22. štev. Novo mesto, 28. innja 1909. XXV. letnik. DOLENJSF NOVIC ivE Izhajajo vsak petek: ako je ta (iau praznik, pa dan poprej. — Cena jim je a poštnino vrcil za celo leto najirej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in drafte evropske države znaša 3'50 K, za Ameriko pa 450 K, Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn. Duhovo. Tretji največji svetek kat. cerkve se zove „bínkoiti" praznik av. Dulia, zato se po nekaterîli krajih tudi imenuje „Duliovo". Kat kristijan ve, kako veliraatcn in pomenljiv Je binkoštni teden. Kaj bi bilo človeštvo brez delovanja sv. Duha ? Kristus Gospod avojili apostolov ni prej piiatil med svet, dokler niso prejeli «v. Uulia. Se le tiidaj 8e je apoloila prerokba: „Pošlji svojega Duha — obnovil bos obliř-je zemlji." Priprosti apostoli gredo — f>boroženi z darovi av. Utiha — med avet in doprinasajo spreobrnenja in oblaževanja človeštva, ki je tičalo v temi pajjantitva ali pa v zaslepljenosti judovskih potvar. Ogenj Duha je tu posvetil — in življenje se je ljudem pokazalo v vse drugačni luči. Začela se je borba dulia — ^»per mamona tega sveta. Na eni strani neuki ribiči zasipajoč na nebeško pomoč — na drugi vsa bistroumnost tedanjih učenjakov pa zemeljska sila rimskih mogočnjakov. Kdo bode zmagal? Zgtidovina nam pove, da je velikan rimskega cesarstva podlegel — mlado krščanstvo je ponosno in liva-Itžno zasadilo križ po njega pokrajinah. V tem razvoju kaže prst Božji. HinlioŠtni praznik je rojstni dan sv, kat. cerkve — in s tem prerojenja v posvetnosti zatopljenega Člo-^^stva. Ob babilonskem stolpu se je bilo človeštvo emancipiralo od Boga — kot kazen je sledilo zmešanje jezika 'fi vsled tega razcepljenje v mnoge narode ; prvi binkoštni praznik pa je zopet različne narode, tedaj navzoče v Je-^zalemu, zbližal, spoprijaznil, zedinil v eni in isti cerkvi Krintu8ovi. in čudo! ljudstva različnili jezikov slušajo ''postole ter jih umejo, kakor bi govorili v njihovem je-^litu. Tak je jezik sv. Duha, to je jezik katoliške cerkve. Skoro tisočletja so pretekla od takrat. Cerkev je [•stala zvesta svojemu poklicu. V bistvu mora prestajati '8to borbo duha zoper mamona, vladarja tega sveta. Oe ne stala pod vodstvom sv. Dulia, gotovo bi bila pre-'^'ifiana. Akopram kedaj krvavi, se zmir znova prerodi'. Papež ]jev XIIJ. je kot „luč z neba" posvetil v Zablode novodobnega modrovanja. Visokim in nizkim je ^'dkazal njihove prostore v človeški družbi, Učil je kri-^•^'jane in po njih vse zemljane, kako je mogoče doseči srečo, da se pri tem večni cilj ne izgubi izpred oči. Mnogo jili je hvaležno slusalo njegove besede ter J^','' tudi udcjstvilo. Med krščanskimi narodi zavelo je novo '^ljenje — gorečnost za čast Božjo, dejanska ljubezen ^^ trpečega sobrata . . . In med temi, ti narod slovenski, nisi zadnji. Oče-^ska beseda s Petrovega prestola je razplamtela tvoje ki je tako dovzetno za vse dobro in plemenito. Kar Zamudil dosedaj, hoČes nadomestiti. Spoznal si, da tvoj zvest in zanesljiv prijatelj je bil — katoliška eerkev. Veselo je opazovati na vseh koncili in krajih slovenske domovine živahno gibanje med mladenci, dekleti, možmi in ženami, da si priborimo lepšo