem zanimivo tO, da tovarne hladilnikov, ki bodo svoj je bil izvoz po oceni v letu 1960 izvoz povečale kar za 7-krat. Po kar pri štirih strokah manjši kakor teh podatkih sodeč, predstavlja Pred kratkim smo poročali o na-ačnem tolmačenju predpisov o postrežnini v gostinstvu, kar je v Kranju pomenilo praktično dviganje cen. Hrano, pijače, bodisi v kavarni, v gostilnah in celo pri točilni mizi, brez stola in natakarice, gostje zadnje dni plačujejo še z 10 odstotki postrežnine nad prejšnjo ustaljeno ceno. Na Jesenicah, kot smo ugotovili te dni, so predpis drugače razumeli. V Korotanu so povedali, da imajo res posamezne pritožbe gostov, zlasti v restavraciji. Francosko solato, ki je bila na primer prej zmeraj 100 dinarjev, so sedaj znižali na 90 dinarjev. — Iz skupne strukture cen so namreč črtali osebne dohodke. Toda na tako ceno pa seveda natakarica zaračuna še nepisanih 10 odstotkov za postrežnino, tako da gost plača končno isto ceno kot prej. Moti pa jih to, da na jedilnem listu vidijo eno ceno, drugo (za 10 odstotkov višjo) pa jim pove natakarica. Morda ni v tem lokalu pravilno to, da je isti kriterij tudi pri postrežnini pri točilni mizi v bifeju, kjer gost stoje pije kokto ali si jo sam nese na mizo. V restavraciji Pošta, kjer smo pobarali o tem vprašanju, so povedali, da so med kolektivom že razpravljali o tem. Niso Se uvedli novega načina pobiranja postrežnine kot določa predpis. Toda v osnovi so se zmenili, da bodo iz sedanjih cen črtali izdatke za osebne dohodke. Scle takim, znižanim cenam nameravajo dodati postrežnino. Toda tu so menili, da bi se postrežnina ne delila samo na strežno osebje, marveč tudi na osebje, zaposleno v kuhinji, v garderobi, pri točilni mizi itd. Na njihovem sestanku so namreč menili, da mora postrežnino dobiti tudi ostalo osebje, ki prav tako dopolnjuje celotno organizacijo za nemoteno in kulturno postrežbo gostov v njihovem lokalu. V Kazini, kjer smo prav tako vprašali o tem vprašanju, so povedali, da ne vidijo ob tem razloga za končno povišanje cen. — Tam, kjer so brez sprememb nabili na ceno še 10 odstotkov za postrežnino, so se, po njihovem mišljenju zaleteli. Oni tega še niso uvedli. Nameravajo pa to narediti, toda brez spremembe sedanjih cen. O tem vprašanju, kot je povedal upravnik, je biio tudi dvodnevno posvetovanje gostincev na Bledu. Tudi tam so tolmačili, da postrežnina ne sme in ne more bili povod za mehanično povišanje cen. STRAN OBVEŠČEVALEC m A L I A 0 L » S i PRODAM Prodam dobro ohranjen moior, 125 ccm, s prevoženimi 3000 km. Praše 34 86-356 Prodam novo, belo, emajlirano peč ali zamenjam za štedilnik. Sp. Duplje 4 90-366 Vprežne sani, grajene kot za-pravljivček, po ugodni ceni prodam. Valjavec, Mošnje 36, Brezje 107-368 Kuhinjsko pohištvo in nov, še ne tapeciran kavč prodam. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 108-374 liUflMMMfflllUIHMHItvIHUMlimiititliMMUHtH^mHfi^fiitittHfU za pitanje prašičev samo REDIN ker pospešuje debeljenje Prodam hišo, takoj vseljivo. Naslov v oglasnem oddelku 109-377 Prodam dobro ohranjeno spalnico ln zimnico. Kolar, Likozarjeva št. 13. Kranj 110-379 Prodam kravo, ki bo februarja teletila. Sp Besnica 42 111-382 Prodam 1000 kg korenja in 1000 kilogramov repe ter zimska jabolka. Naslov v oglasnem oddelku 112-384 Prodam 2 lahke sani — kot za- pravljivček in kočija in parne »kčire«. Naslov v oglasnem oddelku 113-387 Prodam kolo Puch-California. Cerklje 79 114-390 Prodam 40 kosov cementne strešne opeke »Folc« Naslov v oglasnem oddelku 115-391 Prodam Fiat Topolino 500 ccm — dostavni voz »Combi« v zelo dobrem stanju. Janhar, Hraše 46, Smlednik 116-392 Prodam dobro ohranjen čevljarski šivalni stroj, znamke »Pfaff«. Naslov v oglasnem oddelku 117-393 Gorenjska oblaoilnica Kranj, Cankarjeva 10, bo izvršila razpredala rabljenih šivalnih strojev, ttr etektrometerjev 24. i. 1181 Interesenti naj se javijo na upravi podjetja. — Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ SPOROČA VSEM SVOJIM VLAGATELJEM, DA PRIPISUJEJO OBRESTI ZA LETO 1960. ZGLASITE SE ČIMPREJ. Poziv ZA VLOŽITEV PRIJAV ZA ODMERO IN PLAČILO TAKS za leto 1961 v občini Kranj. Zaradi odmere taks na vprežna vozila, delovno živino, žganjarske kotle, mlatilnice, potočne in rečne mline ter mline na strojni pogon morajo taksni zavezanci vložiti pismene prijave najpozneje do 31. januarja 1961. Prijave se mora vložiti pri občinskem odseku za dohodke in pri krajevnih uradih, kjer so tudi na razpolago tiskovine (prijave) in podrobna navodila. Odsek za dohodke ObLO Kranj Upravni odbor Elektrotehničnega podjetja Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: SKLADIŠČNIKA pogoj - trgovska izobrazba, po možnosti z večletno prakso v skladišču DVE TRGOVSKI POMOČNICI lahko začetnici - lahko tudi priučeni Pismene vloge nasloviti na podjetje, nem pravilniku, oziroma učinku. Plače po tarif- T ovarna gumijevih ^ vcl Prodam dobro ohranjeno otroško posteljico z mrežo. Reševa 3, Klane, Kranj 118-395 Prodam magnetofon. Naslov v oglasnem oddelku 119-397 Prodam 3 mlade prašičke, težke po 50 do 60 kg. Cerklje 31 140-393 Motorno kolo 350 ccm, obnovljeno, prodam ali zamenjam za rabljen moped. Naslov v oglasnem oddelku 141-399 Prodam sobno pečico in vzidljiv štedilnik v dobrem stanju. Peric, Naklo 142-404 Prodam kravo — bohinjko. 8 mesecev brejo po tretjem teletu in 1 irf pol leta starega bikca. Šenčur 235 143-405 Prodam polovico prašiča. Pra-protna polica 7 145-407 KUPIM Kupim staro pisalno mizo. Naslov v oglasnem oddelku 120-367 Kupim suh hrušev les — vsako količino. Ponudbe oddati na ime: Zepič, Zlato polje 5, Kranj 121-372 Kupim dva ali štiri prašičke do 50 kg težke. Potočnik Viktor, Bistrica 10, Duplje 122-378 Kupim bencinski motor 2-3 KM z zračnim hlajenjem. Bohinc Jože. Zg. Brniki 60, Cerklje 123-385 Kupim stroj za struženje lesa, avtomat ali polavtomat. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 124-389 Kupim malo rabljeno NSU Prl-mo ali LD Lambreito. . , Gorenjski tisk, Kranj 144-401 OSTALO Izgubila sem temnomodro suknjo od 30. novembra do 3. januarja 1961 med Skofjo Loko in Kranjem. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v oglasni oddelek proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 125-7061 Iščem upokojenko iz Kranja za dopoldanske ure. Ostalo po dogovoru. Tavčarjeva 11, Kranj 126-342 MimUtlHtmmmMIMimiiiHIMtlHI^tilMmiNTlHNt^MMlIltMtHtl IX. TRADICIONALNI TEKSTILNI PLES V KRANJU. 28. JANUARJA 1961. REKLAMIRAJTE VABILA PRI DITTS KRANJ it1tlHM«fftm4llHtirtHmH»ftlKtimmtK»V4rlim)etMUfnt1llll»itW V petek sem Izgubil moško za-pestno uro v Kranju. Prosim proti nagradi vrniti na naslov v oglasnem oddelku 94-353 Starejšo gospodinjo k tričlanski družini sprejme zdravnica na Gorenjskem. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod Samostojna, pogoji ugodni 100-371 V kmetijstvu ali drugod je pripravljen pomagati pošten fant za skromno opremljeno ali prazno sobico v Kranju ali na vasi, po možnosti čim prej. Je izučen obrti, ravno odslužil vojaščino in zaposlen v tovarni v dopoldanski izmeni. Cenjene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Pomoč« 127-373 Dne 4. januarja sem izgubil denarnico 7. 9000 do 10.000 din, osebno izkaznico in zdravstveno knjižico. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na naslov v izkaznici 128-375 Iščem starejšo žensko za nego 3 mesece stare hčerke na domu v dopoldanskem času. Damjanovič, C. Koroškega odreda 9/d, Kranj 129-376 Zatekel se je volčjak svetlo rjave barve. Lastnik ga dobi na Planini, blok št. 30, Kranj 130-380 Osebo, ki je vzela v noči med 8. in 9. januarjem v »Park« restavraciji plašč (trenčko) in usnjene rokavice, prosim naj oboje vrne v hotel. Oseba je bila opazovana I 131-381 Društvo I.T Zabnica ima redni občni zbor 14. januarja 1961 v Zadružnem domu. Za člane udeležba obvezna. Po občnem zboru zabava » 132-383 Iščemo majhno kuhinjlco In sobo v Kranju ali bližnji okolici. Dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 133-386 Iščem upokojenko k 3-članski družini za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Zumer Anton, Benedikova 11, Stražišče, Kranj 134-388 Starejša zakonca brez otrok nudita nagrado za enoosobno stanovanje, dober šivalna stroj ali nov radio, oziroma v denarju. Sprej-meva tudi mesto hišnika. Naslov v oglasnem oddelku 135-396 Zdravnik armade, mlad, neoženjen. Išče sobo aH garsoniero, prazno ali opremljeno v Kranju. Plačam do 8090 din mesečne najemnine. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Bodočnost« 136-400 Podpisani Andrej Koželj, strojni ključavničar, stanujoč v Žirovnici 73, preklicujem in obžalujem besede, katere sem govoril o Emi Flerin in Antonu iz Žirovnice. Izjavljam, da za take govorice nimam nobene osnove in se obema zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. 137-406 Šivilja išče sobo v Kranju ali Skofji Loki. Po službi bi šivala ali dobro plačam stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 138-402 Iščem starejšo žensko za varstvo 7 mesecev starega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 139-403 OBJUve OBVESTIIvO študentom, dijakom in učencem, ki stalno stanujejo - na območju občine Kranj. m »V vsako hišo dobro pralno sredstvo!« — to je parola, kadar govorimo o higieni in čistoči. Detergent OSKAR je pralno sredstvo z odličnimi svojstvl - zato OSKAR v vsako hišo! ' Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, nylon In nerlon detergent »PERILO«. Za priznanje voznih olajšav za vožnje v šolo morajo vsi prizadeti vložiti vključno do 21. januarja 1961 izpolnjene prijave s priloženim potrdilom o šolanju na ObLO Kranj, Tavčarjeva ulica 43/11, soba št. 36. Prijave si nabavite lahko vsak dan med 7. in 14. uro, ter ob sredah med 14. in 18. uro v isti stavbi v pritličju, soba št. 10 za 5 din. Rednim učencem osnovnih šol ni treba vlagati te prijave. KOMPAS. Vabimo vas na prijetno pustova-nje in maškarado v »Domu na Jezerskem«, 11. februarja 1961. Najboljše maske bodo nagrajene z brezplačnim pensionom v Domu na Jezerskem in sicer: 1. nagrada 15, 2. nagrada 10, 3. nagrada 5 dni. Informacije in prijave sprejema poslovalnica Kompas Kranj do vključno 30. januarja 1961. RAZPIS Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Kranju razpisuje 3 MESTA STROJEPISK POGOJ: Nižja strokovna izobrazba in popolno obvladanje strojepisja. Kandidati, ki se bodo prijavili, pa doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni 17r>'+ ..'t Gledališče »Tone Cufar«, Jesenice: uprizori v nedeljo, dne 15. januarja ob 15. uri MANDRAGOLA in isto delo ob 19.30 uri. eiBdiue PftOBlUnLSTIffl V TRZlCU Poročili so se: Pregelj Friderik, delavec in Blažič Ana, predilka; Erjavec Jože, delavec in Gorišek Breda, delavka; Pavšek Marko, delavec in Skof Marija, tkalka; Bon-celj Franc, delavec in Zupan Kristina, delavka; Moškon Franc, delavec in Stanič Bernarda, delavka. Umrli so: Dolenc Vera, otrok; Marinšek Kristijan, upokojenec; Meglic Ivana, preužitkarica; Bohinc Jožef, upokojenec. V KRANJU Poročili so se: Lobe Janez, delavec in Janar Ljudmila, delavka; Zorko Franc, ključavničar in Ra-kovec Jerica, tkalka; Špik Filip, šofer in Bevk Angela, natakarica; Miklavčič Franc, elektromonter in Rozman Mnrija, delavka: Jagodic Franc, avtoličar in Stirn Marija, delavka; Perčič Franc, lesnoindustrijski tehnik in Sekne Milena, nameščenka; Jagodic Anton, delavec in Rebernik Marjeta, delavka. