DELOVNA PRODUKTIVNOST Proizvodnost pri sodobnih strojih za proizvodnjo lakirane žice Pred vei kakor 30 leti, ko se Je pračela proizvodnja Jakirane žice, so pri izdelavi uporablja-li vodoravne stroje. Pozneje, ko 6e je uporaba lakirane žiee v elektrogospodarstvu pokazala za praktično, so proizvodnjo jzpo-pelrnld z izumom navpičnega stroja. Ti stroji so zelo izbolj-žali kakovost izdelave t&r pro-Szvajajo mnogo večj© količine žice kakor vodoravni stroji. Vo-doravni stnoji imajo danespred-nost samo px& izdelavi lakdra-ne žice zelo tarakjh dlmenzi]. Delovna produktivnost s scanokoMco Kaj povečuje produktivnost 1. Težišče bremena blizu ko-lesnega naslonjala. 2. Zaboj se širi proti ročajem t— stabilno ravnotežje. 3. Dve kolesi imata boljše ra-Vnotežje nego eno samo. 4. Ravna in trda steza. 5. Velik premer in širok obod kolesa, 6. Guroijasto kolo. __ Kaj zmonjšuje produktivnost 1. Težišče bremena daleč od kolesnega naslonjala, 2- Zaboj se šlri proti kolesn — labilno ravnotežje. 3. Pri samokolnici z enim ko-lesom vzdržujejo ravnotežje roke. 4. Neravna in mebka steza. 5. Majhcn premer in ozck •bod kolesa. 6. 2elezno kolo. Ce znaša razdalja težišča bremena od kolesnega naslonja-la 45 cm, tedaj bo mogoče dvi-gniti 100 kg brcmena s silo 37,5 kilograma. Če se ležišče bre-mena približa naslnnjalu kolesa do 5 cm, bo zadostovala sila 6,25 kg. To je upoštevala tovarna ka-blov v Svetazarevu in je za svoj obrat za proizvodnjo laki-rane žice nabavila 10 odstotkov vodoravnih tin 90 odstotkov na-vpičnih strojev. Za ilustraeijo bomo opisall delo pri laikiranju žice s pre-merom 1 mm na vodoravnem dn na navpičnem stroju. Oba stro-ja dmata isto število opravil, to je hkrati lahko lakiirata po 8 k>ten,ih na^vojev gole žice. Iz naslednjega pregleda vidii-m-o razlike v delovni hitrosti, izražene v metrih izdelave v en; minutii, kakor tudi kapaci-tcto, i-zraženo v kilogramih v 24 urah. vodoravnfl navpični stroj stroj Detovna hitrost 2,6 6,73 Kapaciteta 183 560 Delovna bitrost navpičnega stnoja je za 2,5 krat v.ečja od d-elovne hitrosti vodoravti&ga stroja, medtem ko ie njegova k-apaciteta tri-fcrat večja. Ta raiz-lika nastane zaradi pogosUh prekinitev dela zaradj zapleta-nja in trganja žice na vodorav-nem stroju. Potrošnja energije in zaposll-tev delovne sile sta pri obeh stnojih takil©: vodoravnt navpifnl stro; stroj Elekt. energ. 17,6 kW 70 kW Del. sila 2 človeka 1 človek Cetudi je potrošnja električne energije pri navpičnem stroju štirikrait večja od pot.rošnj« pri vodoravnem stroju, pomeni to glede na kapaoiteto proizvodnje in na zaposlitev delovne sile vendarle neznatno zvečanje stroškov (13 din/kWh). C« upoštevamo, da je povpreč-je škarta na vodoravnem stroju 14,8 °/o, na navpičnem pa nekaj manj od 5 % in da Je kakovost lakirane žice, izdelame z navpič-nim strojem, nespremenl.iiva in neprimerno boljša kakor je ka-kovost izdelka vodoravnega stro. ja, potem j« razlika med obema vrstama strojev za proiizvodnjo lakirane žice pač očitna. PREDNOST VILIČARJA V NOTRilNJEM TRANSPORTU Notranji transpont se opravlja na kratke razdalje. Cim krajše bo razdalje, tem večji je tistd del časa, ki je potreben za na-kladanje in raakladanje, prj ie-ler se dostikraj poškoduje mate-rial, vozila in tla. Vsak tovor mora biti po nafelu v racionalnem notranjem trans-portu čim večji in pripravljen za nakladanje. V izpolnjevanju tc-ga načela so iznašli sistem vili-častega podložka.. Ta sistem sestoji v tem, da se vsaka nakla-dalna enota vedno pripravi na podložku. Nakladanje ni niC drugega kot da se z vilicami viličarja zagrabi podložek. ' Ta-ko nakladanje traja samo nekaj sekund. Tudi razkladanje traja samo toliko časa, koljkor je pp-trebno, da se tovor