bodočnost. Ako dalje zidamo na temelju večnih resnic, bo nase delo obrodilo lep sad. Duh Božji naj vodi naŠ um in naša sna. da se izpolnijo čem prej nase želje po blaginji našega naroda. Viljem Rohrman ob 25letnici. Kakor se iiaiii poroča, je jtra/iiovala (innska kmetijska Šola v soboto dne ii2. t, lu. pctiinlvajsrUctniro dr],)-vaiija g. vodje llohnnana na jioljn kranjskega ktiittiijski'jiii šolstva. Naša dolžnost je, da. naznatiiiuo to slavnog tlo-Icnjsketnii kmetu, in dn ob jed nem ludi íntienjamo /;i-sluge, ki si jili jc wlîivljeiiec tekom svoji-ga di-lovanja za naše kmetijstvo pridobil. Tako dcliiviiih m, ^^ g, Boh rman je malo, vse svoje moči, vse svoje —.nici redne duševmi zmožnosti posvetil je delu /a riapretr'«-kmetijstva. Koliko jc žitvoval naš list! Odkar je ti:t Dolenjskem, je ni morda številke ..Dolenjskih .N'ovie", ki bi ne bile prinesle članka iz sjiretnega in neiisahtjivcga nje,gove,ga peresa in vsi ti članki so hîli namenjeni naš(;mu kmetu in vinogradniku. Da je iiai list mnogo piipotnogi-l k napredku našega dolenjskega kmetijstva, to nam moi'a vsak, še tako hud nasprotnik pripoznati. Vsaka številka je širila gospodarske nauke, ki so oijoziirjali gospoihirje na času in našim l'azmei'ani ]ii-inienia dela. da si zlu^ljšajo razne panoge našega kmetijstva. Vse te članke sta pa s])isala g. vodja Doîétie in dolgoletni adjunkt, seflajni vodja kmetijske šole g. ^^ lîobniian. Kako so jia tudi rlankl pisatelja —]*— jioljudni, Se tako težavno in težko laziim- Ijivo stvar zna slikati tako, da jo vsakdo razumeti nioi'a. Zaslužil bi, da bi se [jodala našemu ljudstvu natančna slika njegovega dosedanjega delovanja, žal, da nam skromen prostor tega ne dovoli, zadostovati nam mora le kratek obris njegovega življenja, (i. V. liohrman se je rodil leta Didii. v Novem mestu, kjer si; je tudi na gimtiaziji šoial. počitnicah je kaj i'ad zahajal k svojim sorodnikom na kmete, posebno dobro se je razumel s svojim, jio celi j »o-lenjski znanini stricctii Jlolinnaiiom v Dohrovški vasi pri Skfi-cijanu, Tnkaj ae je, navzel Ijiitiezni do nara ve in ^kmetijskega stanu in se nazadnje podal v Lietivenl na Teškr». kjer je doviSiil z (Klličnini vsiieliom študije, na tamošnji kmetijski akademiji, íía izborne iispelie ki jili j<> dosc^ie! kot slušatelj akademije v híeltverdu, ]iode,Hl mu je deželni kulturni svet na Češkem zaslužno kolajno in (lijilomo. To dokončaiiili študijah je stopil v službfi eesai-skega jioseslva v 'JVhlovicali na i^eškeiii. Ali že nnîseca maja leta IKK'1, ji' iirevzid službo adjunkta vinarske in sadjarske šote na Slapu. Že dve leti jiozneje preselila se je Šola k nam na Dolenjsko in deluje g. liohniian oil tega řasa na Gi'mu kot vzoi-iin nčitiilj il) izboren strokovnjak. L. 1907. j(i vstopil g. vodja Dolenc v imkoj in jc prevzel vodstvo sole g. Jtoh]'-nian. ivakor se sliši, sii ima indi kmetijska šola i>od vodstvom ří- Ilolirniana temeljito itreosnovati, da hi odgovarjala danaSnjim zahtevam in razmeram. Gosi)odii liolinnatm |)a ni zadostovalo delo na kmetijski soli in dopisovanje v kmetijske ěasnike zlasti v „Dolenjske Novice". IViziiaval je veliko vrednost delovanjn med ljudstvom in marsikatero