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA i Poročilo o žrebanju srečk I. kola 1961. ki je bilo 10. januarja v anek, ili v rčiču >rvih *ani-lanje jstvo letij-po-boru r so ičina ?red-. Ce >jem 50% 'aro-25% ilcah k, * erat-atih a ne šele ne ce-am-aja-la o go-»riti. po-led-amo 'eda • ali niso bilo zni-rve-Za pri-Me-rno, imi na ed-:ež-za-bl udi a KULTURA IN PROSVETA Dralgoška bitka na filmskem traku Pred kratkim je Prosvetni film — Zavod za poučni in šolski iilm lz Ljubljane — izdelal zanimiv dokumentarni barvni diafilm z naslovom »Dražgoška bilka«. — Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo zanj je pripravil Ivan Jan, recenzijo je opravil Odbir ZB NOV Kranj medtem ko je bil redaktor Ivan Bertoncclj-Johan. Barvne risbe je izdelal prof. Jakob Bazelj. Cena filma je 7500 dinarjev. Ze sami tehnični podatki o filmu nam lahko marsikaj povedo. Namreč pri zasnovanju filma so sodelovali preživeli borci, priče največje borbe partizanov na Gorenjskem Prav zaradi tega je diafilm vsebinsko prepričljiv in prikazuje vso veličino partizanskih podvigov. Seveda pa je vse to z uspehom ilustriral prof. Jakob Bazelj, Njegova barvna risba, namenjena predvsem otrokom, je otroku res lahko razumljiva, ima pa tolikšne umetniške kvalitete, da tudi starejšim nazorno pokaže dražgoške dogodke med NOV. Prav zaradi tega je ponekod za diafilm *Dražgoška bitka« veliko zanimanje, razumljivo pa je, da predvsem med šolsko mladino. Tako so doslej samo na območju Ljubljane že odkupili nad 100 filmov, medtem ko za Gorenjsko še ne vemo šole, ki bi že imela film. -Vsekakor bi se morala vodstva šo! za omenjeni film bolj zanimati, saj bodo z njim otrokom najlaže prikazala najpomembnejšo bitko partizanov med NOV na Gorenjskem. _ „ Pionirska knjižnica v Kranju Letos: da ali ne Skrajni čas je, da dobi kranjska mladina primeren prostor Filmi, ki jih gledamo Nerazumljivo je, da v tnko močnem industrijskem kraju kol je Kranj, že vrsto let zaman govorijo o tem, da Pionirska knjižnica mora dobiti svoj prostor. — Res je, da je knjižničarstvo dejavnost ,kjer no moremo povprašati po rentabilnosti, vendar tudi pri takih dejavnostih, ki ne prinašajo otipljivih dobičkov, dobički vsekakor so: neotipljivi, skriti in — neprecenljivo visoko vredni. Zato upajmo, da možnost, da dobi Pionirska knjižnica svoje prostore, ne bo spet ostala le možnost. Pionirska knjižnica je toliko bolj potrebna, če ne prezremo, da bo kot center izvenšolskega estetskega in kulturnega izobraževanja poleg izposojanja knjig opravljala še vrsto drugih nalog z raznimi svojimi sekcijami: likovno, glasbeno, baletno itd. Bo pa tudi središče mladinske knjižničarske dejavnosti, ko bo pomagala pri notranji ureditvi vseh mladinskih knjižnic in usmerjala razumno nabavo novih knjig. Da je Pionirska knjižnica v Kranju res nujno potrebna, govorijo že pet ali šest let na, sestankih Sveta za kulturo in prosveto, pri Zvezi prijateljev mladine, na L... biavni angleški pisatelj in dramatik J. B. Pristley, vodja skupine za boj zoper atomsko razorožitev, je pred kratkim obiskal Združene države Amerike, kjer je kim nastopil kot dirigent simfoničnega orkestra na turneji po belgijskih mestih. Na koncertih so izvajali z velikim uspehom dela Beethovna. predaval na več univerzah o ame- e Za letošnji festival zabavne nskem gledališču. (glasbe v San Rcmu so že prijavili • Pred nedavnim sta v Angliji Izšli dve literarni deli slovenske literature: Pasternakove pesmi, ki so nastale v letih 1955-1959 in Zbirka pod naslovom »Pet stoletij poljske poezije«. © Mednarodni institut za gramofonske plošče je dal pred nekaj meseci v prodajo gramofonsko ploščo s pesmimi Franeoisa Villo-na. Pesmi je v italijanščino prevedel Luigi de Nardisa. • Italijanski listi so pred nedavnim zabeležili, da je prvo nagrado »Premio Montefeltri«, ki šteje 2 milijona lir prejel veliki italijanski pesnik Giuseppe Umga-retti. Ta nagrada je ena najmlajših nagrad v Italiji. • Zika Ristič režira prvi dolgo-metražni umetniški film pod naslovom »Ciča s Romanije«. Scenarij za film je napisal Bogdan Jo-vanovič na podlagi številnih zgodovinskih dokumentov in pripovedovanja Rodoljuba Colakovića, Gruje Novakoviča in drugih prvo-borcev romani j ske epopeje. 9 V zadnjih tridesetih letih se je ameriška publika spoznala in pričela ceniti muziko črnskih obrednih pesmi. Zato gre veliko priznanje pevki Mahalia Jackson. Ta že od leta 1950, po nastopu na televiziji in v Carnegie Hallu v New Vorku, poje take pesmi na številnih turnejah. Q> Ob izidu spominov velikega književnika Ilije Ehrenburga v Italiji, ki nosi naslov »Ljudje in življenja« je ta veliki sovjetski književnik obiskal Milano in tu predaval o nekaterih pogledih na moderno življenje. • Desetletni deček Joev Alfidi iz države New York je pred krat- 435 popevk in kompozicij. Ta številka, ki je večja od vseh pričakovanj je mnogo številnejša od lanske. Med prispelimi kompozicijami so tudi dela Gornija Kra-merja, Rendina, Innozenzija in številnih drugih znanih komponistov moderne muzike. % Japonski novinar Miki Mijo-kiko je napisal pred nedavnim obširen članek o jugoslovanskem risanem filmu. V članku opisuje uspehe jugoslovanskega risanega filma na mednarodnih in domačih festivalih. K,članku so objavljene tudi nekatere slike iz naših risanih filmov. in drugje, vendar prostora do sedaj še ni bilo mogoče najti, čeprav bi mirno lahko trdili, da je po pomembnosti morda celo pred Studijsko (ki pa ima tudi premajhne prostore) in pred Ljudsko knjižnico. Otroci so nekaj časa lahko obiskovali Studijsko knjižnico in se zadrževali v njeni čitalnici, vendar so jim morali zaradi prevelikega navala vstop vanjo prepovedati. Vse knjige za mladino so sedaj v Ljudski knjižnici, kjer pa izredno močan obisk otrok dobesedno ogroža normalno poslovanje knjižnice za odrasle, poleg tega pa ima mladina tu dostop do najrazličnejše in včasih zanjo tudi neprimerne literature. Ker tudi občinski organi kažejo precej zanimanja za ureditev Pionirske knjižnice in je torej upanje za letos precejšnje, so pri Osrednji knjižnici že začeli urejevati mladinski knjižni sklad (približno 3000 knjig) in bi tako lahko — če bi dobili prostore, notranje že dobro urejena knjižnica takoj začela s poslovanjem. Seveda bi v prihodnje morali dokupiti še precej knjig, saj mora imeti dobra mladinska knjižnica vsaj 10 do 15 tisoč knjig. M. Sosič V Žirovnici se pripravljajo na 90-LETNICO F. S. Finžgarja Pisatelj F. S. Finžgar praznuje letos 90-letnico rojstva. Ker je bil rojen v Žirovnici, pripravlja tamkajšnja DPD »Svoboda« France Prešeren njegovo dramo »Razvalina življenja«. Premiera te igre bo vzadnjih dneh januarja, na eno izmed predstav pa bodo povabili tudi jubilanta in pisatelja Finžgarja ter mu čestitali k visokemu jubileju. Morda ne bo odveč, če tokrat napišemo še nekaj besed tudi o delu »Svobode« v Žirovnici. V tem društvu delajo številni požrtvovalni ljudje, ki se trudijo, da bi z uvajanjem novih oblik dela obogatili in popestrili delo v obstoje- NOCOJ NA JESENICAH SIMFONIČNI KONCERT ORKESTRA RTV LJUBLJANA DPD Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah, je zaprosilo simfonični orkester RTV Ljubljana za gostovanje na Jesenicah. Direkcija RTV je takoj ugodila želji Jeseničanov in dirigirala svoj simfonični orkester za nocoj na Jesenice. Ta bo imel ob 20. uri v gledališču »Tone Cufar« koncert pod taktirko Uroša Prevorška. Kot solisti bodo sodelovali tenorist Raj-ko Koritnik, mezzosopranistka Nada Scvšek in drugi. čih sekcijah. Godbi na pihala, pevskemu zboru, igralski skupini ter knjižnici se je pred kratkim pridružila še filmska sekcija. Program te sekcije je zelo zanimiv, pri delu pa članom te sekcije pomaga tudi Vitko Musek iz Ljubljane. Le-ta jim je doslej posredoval že precej izkušenj iz svojega dolgoletnega dela na tom področju. TETOVIRANA ROZA -Ane Magnanl — saj bi film res lahko tako nazvali — je prav zares umetniško doživetje, s kakršnim se le redko srečamo. Delo so posneli z dvema velikima igralcema Ano Magnanl in Burtom Lancastrom po dramskem delu dramatika Tennesiea \Villiamsa. Ana Magnanl je v filmu izoblikovala osrednjo kreacijo in zanjo prejela mnogo visokih priznanj, med njimi tudi Osearja. Film pripoveduje zgodbo dveh ljudi, ki sta se našla v popoldan svojega življenja, da M v spokoju preživela večer; ona razočarana nad svojo neomajno zvestobo svojega pokojnega moža, on vsakdanji človek, ki si po blodnjah želi toplega doma ln konca svojih iskanj. Dvoje poti se s koncem filma začenja — dva se vračata v spokoj večera; dva mlada, pa sta se zazrla v življenje, ki jima bo zrezalo svetlih in temnih rezin kruha. Ves film pa je veličastna podoba človekovega dostojanstva ln neomajnosti. HOLLYWOOD ALI PROPAD — Na Bledu bodo v teh dneh vrteli film, ki smo ga že videli v Kranju in o njem prav na kratko poročali, Franka Tahlina »HolIywood aH prepad«. Frank Tachlin je s svojimi čudovitimi figurami, ki so povsem, kar mojster o njih pove, skoraj povsem nemogoče za sodobno življenje 20. stoletja, ustvaril novo pomembno delo v seriji svojih filmov, ki smo jih pri nas videli Bledoličnikov sin, Artisti in modeli. Vedela je kaj hoče. Skratka Tachlin nam je s svojim novim filmom in čudaškim Jerrvjem Lewisom podaril poldrugo uro čudaškega sveta, kjer se realnost