postavi in izvlečejo vilice. Prednoat viličarja je ta, da se z njim tovori lahko nakladajo v višino. Ta prednost omcgoča boljše izkoriščanje prostora za-to dostikrait nj treba nadzidavan skladišč ter Se s tem prihranijo investicije. Viličarji so lahko motorni, električni in ročni in imajo raz-lično nosilnost, od 100 kg pa do neikoliko ton. Če se namesto vilic postavi kakšna druga dopolnilna napra-va, postan« viličar univerzalen stroj za notranji transport — za nakladanje, prevoz in razklada-nje. Namesto vilic se lahko po-stavijo bočne stiskalnke za transpoit tekstilnih bal brea podložka. Razen tega še lahko namestijo zajeinnalke za zbiranje raatresenega matefiala, ma.ihen krak dvigala s škripcem itd. Aktivnost Centra za proučevanje dela Ceprav se Zvezni center za prcuLevanj€ deLa šele organi-zira, je že dosegel določene re-zultate. Tako je na primer 'rd februarja do maja 1955 organi-ziral v Beogradu štirimesečni tečaj za proučevanje gibov in merjenje časa z dvema skupi-nama po 15 slušateljev. Preda-val je neki ameriškl *trokov-njak. Slušatelji tečaja — inže-nirji. tehniki in ekonomisti bo začeli po končanem t«ča.iu pro-učevati delo na svojlh delovnib mestih. V LR Hrvatski in Slo-venijj so bilj organizirani semi-narji in predavanja, napisana pa so bila tudi skripta. Delo se je proučevalo v »Industriji trak_ torjev in strojev« v Rskovici, v proizvodnj; mteka In proiz-vodnji zatiinih plošč. V zvezj z organiziranimi t«-čaji v Beogradu je bi:l sest^v-ljen učbenik o proučevanju de. la. Tisk učbenika bo končan avgusta al! septembra. Zvezni oenter je nadalje or-ganiziral enemanje prvega na-šega filma o proučevaniu časa. Ta film so predvajali na števi]-nih predavanjih o delova! pro- duktivnosti, k' so jih imeli so-delavci Zveznega inštituta za proučevanje delovne produktiv-nostl. Skupaj s Centrom za pro. učevanje dela v gospodinjstvu proučujejo sedaj delo pri roč-nem pranju p-erila. O prouče-vanju dela &o bila doslej orga-nizinana predavanja na delav-sEih univ«rzah v Subotiei in v Zrejijaninu. Nekj ameriškl strokovnjak ja vodil seminarje o notranjena transportu kot pomembnein področju uporabe pr-oučevanja dela. Tj seminarji so bili v Beogradu in Zagrebu konec fe-bruarja, v juniju pa je bi) » Beo-gradu po en dvodnevni se-tniiiar za industrijo, gradbeni-štvo, kmetijstvo, promet in midarstvo. Nadaljnja aktivnost ZvezJiega centra za proufevanje dela je usmerjena v organiziranje pre-davanj, tečajev. seminarjev In v širjenje literaturc ter publi-lcaclj kakor tud, v prak'ifno proučevan.ie kojnkretnih proble-mov povečevanja de'ovne pro-duktivmostl. Delovna produktivnost v fmncosfd industriji konserv Industnija konserv je eno iz-med najvažnejših področij fran-coskega gospodarstva. Ta indu-strija šteje oko],i 20 tisoč pod-jieitij, ka zaposlujejo nad 500 tisoč delavcev. Podjetja prede-lajo za 600 miliijard frankov kmetijskih pridelkov in rJb na leto, njihjov promet pa je pri-bližno 1.700 miJfljard liankov na leto. Po vojiii ln zlasti 7 zadnjih dveh letih s© je tej industriji s pomočjo francoskega general-nega komisariatf za proizvod-nost posrečilio zelo poveiati de-lovno proizvodnost pri konser-vifanju nekaterih ribjih izdel-kov. Zato so nekatera podjetja lahko zmanjšala število delovne sile za 50 odstotkov, medtem ko je obseg proizvodnje oslal enak, drnga podjetja pa so pri istera številu zaposlene delovne sil« podvojila svojc proizvodnjo. Hkrati So zmanjšala !astno ce-no, čeprav koaserve nis-o slabše kakovosU. t Povprečen čas, rotreben za ii-delavo škatle sardin: 1949 leta 1 ura in 24 min. dela 1956 l&ta 47 min. dela Povprečen Las, potrcbcn za iide. lavo šk.itle graha: 1949 leta 1 ura in 15 min. dela 1956 leta 57 min- dela