inideljo, ki je bila namenjena za-slnženemu pofíitku, posvetil je prostovoljno potovalnemu podnkn. Koliko je storil za povzdigo govedoreje in pre-šiSjereje, za pridelovanje krme, zboljšanje poljskih pridelkov in razširjenje nmetiiih gnojil! Kmetijski p o d r n ž n i c i v Nove m mest u jo načelnik že sedemnajst let, in nje vzorno in [dodonosno delovanje priča najbolj, kako izbortKiga in nentrudljivťíga predsednika si je izbrala. Koliko se tukaj razdeli trt, galice, umetnih gnojil itd. Morda je ni na Kranjskem podruž-niee, katera bi se ialiko ponašala z jednakim delom. liohrman jc pa tndî spisal već knjig, ki so zanesle njegove izborne nauke daleč okrog po Slovenskem. Na kmetijsko-literarnem poljn ga ni moža, ki bi dosegel marljivost vodje liolirmana. Spisal je „Kmetijsko gospodarstvo", ki je že izšlo v di'ugi izdaji. V jiosebni brosurici je ojiozoril slovenskega kmeta „Kako se varovati pred nakupom sleparskega deteljnega semena". Novomeška podružnica je založila njegov „Nauk slovenskim gospodarjem, kako je /.boljšati rejo goveje živine". Najveeje važnosti pa je njegovo „Poljedelstvo" v dveh snopičih, in ki ga je -^Xtilioi'jii skoraj v vsako slovensko hišo. vodil slovenske živinorejce v Švico in iz-„t^učno potovanje v Švico". V družbi z živinozdrav-^.ikoiti Dularjem izdal je v zalogi iste družbe prepotrehne „Gospodarske nauke". (iospod vodja Uohrman deluje že tndi dolgo vrsto let kot član osrednjega odboi'a c. kr. kmetijske družbe v Ljiibljani in zastopa tam koristi naše Dolenjske, on je podpredsednik perutninarske x.adruge v Ljubljani in predsednik Čebelarske podružnice v Novem mestu. Te prilike pre-zasluženega jubileja gosp. vodje Kohrmana se poslužijo „Dolenjske Novice", da izrečejo najtoplejšo hvalo njemu, ki se je vedno z vso silo zavzel za njih napredek in izrečemo željo: „Bog nam ohrani njega se mnoga leta, krepkega in čilega nam in slovenskemu kmetu v korist". Gospodarstvo. če ni sreče pri prasetih. l^ri nas je že v marsikaterem svinjaku izginilo veselje za domačo rejo, namreč za, rejo plemenih svinj in za prirejo praeet. Gospodarji raje kupujejo mlade prašiče, da jih doma zrede in opitajo. Navadno se izgovarjajo v takem slučaju naše gospodinje, da nimajo sreče B praseti in da zato raje kupujejo mlade prašiče. Ni ie dolgo tega, kar sera sel mimo svinjaka gospodarja, kjer se po besedah soseda ne da nič odrediti in kjer mladiči redno poginejo v starosti 4 ali 5 tednov, ťraseta postanejo od due do dne slabší, bolj mršava, ližejo gnojnico in g!()da){t les, dohe po sebi sive luskine, tako da izgledajo kakor sivi. Živali so klaverne in otožne, dobe tudi drisko in poginejo. Namesto da bi se lepo razvijale, hirajo in gredo k nič. Ako se to po naših svinjakih sera zjîivija» o tev in tja zgodi, smo temu sami krivi. Tukaj ni nič za-copranega ali podtaknjenega, kakor mislijo nase gospodinje, ampak tukaj se gode napake, vsled katerih natn gredo praseta po zlu. Večkrat so temu krivi svinjaki ali pa pomanjkljiva •reja ali pa oboje skupaj. Kdor se hoče ukvarjati z rejo praset, mora imeti sulie in snažne svinjake in okolu svinjaka nekoliko vrta ali dvorišča, kjer mlada praseta lahko rijejo po zemlji. Če tega