prepleta s fantazijo in zasmehom — poldrugo uro prijetne zabave. VESELICA - V prihodnjih dneh bo v kranjskih kinematografih na sporedu »Veselica« novi slovenski film, ki Je v Ljubljani doživel izreden obisk. Film je režiral po noveli in scenariju Bena Zupančiča reliser Babic; pripoveduje pa zgodbo partizana-invalida, ki opravlja službo kurirja pri podjetju Cement. Kurir Aleš je do kraja zagrenjen in nezadovoljen z ljudmi, s katerimi deli svoje delovne dni. Ne more se spo-prijazniti s hinavščino in fl-listrstvom svojih sodelavcev, še zlasti predstojnika, nekdanjega trgovskega pomočnika, ki si je s frazami tudi v novem družbenem sistemu znal utrditi položaj. Na veselici predstojnik užali Aleša. Ta se spoprime z njim ln potem tri dni popiva in se ne namerava več vrniti k svojemu delu, želi si domov nazaj k svojim mladostnim spominom. Drugo delo režiserja Babica je v primeru s prvim morda malo premalo sveže, je pa iskreno, čeprav na škodo dinamike. Film bo zaradi svoje sodobne problematike ugajal širokemu krogu gledalcev. P. B. Cena resnici Zapisek ob tretji premieri v Prešernovem gledališču V petek je bila v kranjskem Prešernovem gledališču tretja premiera letošnje sezone. Tokrat so dajali Levijevo delo »Po čem je resnica«. Delo pripoveduje zgodbo mladega inženirja, ki hoče pobegniti s poročeno ženo, ki jo je pred časom srečal na svoji poti v San Remo in se vanjo zaljubil. Pozno zvečer ga na njegovi poti k ženi prestreže nekdanji prijatelj Zbiianje podatkov za slovenski katalog strokovnih knjig Delo, ki ga moramo podpreti Vodstvo Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani se je pred kratkim odločilo, da ob pomoči okrajnih in občinskih slovenskih knjižnic začne dokaj pomembno akcijo - zbiranje podatkov za slovenski katalog strokovnih knjig. Ta katalog naj bi vseboval točne podatke o tem, katere strokovne knjige so v Sloveniji in v kateri knjižnici so, tako da bi bile te brez odvečnega truda vsakomur dostopne. Istočasno bi uredili tudi okrajne in občinske kataloge, tako torej tudi katalog za kranjski okraj in za posamezne občine. Da bo novi slovenski katalog strokovnih knjig res popoln, bodo morale sodelovati prav vse strokovne knjižnice. V kranjskem okraju imamo po šolah, ustanovah in podjetjih po približni oceni okoli 300 strokovnih knjižnic, od tega samo v kranjski občini nad 90. Prenekatera od njih ima izredno bogate in redke knjige, ki pa največkrat ležijo popolnoma neizkoriščene, knjižnice same pa neurejene. Skrb za zbiranje podatkov o strokovnih knjigah naj bi prevzela Studijska knjižnica v Kranju. Zaradi izredne obsežnosti tega dela bi bilo potrebno zagotoviti vsaj 1,5 milijona dinarjev, vendar he smemo prezreti, da bi se nam ta sredstva kmalu bogato obrestovala. Ze pred pobudo iz Ljubljane so pri Osrednji knjižnici v Kranju razmišljali o občinskem kata- logu, ki bi skupaj z bibliobusom omogočil dober obtok prav vsega knjižnega fonda. Tako bi lahko vsakdo, ki bi katero od knjig potreboval za svoj študij v katalogu, ki bi ga vozil bibliobus, ugotovil, v kateri knjižnici je, knjižničar pa bi mu jo ob ponovnem obhodu lahko pripeljal. Na tak načvn bi bilo vsakomur omogočeno, da bi brez truda prišel do potrebne strokovne knjige, kar bi bilo velikega pomena za strokovno izpopolnjevanje. Po ureditvi strokovnih knjižnic bi bilo mogoče tudi usmerjati nakupovanje strokovnih knjig in s tem prihraniti ogromna sredstva, ki se sedaj nenačrtno odtekajo za nakup strokovnih, često aelo dragih inozemskih knjig. njenega moža in mu pravi, da ona ne namerava pobegniti z njim, ampak, da si želita z možem samo njegovega denarja. Kadar človek stopi na pot in dospe na križišča z dvomom, bo stopil tja, kamor mora stopiti. Obe poti, ki se pričenjata, sta brezplodni in boleči — 'leva se konča s kroglo v možganih, desna pa z neskončnim dvomom. Vendar je treba izbrati. Mateo je izbral levo. Tragedija optimizma — morda je bolje s kroglo v glavi verovati v človeka, kot preživeti dvajset ali trideset odebeljenih let, ki se pričenjajo z maslenimi kruhki in toplo čokolado in s tem tudi končujejo. Preživeti dvajset ali trideset let zato, ker nekoč v preblisku na nekem raapatju nisi krenil tja, kamor bi moral — dasiravno morda bi tam končal s kroglo v glavi. Morda zanesenjaško — pa vseeno resnično. Ljudje imamo neko posebno lastnost — sovražimo dvom — in zato smo tudi ljudje. Zato iz dneva v dan prodiramo v najmanjše delce materije, zato si podrejamo vesolje, zato umiramo in trpimo — toda zato smo tudi ljudje. Do takega križpotja je v nekem trenutku svojega življenja prispel Mateo in krenil na levo ter končal s kroglo v glavi — končal zato, ker je veroval v ljubezen in ker se ni maral prodati dvomu. Bolje je vedeti resnico, pa naj bo še tako boleča kot pa vse svoje MALA ANKETA-MALA ANKETA - MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA - MALA ANKETA Jeseni se šolska vrata odpro in otroci vsako jutro iz dneva v dan s torbicami in nahrbtniki na ramah prihajajo v šolske prostore, nekateri od blizu, drugi po uro ali celo več ur daleč. Toda le*o je dolgo in treba se je medtem odpočiti. Zimski čas je najprimernejši za to. Tedaj si mladi ljudje poiščejo razvedrila na zasneženih poljanah in si naberejo novih moči za nadaljnje učenje. Ker so leto2nje zimske počitnice tik pred durmi, smo na nekaterih šolah povprašali, kako se priprav-ljajo na te počitniške dni. Telovadno društvo Partizan na Bledu si prizadeva, da bi v orga- mziramo in sistematično vadbo in smučanje zajelo kar največ šoloobvezne mladine. Da bi vadba na ■nogu tudi med semestralnimi po-tttnicami, kakor tudi ves zimski Cas potekala čimbolj urejeno in organizirano je bil na po:;ebnem Posvetu razrednih učiteljev, šolske skupnosti in vodstva TVD Par-, tizan sestavljen urnik smučanja. Zimski šport na smučeh in drsalkah bodo vodili posebni vaditelji TVD Partizan Bled in mladi va-diteljski kader iz vrst šoloobvezne mladine. Še pred semestralnimi počitnicami bo izveden kratek tečaj za razrednike in vaditelje učence. Pogovorili se bodo v enotnem postopku pri vadbi med počitnicami. Vodstvo šole in TVD Partizan ter šolska skupnost bodo še do konca 1. semestra organizirali najmanj 6 ur smučanja in sankanja ter drsanja za vse učence. Za to priložnost bodo izkori stili športne d,ni, ki so morali ' jesenskem času zaradi slabe,", vremena odpasti. Na teh množičnih treningih na snegu naj bi dobila mladina vzpodbudo in na- svete za nadaljnjo vadbo med semestralnim odmorom. — Šolska skupnost ima za tiste pionirje, ki še nimajo lastne smučarske opreme, pripravljenih 20 parov smuči, 14 sank in 6 parov drsalk. Pri treningih med semestralnim odmorom bodo mladim vaditeljem pomagali pri vodstvu in organiziranju smučanja tudi starejši in izkušeni vaditelji, in sicer Lado Kersnik v tekih, Mulej v alpski vožnji in Ambroždč v skokih. Ce bi slučajno vremenske razmere otežkočafle smučanje v blejski okolici, bodo mladi smučarji odhajali na treninge in tekmovanja v Bohinj. Ves semester je predvsem namenjen vadbi in treningom, medtem ko bodo do konca zime izvedena tudi tekmovanja v vseh zvrsteh smuškega športa, "clska skupnost pa bo že me ^mestralnim odmorom izvedb' nekatera tekmovanja. Tudi v Bohinjski Bistrici niso otrok med počitnicami. Tamkajšnja osnova šola bo organizirala smučarske tečaje v svojem kraju, in sicer za njihove učence in tudi učence osnovne sode rz Srednje vasi. Ze sedaj je od tu prijavljenih 40 otrok. Tečaj bodo vodili njihovi predmetni učitelji in smučarski trenerji, udeležilo pa se ga bo še 50 otrok iz Portoroža. V poletnem času pa bodo mladi Bohi n j 6ani odšli v to obmorsko letoviško mesto. Tudi dijaki jeseniških šol se že sedaj pripravljajo na polletne počitnice. Vsi jih bodo preživeli na snegu, saj jim je to sedaj edino veselje. Na gimnaziji na Jesenicah, kot na obeh osnovnih šolah imajo na razpolago nekaj parov smuči, ki lih bodo posodili dijakom, ki ni-najo možnosti, da bi si nabavili voje. Razen tega bodo za šolske dijake organizirali tudi razne smu- pozabili na razvedrilo nižješolskih I carske, tečaje. Skupno s smučar- skim klubom Jesenice, bo odšlo na tečaj z vseh treh šol v dveh izmenah nad 60 dijakov. Prav tako pa se bodo udeležili dijaki tudi smučarskih začetniških tečajev, ki jih bo organiziralo Planinsko društvo na Jesenicah. Predvidevajo, da jih bo odšlo na tečaj s Planinskim društvom kakih 15. Sredstva za tečaje bodo prispevala društva in tisti, ki bodo tečaj organizirali. Kot nam je povedal direktor jeseniške Gimnazije tovariš Sifrer bodo na te tečaje poslali dijake z dobrimi učnimi uspehi in take, ki še ne znajo smučati. Tudi učenci škofjeloške osnovne šole in gimnazije se že vesele zimskih počitnic, posebno nekateri. Prav tako kot na Jesenicah, tako bodo tudi v Skofji Loki organizirali smučarske tečaje, in sicer na Starem vrhu in če bodo ugodne snežne razmere tudi v Šk. Loki. Zal pa bo tečaj, ki ga pripravlja osnovna šola, sprejel le okrog 50 učencev (vseh skupaj je 1200). Vzrok, da bo število tečajnikov tako majhno pa je pomanjkanje finančnih sredstev, zaradi česar so tudi predvideni tečaj v Kranjski gori morali prenesti na smučišča v bližino njihovega kraja. življenje dvomiti Cehovsko. to je skoraj Delo dramatika Levija »Po čem je resnica« se loteva tega vprašanja in daje tudi odgovor nanj — odgovor tragičnega optimizma. Mateo izbere in konča — to je morda vsakdanje - toda konča zato, ker je veroval v človeka, v človekovo ljubezen — in to je dovolj. Delo samo je navzlic stari poanti moderna gledališka stvaritev. Ne samo po interpretaciji, ampak tudi po vsem kar s seboj prinaša — in prav temu, vsaj tako se mi dozdeva, kranjsko gledališče ni bilo kos — tehniki. Ob dobri igri je bila tehnična izvedba predstave prezahtevna za kranjske možnosti in zato delo ni učinkovalo enotno, kar takemu delu pritiče. Treba je omeniti odlično scensko zamisel scenarista Saša Kumpa. Nasploh je igralski ansambel zaigral odlično. Tone Hotko nas je s svojo interpretacijo Matea lepo presenetil; bil je vseskozi močan in jo še zlasti prepričal v emocionalnih izbruhih. Pavlin Miha v posameznih prizorih ni povsem prepričal, sicer pa ga odlikuje sproščena in naravna igra. Irena Si-lingova je ob Zmagu Benčanu zaigrala dobro. Potrebi o je omeniti tudi nekatere stranske vloge, ki so mnogo pripomogle k uspehu predstave — med njimi je prav gotovo omembe vredna kreacija Načeta Rnša. Nasploh je bila uprizoritev, če spregledamo nekatere tehnične pomanjkljivosti solidna (pa čeprav je nek tovariš za menoj celo predstavo praspal in bi bilo morda pri-poročljiveje, da si prihodnje izbere priročnejši kraj za to). Delo je režiral Laci Cigo j. S tretjo pre-miero kranjskih glertališčnikov smo lahko prav gotovo zadovoljni. Jure kobal o strokovnem izobraŽevanju Občinski komite Ljudske mladine v Kranju skupno z Občinskim sindikalnim svetom v Kranju pripravlja skupni plenum, na katerem bodo podrobno proučili in pretresali vse dosedanje izkušnje pri strokovnem izobraževanju delavcev. To je namreč važen problem v sklopu številnih vprašanj za večjo delovno storilnost in za ekonomski napredek sploh. Zato so o tem često razpravljale sindikalne organizacije. Prav tako so o tem vprašanju že mnogo razpravljali na raznih sestankih mladinskih organizacij, kajti mladina je še posebno zainteresirana na strokovnem izobraževanju. Za plenum, ki bo konec januarja ali v začetku februarja, pripravljajo obsežno gradivo. Mladinske organizacije zbirajo razne izkušnje, predloge in pripombe tudi po šolah, med šolsko mladino, med aktivi mladih proizvajalcev po podjetjih in podobno. 