ni, ne more biti sreče pri prasetih ! Ako imajo spodnji Dolenjci tako razvito svinje-rejo, pripisati Je to tudi ondotnim vrtovom in pašnikom, kamor spuščajo plemene svinje in praseta. Prašič Je po j naravi tako stvarjen, da mora riti po zemlji. Pri tem použije tudi razne rudninske snovi, ki pospešujejo prebavo * in pomagajo po svoje, da se žival dobro počuti in da se ugodno razvija. Zato je treba že od prve mladosti ponuditi živalim priliko, da riJeJo po zemlji in iščejo v njej potrebnih snovi za svoj želodec. Pri nas pa vidimo, da manjka svinjam in prasetom pogoatoma vsake prilike za tako življenje. Svinjaki so nesnažni in mokri. In v takih svinjakih se tiščijo praseta! Tik svinjaka se na-liaja mak ograja, ki je navadno zadelana z gnojem i« gnojnico. Ce spuaČaš svinje v ograjo, rijejo po svojem gnoju in gnojnici, ker Jim manjka zemlje. V takih razmerali se ni Čuditi, če ni sreče s praseti in če tudi svinje tako ne vspevajo kakor bi bilo želeti. Kdor se hoče pečati z rejo plemenih svinj, mor» skrbeti, da pridejo svinje ven na dvorišče, kjer laliko rijejo po zemlji. To je neobhodno potrebno! Svinjake same pa je imeti na suliem in snažnem. Gnoj, ki se izkida iz svinjakov, naj se spravlja na gnojišče in naj se ne pušča pri svinjaku. Oe pa nimamo goveje Živine, ampak samo prasičjorejo, kakor vidimo to pri malili nasili po* sestnikih, po tem naj se gnojišča napravi vendar le nekoliko stran od svinjaka, tako da stoji svinjak na suhem, gnojni kup pa posebej. Uživanje rudninskih snovi v zemlji Je tako važno za vspešno rejo praset, da je treba tudi v zimskem časti za to skrbeti, ko zunaj ni nobene prilike, da bi praset» rila. Po zimi naj se daje rahlja vrtna zemlja notri ^ svinjake, da praseta po njej rijejo, in prav dobro je tudi, ako se primeša tej zemlji nekoliko oglja in pepela. Vse to pospešuje prebavo in utrjuje želodec proti raznim neugodnostim. Ako bomo na ta način skrbeli za praseta, pote® se ni bati, da ne bi imeli »reče pri prasetih. —r— Politični pregled. Trgovsko-obrtna zbornica. „Niirodovci" nizkrinkii»'• Xa dne 14. maja je bila sklicana .soja trj^.-obrt. zbornico v Lju'"' ijani. Na vsjjorodu je bila tudi volitev CDe;,'a (dana Íii namostnilí® v drž. žeJfizniški svot. Prišlo je 19 svetnikov, toraj zadostno vilo za sklepčnost. A liberalci zapazijo, da so v matyšini, i!»'" predsednik henarůič noče otvoriti sejo ter odide. JJrugiè J® bila aeja 21. îiiaja. Ncm-ški od!)ornik dr. Ainbroschit;! da je liredsednik zadi^ič ravnal nopostavno, da no ttioro vanj zauj>anja. Sicer i)a je tudi neresnična ))re.^rua trd bornika Hribarja, da ni podpisal pogodbo z Noiiici, zato ko»' atatujo, da ta pogodba obstoji in nosi tudi podpis Iv. HriimrJ'^; Predloži zbornici izvirno pogodlw. — Velikansko začudenje "'"J zborovalci. Ogorčenje pri odbornikih S. L. S. Liberalci iiroplaSen'; Vse zavijanje odb. Hribarja no more zakriti dejstva. Da slovenH«' svet izve, kako jo narodnjaštvo teh VeJesJovanov, kako iz raštva do klerikalizma liberalci izdajcjo slovenstvo, ponatisnci"'' „^o^'odho mod libiM-iiki in Nomri^. Napredna stranka in stranka ustavovernih vcleposcstiiiko^ na Kranjskem v želji, da v smislu programov svojih stra"'' uveljavite v javnem živ(jeiýu Kraiçske dežele napredna in svobodomiselna načela, da izvedete na tem temelju duševni in go-aMarski napredek ter kolikor inojfoče pospeSite že pričeto spo-razuitiljonje obeh narodnosti v deželi — ste se zcdinili v strem-ienju; preprečiti, da l)i klerikalna stranka, čije namene je oznaniti zelo kvarnim uresničenju gori navedenih nazorov, o prihodkih (leželnozborskih volitvah ne dobila toliko mandatov, da bi ji v bodočem deželnem zboru zaii^otovili absolutno večino. Iz tejïa razloga oddajajo nemški voliici kniećkih občin Kočevje-iiibnica svoje glasove kandidatu napredne narodne stranke, tiotini stavijo liberalni slovenski volivci v mestni kuriji Kočevje-Kibiiica svoje glasove nemškemu kandidatu na razpolago. Ravno-tako bodo nemški volivci gorenjskih mest in trgov glasovali za kandidate na|)redne narodne stranke in boste obe stranki v obče liri vseh volitvah za prihodnji deželni zbor druga drugo podpirali, ali Ke vsaj tam ne pobijali, kjer bi ae Slo za klerikalno kan-'liilaturo. Stranki ste sc že sedaj zedinili, da pri sestavi deželnega odbora za bližnjo volivno dobo, o volitvi deželnega odbornika iz cele zbornice, oziroma njegovega namestnika združite svoje glasove na člana napredne narodne stranke. Glede oseb, ki jih bo voliti, se stranki poprej sporazumele. Pri volitvi v deželni šolski svet se iz deželnega odbora izvolita en član napredne narodne stranke in nemški deželni odbornik. Riivnotako ae bo pri od pošiljanju članov deželnega odbora v druge korporacije itd. primemo oziralo na nemškega deželnega odbornika. Pri sestavi odsekov prihodnjega deželnega zbora se bo postopalo ne aamo gJede števila odsekovih članov, marveč tudi glede volitve načelnikov i v bodoči deželnozborski dobi na isti način kakor doslej, ]to ključu, ki je bil v ravnokar dokončanem za-sedaiiju v veljavi, ter sto se stranki zlasti še dogovorili, da se bodo pri važ-nejšib referatih od leta do leta mergavali članovi (iljeh Mtnink. V Hvrho hitrega in iirimernega reševanja teh in drugih parlamentarnih nalog in v avrbo predhodnega po.'ivetovanja o važnih viiraianjih odpo.šiljali boste obe stranki po tri člane v skupno komisijo, ki so 1)0 shajala od slučaja do slučaja na željo ene ali flruge stranke, ter dogovorjeno sklepe redno predlagala obema udeleženima deželnozborakima kluboma v odobrenje, sama pa takoj odločevala lo v posebno nujnih slučajih. Glede deželnega gledišča ostanejo tudi za prihodigo deželno-''borsko dobo v veljavi dosedaj obstoječi dogovori, glasom ka-tc^h bo deželni odbor podpiral obe glediški podjetji enakomerno. J^ti bi pa klerikalna stranka, zlasti morda v prvem letu prihodnje deželnozborsko dobe, predlagala nasproti obema pod-Jfitjinm neenako postopanje, se mora tak predlog vselej najprej odkazati finančnemu odseku ter so bosta stranki vsakikrat íloříovorili, v koliko bi so napredna narodna stranka smela poleg fedne podpore, ki ostane za obe podjetji enaka, zavzeti še za "-redno podporo slovenskemu podjetju. Napredna narodna stranka priznava Nemcem na Kranjskem, oziroma v Ljubljani, pravico do primernega zaato])Stva v ob-Î^i'iskem odboru stolnega mesta Ljubljane in v kranjski