4. : STRAN 0 % RADIO ... — «_,_ SOBOTA, 14. JANUARJA 1961 RTV LJUBLJANA NEDELJA, 15. januarja 7.35 Igra pihalna godba JLA 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Iz albuma otroških skladb 9.45 Peer Quint — suita št. 1 10.00 Se pomnite tovariši . .. 10.30 Puna je Pula mladih mornarica 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 15.30 Operetna in lahka glasba 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Majhen mozaik melodij 17.00 Zabavni ansambli za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.27 Adagio za godala 18.35 Veseli planšarji vam igrajo 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Zabavni orkester Alfred Scholz 21.00 O Verdijevem življenju in delu 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni simfonični koncert ll □ OD NEDELJE, 15. JANUARJA DO SOBOTE, 21. JANUARJA 1961 9.25 Suita giocosa 9.40 Mariborski komorni zbor 10.15 Klavirske skladbe PONEDELJEK, 16. januarja 8.40 Orkester Marty Gold 9.00 Naš podlistek 10.10 Vrtimo ploščo za ploščo 10.40 Poje komorni zbor RTV Ljubljana 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom 12.15 12.25 12.45 13.30 14.15 15.40 16.00 17.15 18.00 10.15 18.50 20.00 20.45 21.00 22.15 23.05 23.55 Radijska kmečka univerza — Janko Simič: Oskrba Slovenije s cvetjem Zvočna mavrica Slavni kitaristi vam igrajo Baletna suita Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce Naši popotniki na tujem Iz opernega sveta Šoferjem na pot Športni tednik Plavni umetniki našega časa Človek in zdravje Glasbeni variete Kulturni globus Vokalno-instrumentalni koncert stare slovanske glasbe Trikrat petnajst Iz naših studiov Prijeten počitek TOREK, 17. januarja 8.05 Izberite melodijo tedna 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 10.40 Utrjujte svojo angleščino 10.55 Sklepni takti 11.00 Odlomki iz jugoslovanskih oper 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Zabavni potpuri 12.00 Stane Starešinič poje belokranjske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Zaključki z republiške konference o gnojenju 12.45 Planinsko veselje pozimi 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Odlomki iz Goudonovih oper 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Za vsakogar nekaj 17.15 Razgovor z volivci 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Glasbena medigra 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Novi izobraževalni obzornik 20.00 Vokalni ansambel iz Stuttgarta 20.30 Radijska igra 21.00 Štiri epizode za komorni orkester 21.15 Z melodijami po svetu 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Jazz v */« taktu SREDA, 18. januarja 8.05 Mladina poje 8.30 Simfonija št. 100 v G-duru 9.00 Jezikovni pogovori 9.20 Ali vam ugaja 10.10 Iz oper francoskih skladateljev 11.00 Popevke in plesni zvoki 11.30 Za cicibane 12.00 Igra kvintet Slavka Avsenika 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Oskar B6hm: Tehnologija vzreje in vzroki poginjanja sesnih prašičkov 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Harfa v ritmu 14.40 Narodne iz Prekmurja 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Lepe melodije 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.45 Zabavni orkester Raphaele 19.00 Obvestila, rekjame in zabavna glasba 20.00 Rusalka - opera 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 19. januarja 8.35 Črnske duhovne pesmi poje ansambel Graham Jackson 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Med slovenskimi solisti in skladatelji 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Klavir in orglice 11.20 Allazingara iz violinskega koncerta 12.00 Štirje fantje vam igrajo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Ferčej — Strokovno delo v govedoreji leta 1960 12.25 Iz komičnih oper 13.30 Poje Slovenski oktet 13.45 Klavir in hammond orgle v ritmu 14.05 Popoldanski divertimento 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Od popevke do popevke 16.30 Domače violinske skladbe 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Arije in scene iz Wagner-jevega Tannhauserja 18.30 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.^5 Literarna oddaja 21.25 Vek tesnobe — simfonija št. 2 22.15 Po svetu jazza 22.45 Godalni kvartet št. 4 23.05 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek PETEK, 20. januarja 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Belokranjske pisanice 8.30 Od Beograda do Moskve 9.00 Naš podlistek 9.20 Poje zbor Glasbene matice iz Ljubljane * 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Skladbe iz Novih akordov 10.35 Plesni ritmi z orkestrom Erwih Lehn 11.00 Arije in dueti iz oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Zabavni orkester Billy vaughn 12.00 Narodne s klavirjem 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. ing. Vilko Masten: Nova sredstva za varstvo rastlin 12.25 Segava klaviatura 12.40 Pisani zvoki ž Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zabavni orkester Mantovani 13.45 Od Pohorja do sinjega Jadrana 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Naši mladi operni pevci s vam poj o 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Hollywoodski orkester 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.07 Pepelka, uvertura 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Razpoloženjske melodije z orkestrom Jackie Gleason 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert SOBOTA, 21. januarja 8.05 Glasba ob delu 8.30 Klavirske skladbe B. Smetane 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Ruleta zabavne glasbe 10.15 Poje zbor Slovenske filharmonije 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Zabavni orkester Melachrino 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmice 12.00 Veseli hribovci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivanka Merhar: Reja kuncev in gospodarstvo 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Za prijetno sobotno popoldne 13.50 Operne melodije, ki jih radi poslušate 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Zimsko veselje 16.40 Planinski oktet iz Maribora 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Plesni orkester Ray Anthony 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Concertino za klavir in godalni orkester 18.30 Pevca Anica Zubovič in Marko Novosel 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 V izbi na toplem 20.20 Georgeu se zmerom kaj primeri 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 15. januarja 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Lesena hišica - film za otroke 10.45 Mednarodno tekmovanje v slalomu — prenos iz Wengena 14.30 Športno popoldne 17.30 TV za otroke 18.30 Plesna šola 20.00 Sedem dni 20.30 Ivan Grozni — celovečerni sovjetski umetniški film PONEDELJEK, 16. januarja 18.00 Jesen življenja - TV film iz serije Medic 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.00 TV pregled 19.30 Malo jazza za vas 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Antigona — prenos iz drame TOREK, 17. januarja 17.00 TV za otroke 18.45 Simfonični koncert 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.10 Prenos drame ( SREDA, 18. januarja 17.00 TV za otroke 18.00 Sestanek ob šestih 18.45 Svet v znamkah — serijski film ' 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Kratki film 20.30 TV magazin — zabavna oddaja 21.30 V ateljeju Mila Milunoviča 22.00 Controganale — prenos II. dela glasbene oddaje 22.30 Umetnost in znanost ' ČETRTEK, 19. januarja 17.00 TV za otroke 19.00 »Duh« TV film iz serije Robin Hood 19.30 TV ^obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Koncert zabavnih popevk PETEK, 20. januarja 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Vrtnarjev pes — prenos iz zagrebška dramskega gledališča SOBOTA, 21. januarja 9.55 Mednarodno smučarsko tekmovanje 12.55 Nadaljevanje prenosa iz Kitzbiichela 17.00 KEKEC IN MOJCA - prenos mladinske igre iz Drame 18.45 Nevarnost je moj poklic — serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 Kratki film 20.30 Lepa Galathela - klasična opereta 21.30 TV film iz serije Cannonball Podjetje Špik bo razstavljalo na sejmu Moda v Ljubljani rneniu z vedrelšlm pogledom v bodočmi Na Gorenjskem ima tekstilna Industrija že tradicijo. - 2e pred vojno je bila tukaj precej razvita pletllSka ln konfekcijska obrt. Spremenjen način življenja je vedno bolj terjal tudi nov način oblačenja. Sredi teh želja in ekonomske nujnosti se Je sredi nesluienega poleta industrije konfekcije pojavilo popolnoma novo podjetje, ki si je utiralo pot na tržišču pod imenom Industrija pletenin, rokavic in konfekcije Kranj. Takrat je bilo podjetje še šibko, šele v povojih; a po svojih kakovostnih izdelkih je bilo poznano širom po naši domovini. To podjetje se je iz leta v leto krepilo In se preimenovalo v podjetje SPIK, tovarno pletenin, konfekcije ln rokavic Kranj, ki je še danes glavni predstavnik tovrstne industrije na Gorenjskem. Toda podjetje je raslo v težkih razmerah, v nenehni borbi za obstoj In za prevlado na tržišču. Pa poglejmo malo bolj natančno. Čeprav se je Špik razvijal popolnoma s svojimi silami, spada danes po velikosti med srednje velika podjetja v industriji. Za tem je delovni kolektiv tudi vedno stremel. Zal pa pri svojih naporih ni naletel na podporo določenih organov in se je vedno o njem govorilo vse preveč črno. Vendar ni bilo nikdar tako slabo, , kakor so si nekateri predstavljali. — Ce upoštevamo, da je v Sloveniji mnogo tovrstnih podjetij z boljšo mehanizacijo in da je med njimi Spik že lepo vrsto let po primerjavi osebnih dohodkov in nekaterih drugih pozitivnih pokazateljev na enem izmed prvih mest, moramo . vsekakor priznati, da Spik ni gospodaril slabo. Samo nekaj je, kar druga podjetja nimajo. -Ne mislim' tukaj na konkurenco na trgu, saj je znano, da se lahko Spik vsakodnevno prilagaja potrebam mode in zahtevam tržišča ter da njegovi izdelki ugajajo že Novi stroji zagotavljajo kvaliteto vse od začetka okusu potrošnikov, temveč na to, da se nahaja in posluje na industrijsko visoko razvitem teritoriju. Tovarne perila in konfekcije ne bodo mogle nikdar stopiti v konkurenco s tistimi industrijskimi strokami, ki imajo najvišje osebne dohodke. To je na primer v našem okraju elektroindustrija, gumarska industrija, kemična industrija in nekatere druge. Zato se ne more niti tekstilna industrija kot stroka vzporejati s temi dejavnostmi, še manj pa konfekcijske tovarne, ki imajo znatno težji položaj že v sami stroki kakor tkalnice ali predilnice. Enako višino osebnih dohodkov, kakor jo imajo druge neteks-tilne stroke, ne bo ustvaril, ali pa le s težavo, niti Spik niti Rašica, Mura, Angora ali pa še nešteto drugih konfekcijskih podjetij. — Samo pri drugih podjetjih je tako, kakor sem že omenil, da se povečini nahajajo sredi gospodarsko zaostalih, vsekakor pa manj razvitih področij, kakor je kranjski, in da zato tamkaj gledajo na to tovarno kot na nekaj, kar jim prinaša boljše življenje. To je tudi res in namen teh besed je bil samo ta, da prikažemo, da nizki osebni dohodki, ki pa so se zadnje čase precej izboljšali ali pa se še bodo, niso vzrok slabega gospodarjenja, temveč položaja, ki ga ima vsa konfekcijska industrija proti ostalim produktivnejšim strokam. Kljub vsem tem pravkar naštetim težavam pa se je Spik nenehno razvijal. Svojo proizvodnjo je proti preteklim letom povečal za lepe odstotke. Pri vsem tem pa kvaliteta izdelkov ni trpela, čeprav je že kar znano, da s povečano produkcijo nemalokrat rada nade tudi kvaliteta. Da je kvaliteta Spikovih izdelkov ostala na isti ravni, nam dokazujejo želje in povpraševanje kupcev po Spikovih proizvodih in številna priznanja, ki so jih dosegli izdelki te tovarne doma in tudi v tuj 1 ni, kjer Spik pogosto razstavlja. Številna zlata in srebrna odlikovanja ter navdušen sprejem pri potrošnikih so nam dokaz, da podjetje Spik zna ugoditi iz dneva v dan zahtevnejšim željam kupcev. Prav v tem letu so bodo pojavili na trgu spet novi vzorci, ki bodo izdelani z novimi, sodobnimi stroji. To bo vsekakor omogočilo, da bodo izdelki tovarne Špik še bolj privlačni in praktični, tako po videzu kakor po kvaliteti izdelave. Glavno pa je to, da bodo ti izdelki po svoj in cenah dostopni širokemu krog« potrošnikov. Vsi ti doseženi uspehi pa podjetja niso uspavali. Cilj celotnega kolektiva je bil in je še vedno modernizacija in obnova strojnega parka, ki naj zagotovi še lažje in cenejše delo v podjetju. Delovni kolektiv je vedel, da lahko z gotovostjo računa samo na sredstva, ki si jih bo sam ustvaril, na sredstva, ki si jih bo pritrgal od ust. Sadovi teh naporov za obnovo in modernizacijo strojnega parka so se že pokazali. V Špiku že montirajo nove stroje. Vsepovsod to lahko vidimo. V veži čakajo novi, moderni stroji, drugod jih pravkar postavljajo, nekateri pa že obratujejo. To so stroji, ki jih je podjetje nabavilo z lastnimi sredstvi in so porok za boljše in smotrnejše izpolnjevanje plana. — Ce so lani, na starih in iztrošenih strojih presegli plan za 4,8 %, lahko Spik v prihodnjem perspektivnem planu brez strahu zre v prihodnost. Dolžnogt pa mi je, da navedem, da tudi plan za lansko leto ni bil tako majhen, saj je predvideval 850 milijonov in 103 tisoč dinarjev celotnega dohodka, realizirali pa so ga z nad 892 milijoni. Podjetje Špik se torej z vso naglico modernizira. Ccz nekaj časa bodo stroji ob upravljanju človeških rok proizvajali boljšo in ce- Modernizacija obratov z novimi s-uoji je pogoj za večjo prouuKtlv-* nost, seveda pa z nenehno izboljšavo organizacije dela nejšo volneno trikotažo; ženske, moške in otroške jopice, puloverje, kostime, plašče in obleke v poljubnih krojih in v modnih barvah. — Kvaliteta tah izdelkov je samo poroštvo, da se bo podjetje Spik v prihodnje še bolj uveljavilo tako na domačem kakor tudi na tujem trgu. £>pik namreč tudi izvaža in prav zaradi modernizacije proizvodnega procesa se bo izvoz še povečaval. S takimi upi in načrti bo podjetje špik v Kranju tudi letos sodelovalo na sejmu Moda v Ljubljani", ki bo od 14. do 22. januarja. Vendar podjetje ne bo razstavljalo izključno samo v reklamne namene. Spik želi pri sodelovanju in prirejanju raznih razstav in modnih revij živo sodelovati pri izoblikovanju okusa naših potrošni- kov, ki bodo lahko tudi na tem sejmu ugotovili, da jim izdelki tovarne Spik najbolje ustrezajo. — Podjetje Špik opozarja vse obiskovalec sejma Moda 1961, da bodo vsi izdelki, ki bodo razstavljeni, tudi v prodaji. S sodobnim načinom oblačenja in željami modnega 9veta pa se bodo lahko obiskovalci seznanili na modni reviji, za katero pripravlja Špik posebno okusno izdelane vzorce. Pri obisku na sejmu v Ljubljani bodo ljubitelji modnih novosti lahko spoznali, da proizvaja te kakovostne izdelke tovarna Spik v Kranju, ki se prav v zadnjem času modernizira in za katero velja pregovor: »Iz malega raste veliko.« -vk (Ta prostor smo odstopili podjetju »ŠPIK« iz Kranja.) 07^4 DRUŽINSKI POMENKI ZANIMIVOSTI zavlačevanje OD (D Q) 0 i Zanimiv** pri reševanju problema družbene prehrane Vedno znova in znova moramo ugotavljati, da za družbeno prehrano pri nas storimo odločno premalo. Res je uspelo organizirati skoraj po vseh ^večjih podjetjih razdeljevanje toplih obrokov, vendar se s tem ne moremo in ne smemo zadovoljiti. Kranjski okraj velja za enega najbogatejših in najnaprednejših okrajev v državi. Ze po površni primerjavi z nekaterimi drugimi podobnimi okraji pa lahko ugotovimo, da za občutno pomoč družini z dobro organiziranimi obrati, ki bi dajali kvalitetno prehrano, nismo naredili skorajda ničesar. Katerikoli od velikih takih obratov n. pr. v Zrenjaninu, Sarajevu ali morda v Velenju bi lahko bil lep primer, kaj se lahko doseže ob pripravljenosti za načrtno reševanje tako odgovornih nalog, kot je ta. Poleg kvalitete mora biti osnovna odlika družbene prehrane v tem, da je tudi po ceni pristopna vsakemu zaposlenemu človeku. — Izkušnje so pokazale, da je prehrana kljub dobri kvaliteti lahko cenena le, če je priprava hrane kar najbolj mehanizirana, kar je pa mogoče le v večjih obratih. Na žalost pa moramo ugotoviti, da na Gorenjskem nimamo niti onega takega obrata. Ko smo z velikim zaupanjem pričakovali otvoritev velike kuhinje z restavracijo v Delavskem domu v Kranju, smo lahko zvedeli le to, da je bilo po zavrnitvi nekaj projektov za notranjo ureditev in po pridobitvi sredstev zanjo končno ugotovljeno, da prostor za to ni primeren. In vprašanje tako ostaja Še vnaprej odprto, čeprav so se že pojavili predlogi, da bi uredili večje obrate pri Iskrini menzi in pri Dijaškem domu na Zlatem polju. Na Jesenicah se nikakor ne morejo zedi-nlti, ali naj bi naredili eno centralno menzo ali več manjših in bi bilo vsekakor zaželeno bolj enotno reševanje. V Radovljici o tem še niti ne govorijo, približno tako je tudi po drugih večjih krajih na Gorenjskem. V Skofji Loki so sicer pokazali precej zanimanja in že adaptirajo staro restavracijo, vendar se borijo s pomanjkanjem denarja. Ob tem pa je vsakomur jasno, da brez dobrih obratov družbene prehrane in seveda tudi brez ure- v našem družbenem življenju - o njeni dejanski enakopravnosti. — Zato je nujno, da odgovorni organi z odločnejšimi ukrepi in takoj pristopijo k rešitvi tega problema. Ko govorimo o pomanjkanju velikih sodobnih obratov družbene prehrane .nikakor ne smemo prezreti tudi kritičnega pomanjkanja ljudi — sposobnih za delo v teh obratih, saj je na Gorenjskem od teh kar dve tretjini nekvalificiranih. Poleg tega pa se je celo dogodilo, da so iz nekega podjetja, ki ima zelo sodobno urejeno menzo, na povabilo Zavoda za napredek gospodinjstva, da se kuharice ditve ostalih servisnih služb, ki bi i udeležijo tečaja za kvalifikacijo in zares razbremenile zaposleno ženo polkvalifikacijo, odgovorili, da gospodinjskih opravil, brezuspešno »niso zainteresirani za izpopolnje-govorimo o povečanju njene vloge | vanje kuharskega kadra.