trgovski "' obrtni zbornici, ter je, v kolikor bodo razmere dovo^evale, l'ripravli'ena se za to zavzeti, dočim stranka ustavovernega vele-Poaestva priznava, da za sedaj in zlasti pri prihodnjih volitvah v imenovani kor])oraciji dejanska dovolitev tiikega zastopstva še fii izvršljiva. Napredna narodna stranka priznava nadalje uatavovememu ^cioposestvu pravico do stalnega in zagotovljenega zastopstva v ^fatijaki kmetijski družbi, cventuelno v deželnem kulturnem svetu, ki bi se ustanovil v zvezi z dosedanjim zastopstvom v odboru Jfanjske kmetijske družbe, ter izjavlja, da je pripravljena, zav-^'iti ae za tako zastopstvo o bodočih volitvah, oziroma o spre-'»enibi pravil kranjsko kmetijske družbe ali o ustanovitvi de-'lelnegu kulturnega sveta. Stranka uatavovernih veleposestnikov bo upoštevala ïeljo na-['("Cdno narodne stranke glede ustanovitve mesčanake šole v Po-?tojni, no da bistom prejudicirala nadaljnim takim ustanovitvam, varujoč tinancijelne koristi deželo, ter bo pritrdila v tem oziru ''^ivljenim predlogom. Ta pogodba bo za obe stranki za bližnjo doželnozbonsko dobo v polnem obsegu veljavna ter ae izda v dveh odpravkih, '''ovenskCTii in nemškem, i>odpisanih po treh poobla-ščencih ^«tike stranke. Jjjubljana, 17. julija 1901. Za klub deželnih poslancev napredne stranke: dr. Ivan Tavčar ]. r., Ivan Hribar 1. r., Peter Grasseli 1. r. Za klub deželnih poslancev nstavovernih kranjskih vele-l)0scstnik0v : Schwcgel I. r., dr Adolf Schaffer 1. r., ,Io8. Ant. grof Barbo 1. r. Iz vsega jo zdaj videti, da „Narodovcev" ne vodi blagor ljudstva, katero bi morali zastopati, nego le strankarstvo. Zato 90 pa tudi v dobi svojega gospodarjenja deželo pripravili skoro na rob projtada. [h'žaviii [zbor. V jiroračunskem odseku je po.slanec dr. Žitnik opozarjal vlado na podržavljenje Južne železnice. Za vse dežele ob Južni železnici je to vprašanje največjega ijomena. Tarifi te železnice so povprek za 40 odstotkov viSji, nego na dragih železnicah. To je velik davek za vse dežele, ki so navezane izključno ali v prvi vrsti na .lužno železnico. Naj bi železniška uprava prevzela vsaj jirometni obrat Južne železnice. Upravni stroški železnice, bi se gotovo znižali, država bi dobila tarifno oblast skoraj na vseh avstrijskih železnicah. Zato naj bi železniški minister pojasnil stališče vlade v tem vpraSanju. Dalmatinska železiiiii«. Nadalje vpr8.iravljalna dela, bi bila velikega narodno-gosjio-darskega, prometno-poliiičnoga in stratcgičnega pomena ne le za Kratijsko, ampak sjilob za zapadne dežele. Ker jo dotični ]>redlog izročen železničnemu odseku, naj bi žel. uprava nadaljevala jiri-jiravojn kmalu zbornici predložila načrt za zgradbo. Železni.'^ki minister Wrba je odgovarjal raznim govornikom. Glede na Južno železnico je naglašal, da je podržavljenje sedaj izključeno. Vlada tudi ne misli, da bi prevzela obratni promet. Glede na dalmatinsko železnico izjavi, da ogrnka vlada ni ustavila dela in da hoče izvesti v zapisniku iz j. 1íí07 dani obljubi. TosI, (iostiiičar predlaga mnogo poprav in zboljšav na železnicah po Kranjskem ter se potegne za pravice slovenščine. Uradniki in sprevodniki v slovenskih jiokrajinah morajo biti zmožni slovenskega jezika. Vsi napisi na kolodvorih morajo biti tudi slovenski! Poslanec dr. Ignacij Žitnik je v jiroračunskem odseku nadalje priporot^al izboljšanje planin na Gorenjskem in pašnikov po Notranjskem in Dolenjskem. Istotako naj se nadaljuje pogozdovanje. — Po.