« Pri ta- kem odgovoru vsekakor niso mislili na to, da sodobna oprema prav malo pomaga, če jo kuharice ne znajo uporabiti in zastareli način pripravljanja hrane prinaša le vsestranske izgube. Za primer naj navedemo, da ima ljubljanski gospodinjski zavod brez vsater3n« propagande in posebnih vabil vsa mesta na tovrstnih teoajih že za precej časa vnaprej oddana. Pri nas pa je to še vedno posodica splošnega mnonja, da za delo v kuhinji nI potrebno posebno znanje. Prav tu je zelo obširno in zahtevno delo Zavoda za napredek gospodinjstva, ki je uspešno izvedel več tečajev o:a kvalifikacijo in polkvalifikacijo kuharic in pa seveda nove gospodinjske Šole, ki bo na Jesenicah. S. M. Vprašanja ia odgovori o naših otrocih I čim mu nekaj ni všeč in če mati Kako naj gre otrok spat? Prenekateri starši imajo precej težkoč, preden odpravijo malega neugnanca spat. Toda že prav enostavna pravila, po katerih se ravnamo, lahko pomagajo, da bo šel otrok sam rad v posteljo. Čas spanja je treba prikazati otroku kot prijeten počitek, ne pa morda celo kazen. Zato pa je treba otroka pred spanjem lepo umiti, preobleči in morda celo počesati, da bo tako kar najbolje občutil prijetnost počitka v postelji in si ga zato tudi sam zaželel. Kaj početi s cmeravim otrokom? Cmeravost je neredko posledica nepravilne vzgoje že v prvih tednih življenja. Novorojenček joče, ni dovolj odločna in na ta jok vedno odgovarja z zaskrbljenim prenašanjem otroka, se bo dojenček temu privadil. Toda, če se cmeravost pojavi šele okoli tretjega leta življenja, ji je treba poiskati vzroke. Kakšne igračke naj ima otrok? Se zdaleč ni potrebno, da kupujete otroku samo drage igrače. Cena igračke nima prav nikakršne zveze z zadovoljstvom, ki ga otrok občuti ob igrački. Ko ima dojenček 6 mesecev, uživa pri svetlečih igračkah, pri igračkah, ki ropotajo in, ki jih lahko trese. Ko dopolni leto dni, ima najraje igrače, ki jih lahko postavlja eno na drugo. Za takega otroka je od- '"llWIIIIHHIItllHIHttHIIIWHIHIIIll!tllllllllllllllHllllllllltlllllHlllllllllHlltllll Kdo |e pomagal vojnemu zločincu Elchmannu Toliko samo mimogrede, da seznanimo bralce z Eichmanno-vo odgovornostjo v zvezi z raz-seljevanjem Slovencev. Prav tako se ne nameravamo zadrževati pri šestih milijonih Judov, ki jih je dal ta vojni zločinec s svojimi ukazi in podpisom likvidirati, niti pri njegovem prekupčevanju z Judi, za katere je zahteval od ljudi, ki so jih hoteli rešiti, ogromne vsote, saj je o tem v minulem letu obširno poročalo že »Delo«. O Eichmannu bi navsezadnje ne bilo treba toliko pisati, saj je njegovo zločinsko delovanje bilo že ugotovljeno in krivda dokazana, če bi ne bilo v Zahodni Nemčiji, Argentini in še nekaterih državah vrsta vojnih zločincev in ljudi, ki bi sodili skupaj z Eichmarinom na zatožno klop, in temnih reakcionarnih sil, ki se z zmago nad fašizmom niso sprijaznile in ki se zlasti v Zahodni Nemčiji pod krinko »boja proti komunizmu« znova uspešno uveljavljajo v današnjem, blokovsko razdeljenem "svetu in zavzemajo v novi za-hodnonemški vojski in administraciji pomembne položaje (na primer Globke, ki je leta 1935 izdelal tako imenovane protiju-dovske zakone, ki so začeli veljati 15. septembra 1935. - Nacistični zgodovinar Gehl: Deutsche Geschichte in Stichvvorten, str. 214. »Nurnberger Gesetze«. Morda bo bližnji proces proti Eichmannu pokazal, zakaj vojnega zločinca Eichmanna ni bilo mogoče odkriti v letih 1945 do 1960, ko je le-ta bivol v Zvezni republiki Nemčiji. Kaj določnejšega o tem za sedaj še ni znanega, vendar je Eichmann doslej navedel že tri sto imen svojih nacističnih pajdašev v Braziliji, Argentini, Nemčiji in drugje, kakor piše francoski novinar Victor Alexandrov v inter- Eichmann mesec dni pred areta- H cijo v Argentini vjuju, ki ga je imel z gospodom F. 29. septembra lani.x Zahodnonemška revija »Stern« je lani že pred objavo Eichman-novih spominov v ameriškem »Life« objavila vrsto člankov, ki govore o zadnjih petnajstih letih Eichmannovega življenja, pa tudi drug svetovni tisk se je o Eichmannu mnogo razpisal. (Nadaljevanje prihodnjič) lična igračka na primer kamion s pregradami, v katere otrok lahko naloži svoje živalice aH pajace. Zlvalice iz krzna ali žameta ne navdušijo vsakega otroka. Ko otrok dopolni dve leti starosti, ga začne navduševati delo staršev. -Rad »briše« posodo ali »Čisti« tla, oponaša očeta, ko se brije itd. Med tretjim in petim letom se pojavi pri otroku ustvarjalna domišljija. Najraje ima lutke, avtomobile in letala. Kako postopati z bolnim otrokom? Posvečati mu je treba pozornost, ampak ne pretirano, a nikakor ne smejo starši vidno kazati zaskrbljenosti. Otroci, ki začutijo okoli sebe preveč pozornosti, se nanjo kmalu navadijo in postajajo »slabi« bolniki. Obenem pa se taki otroci tudi navadijo na stalno podporo in so — tudi ko ozdravijo, zelo nesamostojni. Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani se s svojim delom čedalje bolj uveljavlja v javnosti. Ena od vidnih dejavnosti zavoda je zlasti tisk. - Tu nimamo namena, da bi obširneje razpravljali o raznih publikacijah, ki jih izdaja, ampak bi spregovorili nekaj besed o Gospodinjskem koledarju, ki ga je doslej že petič založil omenjeni Zavod. Letošnji Gospodinjski koledar je lepo urejen, vsebinsko pa bogat in poučen. Na približno 140 straneh besedila - sem niso všteti obrazci za Gospodinjsko knjigovodstvo, ki jih je tudi nekako 100 strani - se vrste različni članki in prispevki s področja vzgoje, zdravstva, domaČega gospodarstva, opreme, ročnih spretnosti, gospodinjskih pripomočkov itd. -Največ je seveda gradiva, ki se posredno ali neposredno tiče gospodinjstva in gospodinjskih opravil (v koledarju je n. pr. mnogo jedilnikov in receptov, vzorci za pletenje in šivanje, pa tudi gospodinjsko knjigovodstvo je namenjeno predvsem gospodinjam). V kratkem članku ne moremo opisovati posameznih prispevkov, Zadnja leta se, kakor kaže, zima vse bolj in bolj pomika proti spomladanskim mesecem, zato ne bo prepozno, če se sedaj odločite za pletenje takega puloverja, kot ga vidite na naši sliki. Zanj lahko »porabite volno dveh starih jopic ali puloverjev: ene svetle in ene temne, ki ju pepletete skupaj tako, da je pletenje precej debelo. Svetla proga je pletena posebej in nato našita. Najbolje je, Če uporabite pletilke številka 5, le za patentni vzore« pri spodnjem robu, pri rokavih ln ovratniku uporabite pletiHce številka 3 ali 4 0 Po nekih statistikah največj kadijo žene v Saudski Arabiji, pri' tem pa je zanimivo, da njihovij najbližji največkrat tega sploh ne; vedo. Ur 11 naštejmo le nekaj člankov s po-^» dročja zdravstva in zdravstvene vzgoje. Zelo lepo je napisan prispevek Cite Boietove »Da bo naša družina zdrava«, v katerem razpravlja avtorica o najvažnejših vprašanjih zakonskega življenja. 2e zaradi tega članka bi si sleherna žena in mati morala kupiti koledar. Izpod peresa dr. Božene Klaič-Lušieky je članek »Tiste obtožujejo, ki od njih pričakujejo vse«. Avtorica razpravlja o spolni prosveti in vzgoji mladine. — Bralcem prejšnjih koledarjev je avtorica že znana in tudi tokrat ne bodo razočarani. Važen in zelo koristen je tudi Članek dr. Danijele Pogačarjeve »Akutna in nevarna obolenja pri otrocih«. Tehtni in kvalitetni so tudi naslednji članki s področja vzgoje, družbenih vprašanj, gospodinjstva in ostalih področij, tako da bode bralke in bralci nsšli v njem odgovor na marsikatero vprašanje. Ne manjka tudi leposlovja in humorističnih prispevkov za dolge zimske dni. Koledarju je priložena posebej vezana priloga za gospodinjsko knjigovodstvo. NEMŠKA SOLA V TRSTU? Novi predsednik avstrijskega instituta v Rimu dr. Heinrich se .trudi, da bi zgradili nemško šolo ,v Trstu. Odločilna pogajanja naj .bi zaključili prihodnji mesec. Del .avstrijskega tiska piše, da je za-.nimanje za to šolo izredno veliko. V poštev bi prišlo poslopje, ki je .zahodnonemška last, poučevali pa naj bi avstrijski učitelji. — Tudi [nemški jezikovni tečaji avstrij-Jskega kulturnega institutA v Rimu so baje prenapolnjeni. CESTE ZA MAJHNE AVTOMOBILE V ZDA zdaj urejajo posebne ce-•ste za majhne avtomobil«, katerih je vedno več. »Kar so za Evropo • koledarji, to so za Ameriko muj->hni avtomobili«, je pripomnil > ameriški prometni strokovnjak iBuster Powel. NENAVADNA UGRABITEV OTROKA Španska policija je pred dnevi (rešila nevsakdanji primer otroške »ugrabitve. Ko so starši triletne »Marije Terese Casaban že dva dni »zaman iskali otroka, ki so ga »ugrabili iz nekega otroškega do-»ma, se je izkazalo, da je Manuel »Casaban, oče otroka, hčerko sam »odpeljal od doma. Ker si je razen »tega še sam napisal izsiljevalno I pismo, se je iskanje za ugrabljenim dekletcem, katerega se je udeležila skoraj vsa Španija, spre-[ menilo skoraj v komedijo. Ko je policija vse to ugotovila, Me Manule Casaban priznal, da je 'dal otroka iz doma v Torenti Va-[lencije sam ugrabiti in da je tudi pismo, v katerem Je zahteval 100 tisoč peset, napisal sam. To je 'storil v upanju.da mu bo njegov [razmeroma bogati, toda zelo skopi tast v strahu za malo nečakinjo odštel teh 100 tisoč peset odkup-'nine . 22 MRTVIH DNEVNO Zaradi prometnih nesreč umre v Franoiji dnevno 22 ljudi. V 1S0 tisoč prometnih nesrečah je v lanskem letu izgubilo življenje 3000 ljudi. VSAK V SVOJI KLETKI Neki Američan je prodal živalskemu vrtu govorečo opico. Ko se je nekega dne prepričal, da ne živi pod dobrimi pogoji, jo je enostavno iz kletke ukradel ln tam pustil 1000 dolarski ček. Poleg pa je pustil sporočilo in obljubo, da bo dal za opico še 2000 dolarjev. Ko so ga na sodišču vprašali zakaj je to storil je odgovoril, da je Mr. Molk, tako je bilo opici ime, edino bitje na svetu, ki ga je vzljubil in da ni Mr. Molk živel pod normalnimi pogoji. Tu je navedel, da ni spal pod rjuho in da mu niso stregli za mizo. In rezultat vsega tega je, da Mr. Molk in Američan sedaj živita vsak v svoji kletki. AVTOMAT ZA MLEKO Razen uličnih avtomatov, ki prodajajo cigarete, žvečilni gumi, otroške balončke, brezalkoholne pijače, japonsko vino iz riža itd., so pred nedavnim sestavili na Japonskem poseben avtomat, ki prodaja mleko z dodatkom sadnega soka in čokolade. Aparat deluje na pritisk na gumb. V nekaj sekundah dobi potrošnik mleko v steklenici, kakršno nastavi na podstavek v aparatu. AGATA CHRJS7/E 30 ALIBI »To možnost sem upošteval od vsega začetka,« Je priznal Poirot. »Vedno sem bil prepričan, da Flora pred nami nekaj skriva. Da bi se pa o tem prepričal, sem napravil oni dan majhen eksperiment, o katerem sem vam pripovedoval. Dr. Shcp-Pard je bil zraven.« »Tedaj ste dejali, da bi naj to bil preizkus za Parkerja,« sem pripomnil grenko. »Dragi prijatelj,« se je opravičil Poirot. »Dejal Sem tudi, da moramo pač nekaj reči.« Inšpektor se je dvignil. »Preostaja nam samo eno,« je izjavil. »Mlado »amo moramo presenetiti. Me želite spremiti v Verni?, gospod Poirot?« rotrot Je bil takoj pripravljen. • bwa? G°spod Sheppard naju bo prepeljal tja v svojem avtu.« Bil sem sponuumen> ' ~a !!.«8n,u„.VpraSaIi P« gospodični Flori, so nas Odved i v blljardno sobo. Flora in Hefctor sta sedela na dolgi okenski polici. »Dobro jutro, gospodična Ackroydova,« je pričel Inšpektor. »Bi lahko spregovoril nekaj besed z vami na samem?« Blunt Je takoj vstal in odšel proti vratom. »Kaj želite?« je vprašala Flora razdraženo. »Ostanite, major Blunt. Saj sme ostati, mar ne?« je Prosila inšpektorja. »To je odvisno od vas,« je dobila suh odgovor. »Službeno vam moram staviti nekaj vprašanj, vendar bi to raje storil med štirimi očmi in upam, da bo tako tudi vam ljubše.« Flora ga je prodorno pogledala. Videl sem, kako Je pobledela. Potem se je obrnila k Bluntu. »Zellm, da ostanete — prosim. Resnično želim. Naj me inšpektor vpraša kar koli že, želim, da Slišite.« Raglan je skomignil z rameni. , »No. če želite, se "ne da nič spremeniti. Torej, gospodična Ackrovdova, gospod Poirot domneva nekaj Čisto določenega. Trdi, da oni večer niste bili v delovni sobi in da gospoda Aokroyda sploh niste videli, še manj, da ste mu želeli lahko noč, temveč ste prišli po stopnicah iz spalnice svojega strica, ko ste slišali Parkerja v kuhinji.« Florin pogled je poiskal Polrota. On ji je prikimal. ' »Mademoiselle, ko smo oni dan sedeli za okroglo mizo, sem vas rotil, da bi bili do mene odkritosrčni. Cesar papanu Polrotu ne povedo, to najde sam. Tako je bilo, mar ne? Poglejte, želim vam vaš položaj olajšati. Vi ste vzeli denar, mar ne?« »Denar?« je vprašal Blunt ostro. Vsi so molčali. Potem se je Flora vzravnala. »Gospod Poirot ima prav. Jaz sem vzela denar. Jaz sem kradla. Jaz sem tatica — da, čisto navadna tatica. Zdaj veste. Zadovoljna sem, da mi je to breme padlo z ramen. — Ves čas je pritiskalo name kakor mora.« Skrila je svoje obličje med rokami. Nadaljevala je skoraj šepetaje: »Ne veste, kakšno življenje sem imela, ko sem prišla sem. Neprestano kovanje načrtov, neprestano laganje, potem dospeli računi in opomini, ki jih Je bilo treba plačati... Oh! Sama sebe moram sovražiti, če pomislim na vse to. — Stric naju je zbližal, Ralpha in mene. Oba sva bila slabiča. Razumela sem ga In smilil se ml Je — ker sem prav tako propadla kakor on. Oba nisva dovolj močna, da bi lahko sama vse prenesla, oba sva slabotna, prezira vredna človeka.« Pogledala je Blunta in nenadoma udarila z nogo ob tla. »Zakaj me tako gledate, kakor da tega ne bi mogli verjeti? Morda sem tatica - vsekakor sem pa zdaj poštena. Zdaj ne lažem več. Ne trdim več, da sem dekle, ki vam lahko ugaja, mlado, skromno in nedolžno. Prav nič mi ni mar, Četudi me nikoli več ne želite videti. Samo sebe sovražim, zaničujem - toda eno ml verjemite: če bi resnica kaj izboljšala Ralphov položaj, bi že davno spregovorila. Toda ves čas sem videla, da to Ralphu ne samo da ne bi koristilo, temveč bi njegov položaj še poslabšalo.« »Ralph,« je spregovoril Blnnt. »Razumem — vedno samo Ralph!« »Prav nič ne razumete,« je vzkliknila Flora. »Nikoli ne boste razumeli.« Obrnila se Je proti Inšpektorju. »Priznam vse. V svoji denarni stiski si nisem znala drugače pomagati. Svojega strica po večerji nisem več videla. Kar se tiče denarja, lahko storite, karkoli hočete. Hujše, kot jo zdaj, ne more bi«.« Nenadoma si Je ponovno zakrila obličje z rokami in stekla ven. »Tako,« je rekel inšpektor potrto, »tako Je torej.« Tedaj Je stopil Blunt za korak naprej. »Inšpektor Raglan,« je pričel mirno. »Gospodična Ackrovdova mi Je dala tisti denar s posebnim namenom. Gospodična Ackrovdova se ga ni nikoli dotaknila. Ce zdaj trdi nasprotno, potem laže z namenom, da bi krila kapetana Patona. To svojo Izjavo sem pripravljen potrditi s prisego.« Togo se je priklonil In se obrnil proti vratom. Poirot je bfl z bliskovito naglico pri njem. »Trenutek, gospod!« »Da — prosim?« Blunt je bil vidno nestrpen. Stal je z nagrban-čenim čelom pred Poirotom. »Vaša pravljica me ne bo speljala na krivo pot. Ne, zares ne. Gospodična Ackroydova je vzela denar. Kljub temu pa ste si to, kar ste rekli, dobro izmislili - ugaja mi. Vi ste mož, ki naglo misli in naglo ukrepa.« »Vaše mnenje me prav malo zanima,« je odgovoril Blunt hladno. Hotel je oditi, toda Poirot, ki se nikakor nI zdel užaljen, ga je zadržal. »Ne, morate me poslušati. Nisem še povedal vsega. Zadnjič sem govoril o prikrivanju resnice. In ves ta čas sem videl, kaj hočete prikriti. Vi ljubite gospodično Floro. Nikar si ne jemljite k srcu, da vam to tako v obraz povem — zakaj sploh govorijo v Angliji o ljubezni kot o sramotni skrivnosti? Vi ljubite gospodično Floro. Trudite se, da bi to skrili pred vsem svetom. To je prav in tako naj tudi bo. Toda poslušajte nasvet, ki vam ga daje Hercule Poirot - nikar tega ne skrivajte ipttf mm Ftoeol* »Kaj hočete reči s tem?« je vprašal osorno. »Vi mislite, da ljubi Ralpha Patona... Jaz, Hercule Poirot, vam pa pravim, da to ne drli« Gospodična Flora jc pristala na snubljenje kapetana Patona samo zato, da bi ugodila svojemu stricu, in zato, ker je videla v tej poroki izhod, ki bi J« rešil njenega dosedanjega življenja. Morda ga hna malo rada ln dobro s« razumeta. Toda ljubezen - ne! Kapetan Paton ni mož, ki ga gospodična ljubi!« »Kaj vraga hočete s teni reči?« »Bili ste slepi, gospod; Slepi! Mala je zvesta prijateljica! Ralpha Patona obrekujejo in zato Jma za svojo dolžnost, da javno izpove svojo naklonjenost do njega.« Imel sem za potrebno, da sem pristavil tudi Jaz svojo besedo: »Moja sestra Je pred kratkim rekla, da gospodični Flori ni prav nič do Ralpha Patona. Niti zdaj niti v bodočnosti. In moja sestra Ima v takih primerih vedno prav.« »Mislite, da res ...« je pričel Blunt in obmolknil. Sodil je k tistim zaprtim ljudem, ki le s težavo izrazijo svoje misli. Poirot ni vedel nič o takšni nerodnosti. »Ce mi ne verjamete, Jo vprašajte sami, gospod! Ali pa vam morda ni prav nič več do nje — po oni zadevi z denarjem.« Blunt je dal od sebe glas, ki je zvenel kakor jezen smeh. »Mar menite, da naj takšna reč vpliva name? Roger je bil v denarnih zadevah čuden patron. Znašla se j« v stiski in se mu ni upala povedati. Ubogi otrok! Ubogi, osamljeni otrok!« Poirot Je pogledal zamišljeno proti stranskemu izhodu. »Zdi se mi, da Je odšla gospodična Flora na vrt.« »Bil sem norec v vsakem ozira,« Je dejal Blunt nenadoma. »Vi ste mož na mes*u, Poirot Hvala vam.« Zgrabil je Poirota za roko in Jo tako silovito stisnil, da se je Poirot zvil od bolečine. »Ne norec v vsakem oziru,« je mrmral Poirot in božal svojo bolečo reko. »Samo v enem oziru n I Uubezoii« MSW ^25995 8 STRAN G LAS SOBOTA, 14. JANUARJA 1961 /9. Z.. 87. — Zdajci je Yoyee dvignil puško in sprožil in že je pokalo od vseh strani. Ko se je dim razkadil, ni bilo videti žive duše — povsod vse mirno. Yoyec je priznal, da svojega moža ni zadel, zato pa smo spoznali, da je največ roparjev streljalo s severne strani. Na ostalih treh straneh so nas roparji hoteli samo vznemirjati z navideznim napadom. Ali kapitan ni prav nič spremenil svojih odredb. Menil je, da je največja nevarnost, če uporniki pridejo čez ograjo in se polastijo nezavarovanih strelnih lin. Tedaj bi nas postreljali v trdnjavi kot podgane. 88. — Nismo utegnili kdo ve kako dolgo razmišljati. Zdajci je pridrvel trop roparjev iz gozda na severni strani in dirjal naravnost proti utrdbi. V tem trenutku so ostali roparji začeli streljati lz gozda. Napadalci so plezali čez ograjo kot opice. Naši so dobro streljali in trije so padli, edem znotraj ograje, dva izven nje. Eden je padel najbrž od strahu, ker se je v hipu pobral in stekel med drevje. Štirim se je posrečilo priti v našo utrdbo, medtem ko so drugi neprestano streljali iz gozda. Boj se je vedno bolj zaostroval. TELESNA KULTURA Reporter jevi zapiski o hokeju na ledu Mani grel Jeseničani letos že na drugi turneji Ce v teh dneh zaideš na Jesenice, ko smo pravzaprav že sredi hokejske sezone, boš povsod naletel na različne komentarje o tem priljubljenem športu. Jeseničanom je ogled hokejskih tekem že del življenjskega standarda. — No, najbolj živahno je bilo po tek- mi pretekli torek, ko so Jeseničani premagali Beljak s #5 : 5. — Očividci pravijo, da je bila to »tekma leta«. Iz tega in drugih rezultatov (visofea zmaga nad Zagrebom 30 :0) je razvidno, da je na Jesenicah odlično hokejsko moštvo, ki pravzaprav nima tekmeca Felc in Tišler v razgovoru MM! Šport in sedaj pesmi Mnogo je ljudi na svetu, ki se sati pesmi, kar me je veselilo že || samoiniciativno ukvarjajo z raz- v rani mladosti, vendar tega ni-ličnimi stvarmi, morda sebi v sem nikoli poskušal. — Ker sv-zabavo ali pa iz kakšnih drugih moje pesmi na stenčasu ocenili koristi. Ta zbira škatlice vžiga- kot najboljše, sem s pisanjem lic, drugi znamke, star denar in pesmi nadaljeval in jih imam podobno. V tem razgovoru vam danes že več kot 250. — Napisal želimo predstaviti tako imenova- sem jih še več, vendar niso bile vse dobre.« »Zanima nas, kdaj dobite najboljše iateje in kdaj pišete pesmi?« »Najboljše ideje dobim ponoči in včasih zato zjutraj že ob štirih vstanem ali še bolj zgodaj udolina se je prelila kri. »Kdaj ste začeli pisati pesmi?« in P^em. Največ pesmi napišem Mladenci 'se v najlepši dobi »To je bilo takoj po vojni. V v maJ« ,n v Je*«*11. ko rumeni počivajo v prezgodnjem grobi, službi sem bil kot vratar v Ustje. Tako Je nastala tudi tale [got ta\ce $Q postrelili Splošni bolnišnici v Ljubljani. - v spomin žrtvam v Trnovi do- £„• ne£0\ln0 so prelili. Takrat smo imeli še stenčase. Koliko muk so pretrpeli Svetovali so vsem uslužbencem, Kadar greš proti Mojstrani prej ko življenje so jim vzeli, naj pišemo za stenčas. Tudi sam tam v Trnovi dolini obstoj, predragi ti, popotnik moj sem se odločil, da bom začel pi- ob potu tam spomenik stoji na mestu tem postoj. nega ljudskega pesnika, kakor ga ljudje v tem kraju imenujejo. KAREL KRASOVEC iz Hruši-ce nad Jesenicami se je rodil 1905. leta na Vrhniki, sedaj pa živi na Hrušici. Rad nam je odgovarjal na vprašanja: Tukaj padle so žrtve, '/daj tu ležijo mrtve, . zve naj to še pozni vnuk koliko trpel je narod muk. Pišem največ iznovedne pesmi, ker mi je to najlaže. Predvsem pa delam to sebi v zabavo. Ca.sa imam dovolj, ker sem bil že leta 1949 invalidsko upokojen, ker me je po levi strani telesa zadela kap.« »S čim ste se ukvarjali v mla-nosti ?« »V mladosti sem se največ ukvarjal s športom, in sicer z rokoborbo in drugimi podobnimi veščinami. Nastopal sem kot profesionalec. Naj vam zaupam to, da sem s stola dvignil na rame 354 kilogarmov težko cev poljskega topa. Z zobmi pa sem vzdignil mizo in devet stolov. — Bil sem zelo močan, tako da so ioe ljudje pred vojno kar občudovali. Seveda to pa mi je prineslo tudi zaslužek. V družini nas je bilo 13 otrok in sem sam dvanajsti. Imel sem brata, ki je bil še močnejši kot jaz. Vsi smo se ukvarjali s športom.« M. Z. W!llllll!IIIUII!!llllllilillilll!ffi Kranj — V Prešernovem gledališču bo ob 10. uri »URA PRAVLJIC«, ob 15. in 17. uri Vandot-Stantetova mladinska igra KE-KEC«. Jesenice — V gledališču »Toneta Cufarja« na Jesenicah bodo ob 15. in 19.30 uprizorili N. Machia-vellicvo igro »MANDRAGOLA«. Dražgoše -» Danes ob 9. uri bo komemoracija v Dražgošah, ob 19. uri pa koncert pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja. Zelezhikl - Danes ob 9. uri bo komemoracija pred spominsko ploščo v Železnikih, ob 10. uri pa v domu Partizana slavnostna seja ObLO. V nedeljo bo ob 7.30 pričetek smučarskih tekmovanj »Po stezah p.r)?-tiz'in.ske Jelovice«, ob 11. uri pa slavnostno zborovanje pred tovarno Niko, ob 14. uri objava rezultatov in podelitev nagrad pred tovarno Niko, ob 15. uri pa ljudsko rajanje v domu Partizana v Železnikih. Žirovnica — Danes zvečer ob 19. uri bo v gostilni »Zelenica« redni letni občni zbor avto-moto društva. Predoslje - Dramska skupina mladinskega aktiva iz Predoselj bo uprizorila danes ob 20. uri in v nedeljo ob 15.30 na domačem odru Prosvetnega doma drugo premiero v letošnji sezoni, in sicer dramo v 4 dejanjih MORJE. Velesovo — Člani Kulturno -umetniškega društva iz Zaloga bodo uprizorili ob 15. uri dramo Edvarda Gregor ina »NA PRAGU POMLADI«. Bohinj - V nedeljo dopoldne bodo sankaške tekme z mednarodno udeležbo, danes pa štafetni smučarski teki. Kropa — Jutri v dopoldanskih urah bodo pionirski smučarski teki. m m & m m ZAVOZIL IZVEN CESTIŠČA 2. januarja je prišlo do prometne nesreče na cesti I. reda na križišču pri Savskem mostu. — Voznik A. S., ki je upravljal avtobus 17516 je zaradi poledenele ceste zavozil izven cestišča proti kovačnici. Telesnih poškodb ni bilo, nastala je le znatna materialna škoda. TRČENJE NA POLEDENELI CESTI Na cesti II. reda pa je 7. januarja ob 10. uri prišlo do nesreče v vasi Suha pri Skofji Loki, in sicer med tovornim avtomobilom S-1752, ki ga je opravljal M. N. in voznikom osebnega avtomobila S-1930, ki ga je vozil J. J. Zaradi nepravilne vožnje tovornega avtomobila in deloma zaradi zasnežene in spolzke ceste je pri srečanju prišlo do trčenja, zaradi česar je na osebnem avtomobilu nastalo škode za 70.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. KRIVEC JE POBEGNIL Do nesreče je prišlo tudi 10, januarja ob 18.30 na cesti II. reda med Železniki in Cešnjico. Osebni avtomobil S-670 je pri prehitevanju zadel v pešca L. D. iz Železnikov, ki je pravilno hodil po desni strani in mu pri tem zadal manjše telesne poškodbe. Voznik avtomobila je po nesreči pobegnil v smeri proti Skofji Loki. NESREČA NA NEPREGLEDNEM OVINKU Ob 15.30 sta 9. januarja trčila na cesti I. reda v vasi Hrušica pri Jesenicah avtobus S-14278 in tovornjak S-13801. Do nesreče je prišlo pri srečanju na nepreglednem ovinku. — Telesnih poškodb ni bilo. Materialne škode pa za približno 30.000 dinarjev. KONJ POGINIL II. januarja se je pripetila nesreča na cesti II. reda pred osnovno šolo v Selcah med voznikom avtobusa S-704 B. K. in voznikom vprežnega Voza J. L. Do nesreče je prišlo pri srečanju, ko je voznik avtobusa na zasneženi in spolzki cesti pritisnil na zavoro, tako da je avtobus zaneslo v vprežni voz. Konj je zaradi poškodb poginil. Skoda znaša približno 100.000 dinarjev. BREŽ TELESNIH POŠKODB Zaradi poledenele in spolzke ceste je prišlo do trčenja na cesti III. reda v vasi Naklo med voznikom osebnega avtomobila S-25183 I. P. in voznikom tovornega avtomobila, ki ga je upravljal M. S. iz Tržiča. Do nesreče je prišlo zaradi poledenele ceste. Na osebnem avtomobilu je nastalo škode za približno 40.000 dinarjev, telesnih poškodb pa ni bilo. KATASTROFA BELJAKA Jesenice : Beljak 15:5 Pretekli torek je bila pod Me-žakljo povratna tekma v hokeju na ledu med Jesenicami in Beljakom. Z Beljakom so Jeseničani igrali ob zaključku svoje turneje v inozemstvu zadnjo tekmo in jo izgubili z 10:9. Na povratno srečanje so se pripravili dobro, niso pa računali na tako izdatno zmago, saj so premagali goste kar s 15:5. Za Jesenice so igrali: Gale, Ravnik 1, Brun, Trebušak 1, I. Jan, V. Tišler 3, Felc 4, Smole j 2, Va-lentar 1, Klinar 1, B. Jan 2, Turn-šek in Mlakar. Za Beljak pa so igrali: Herkl, Milfort 2, Kufr 1, Luchner, Oremus, Kanzer, dr. Ro-suer 2, Eberel, Hubenger in Oder. Tekmo sta sodila Gorše iz Ljubljane in Gunther iz Avstrije. Po mnenju strokovnjakov je bila to v letošnji sezoni najboljša partija domačega moštva. U. MEDNARODNE SANKASKE TEKME Danes in jutri bodo v Bohinju velike mednarodne sankafke tekme za prehodni pokal Bohinja. -Te prireditve se bodo udeležili sankači iz Italije, Avstrije in Nemčije. Od domačih se bodo tekmovanja udeležili najboljiii klubi z Jesenic, Begunj, Tržiča, Idrije, Žirovnice in Bohinja. Pričetek tekmovanja bo danes ob 13.30, nadaljevanje pa jutri, v nedeljo, «b 9. uri. Kranjski sankači pred sezono NIC VEC,MRTVILA Pisali smo že, da se je sankaš-ka sezona po vsej Gorenjski začela, medtem ko so sankači kranjskega Triglava kar mirovali. Preteklo sredo, dne 11. januarja, je le prišlo do sestanka aktivnih tekmovalcev v prostorih Gorenjskega tiska. Tu so se predvsem pogovorili o vodstvu kluba ki je bilo doslej zaradi preobremenjenosti nekaterih članov z drugim delom, dokaj nedelavno. Zato so na tem sestanku izvolili poseben 5-članski odbor, ki bo vodil delo kluba do občnega zbora, ki bo že v začetku prihodnjega meseca. Ker smo tik pred tekmovanji, so se kranjski sankači največ pogovarjali o tem, na katerih tekmovanjih bodo sodelovali. Prav zaradi tekmovanj so sklenili kupiti še 8 čelad za tekmovalec, ker brez njih sploh ni moč nastopali. Tako so se ocMočili, da bodo že jutri poslali na tekmovanje v Bohinj in Kropo nekaj tekmovalcev. Boljši bodo seveda šli v Bohinj, kjer bo konkurenca precej močnejša, saj bodo utopili tudi tekmovalci iz drugih držav. Razen na teh. bodo nastopili skoraj na i vseh tekmovanjih, ki jih ima i v koledarju Sanka"ka zveza Slovenije. Kaže, da so kranjski sankači le krenili % mrtve točke in bodo dosegli tudi uspehe, če bodo na razpolago vsaj minimalna finančna sredstva za najnujnejše potrebe kluba. M. Z. v državi. Nekaj več o najnovejših dogodkih v hokejskih krogih na Jesenicah in o zadnji turneji nam je to pot povedal predsednik kluba tovariš FRANCESKIN: »Na turneji smo bili v petih evropskih državah, in sicer v Italiji, Avstriji, Franciji, Švici ln Zahodni Nemčiji. Poudariti moram, da je bila ta turneja bolj za profesionalno moštvo kot za nas amaterje. Vnaprej nismo nič vedeli, kje bodo fantje igrali. — Za tekme smo dobili ponudbe od neke nemške fcvrdke, ki sklepa pogodbe za gostovanja moštev v tujih državah v različnih športnih panogah. Razumljivo Je, da gre njim predvsem za denar, to je, da kaka ekipa v najkrajšem času odigra kar največ tekem. Tako smo v 10 dneh igra H 9 zelo napsrnih tekem. Prav zato smo se odločili, da bomo drugo turnejo v letošnji sezoni organizirali v popolnoma lasmi režiji s precej manj tekmami, in sicer v Avstriji in Nemčiji. Pet porazov in štiri zmage, ki smo jih dosegli na tej naporni turneji, je za .nas velik uspeh, saj smo se srečali s priznanimi moštvi evropske kvalitete. — Tu naj omenim samo prvaka Francije, ki smo ga v povratnem srečanju premagali s 4 :3. Moram reči, da je bil to za igralce prevelik napor. To nam zgovorno potrdi podatek, da smo se pred prvo tekmo v Cha-mo»3xu voiili 16 ur v avtobusu in takoj po prihodu nastopili. Seveda smo srečanje visoko izgubili 10 : 2. Ko pa so se igralci v tem kraju malo odpočili, so naslednji večer v povratni tekmi zmagati s 4 : 3. Na to turnejo smo poslali v preizkušnjo na hokefako ploščo nekatere mlade moči. To so bili vratar Gale in oba Jana.« »Kako boste igrali v nadaljevanju državnega prvenstva?« »V nadaljevanju državnega prvenstva bomo poslali v borbo predvsem mlade, taks da se bodo kar najbolje vigratt. Noše moštvo ne bo imelo tako težkega dela do osvojitve državnega prvenstva. — Le beograjski klubi nam lahko napravijo presenečenje. Tu lahko na izide tekem vpliva slabo vreme, kjer petem ne igra več znanje, pač pa fizična vzdržljivost in kdo bo koga bolje ugnal. Lahko trdim, da je naše moštvo za razred boljše od ostalih jugoslovanskih hokejskih ekip.« »Kako napovedujete, da se bodo razvrstile ekipe ob koncu prvenstva?« »Takole: JESENICE, PARTIZAN (Beograd, BEOGRAD, CRVENA ZVEZDA (Beograd), LJUBLJANA in ZAGREB.« Krivico bi naredili igralcem, če ne bi obiskali še njih. Nekdo nam je svetoval, naj jih poiščemo kar okoli ledene ploskve, saj so vsi tam okoli doma. Tako smo se najprej ustavili na domu Viktorja Tišlerja. Ta nas je peljal še do Klinarja. Nismo ga našli na domu. Zato smo se odpravili še k Folcu. Kmalu je stekel pogovor, seveda o hokeju. »Kaj misliš o državnem prvenstvu,« sem postavil vprašanje "Tiš-lerju. »Danes zvečer bomo igrali najprej s Crveno zvezo, potem še z drugima beograjskima ekipama, Beogradom in Partizanom. Ce ga n»m le vreme ne bo polomilo, potem sem prepričan, da bomo z lahkoto zmagali na vseh tekmah. Prihodnjo sredo, 18. januarja, se pripravljamo na drugo turnejo. — Odpotovali bomo v Avstrijo in Nemčijo, kjer bomo igrali štiri tekme. — Predvsem Bomo vrn*H obisk ekipam v Kutzbichlu in Langsbergu ter še ostalim, ki so v lanski ali v letošnji sezoni gostovale pri nas na Jesenicah.« »Beograjčanom bomo skupaj nasuli 40 golov, potem pa naj si jih porazdelijo med seboj,« je pripomnil Felc za zaključek našega razgovora. — Tudi on je potožil le nad vremenom. »Samo to jeseniškemu moštvu lahko prekriža račune,« je dejal. Sicer, kaj bomo pesimisti zaradi vremena. Jeseničani, kot ostali prebivalci Gorenjske in ljubitelji hokeja so trdno prepričani, da bo letos najvišji naslov že četrtič upravičeno prispel na Jesenice. M. Zavkovič Predsednik HK Jesenice: FRANCESKIN IJHilllllllllllllllllliiM i Prihodnjo nedeljo 1 I prvenstvo Gorenjske j Smo sredi smučarske sezone. Iz dneva v dan se vr- 9 S stijo različna smučarska tekmovanja, ki jih organizirajo || g klubi in društva. Prav zaradi tega, ker so ugodni smučarski M § pogoji, bo Gorenjska smučarska podzveza prihodnjo nede- I H 1 jo, 22. januarja, izvedla gorenjsko prvenstvo v vseh smu- jjf m carskih disciplinah. Tekmovanje v tekih bo v Mojstrani, 3 H v alpskih disciplinah v Bohinju, medtem ko bodo skoki g I v Kropi. Na tem prvenstvu bodo sodelovali člani, članice, 3 I mladinci in mladinke. Pionirsko prvenstvo Gorenjske bo- || I do izvedli posebej. I I B HiMlllllIHIMM 1 H!i"i«|!!|i Zapisek na rob D¥a „Triglava1 »... Odred naš gaga,« je stara Ježkova pesem. Tako stara, kot je star problem kvalitete slovenskega nogometa. V letošnjem prvenstvu je Odred spet »zagagal«. Oglasil se je z dna prvenstvene lestvice II. zvezne lige. Nastale so skrbi, da bomo iz zvezne li