-fl. Gostinčar priporoča vladi, naj podjdra kmetijsko zadružništvo, posebno i)a živinorejo. Na Šfajerskeiii so bile v pondeljek volitve po mestih in trgih. Z velikim naporom so .še zmagali nemški narijonalci. V slovenskih trgih pa je prodrl liberalec dr. Kukovec s 405 glasovi proti samostojnemu kandidatu prof. dr. Medvedu z 2Siíí glasovi. Ogri z vso svojo pretkanostjo dozdaj še niso dosegli svojih namer, Cesar se še ni odločil. Nil Hnskeiii zboruje v Peterburgu nekak vseslovanski shod, na katerem pa niso zastopane vse narodnosti slovanske, Hribarja (1) menda še tudi ni tam. Baje je ta shod neka igrařa v rokah ruske vlade. Iz TniTije poročajo, da so odpustili 1Í7.000 častnikov in uradnikov, ker baje niso zanesljivi. Srbska princeza Helena se baje zaroči z nekim italijanskim princem.^ -laiiaii. Čita se, da namerava Avstrija radi na]ietib razmer do Rusije skleniti zvezo z Japanom in ae t,ako tudi zavarovati proti Rusiji. ■<> o Dopisi. Iz št. Jerneja. Večkrat smo čitali v časnikih, kako se vlada trudi in na vae načine gleda ter skuša nove dohoflko za kmeta, revnega trpina, na kaki način pridobiti, kar je vse hvale vredno. Letos so pri nas zopet kobile kujtovali, in Se dosti drago plačevali po 500, (iOO in celo po 800 kron, ter jih potem kmetom pustili, ki jih smejo v obdelovanje svojega posestva rabiti; a morajo iinU za rejo žrebet skrbeti. Ce bo tako arečen, da bo izredil lepega žrctieta, konjiía, bo dobil spet od vkdo veliko kronic. Ako zna in zamore take živali rediti, je to za kmeta velik dohodek. Naj bi se toraj vsi taki posestniki, ki imajo obilo »iobro kritie, poslužili teb uf^odnost in prav marljivo opravljali in redili lepo konje, ki donašajo [>rav dobre dohodke kmetovalcu. IjCCos je kebrovo leto, zelo ])riporočati jo, da bi vsi posestniki prav marljivo zatirali, lovili in pokoniiavali te škodljivce. Naj bi dale oltùine ukaz, da bi morali posestniki po velikosti svojejj^a i>ose9tva primerno množino majnikovih hroštiev nabrati, pokončati ali pa celo županstvu oddati, kakor snm čitali, da se je tako delalo na Gorengskem, Taki ukazi bi biii velike praktične vrednosti in veljave, če je županstvo za občni blagor kme-tijsketra ljudstva vneto! Na tak način bî .se pokončala velikanska množina teb škoil^ivcev. ki bodo čez nekaj iet kot črvi podjetlali pridelke na (jolju in učinili veliko škodo. Tudi šobka mlaiiina bi v tem oziru, posebno na deželi, lahko mnojço .storila. Zato naj bi jo pa odâkodovali g tem, da bi se ji daio za y^otovo število ali mero kebrov kako darilo n. pr. pisanke, peresa in .sploh kaj šolskih potrebščin. Take svotc naj bi iz srenjske blagajno županstva izplačevala, ali pa tudi denarni zavodi, ali bo<^atejši posestniki. Še eno reč bi rad omenil, pa je bolj kočljiva. C. kr, kmetijska družba kranjska ima namen podpirati kmetovalce in posestnike vinoj^radov ter jim 0akrl)0vati njihove potrebe, ki se-morajo naročiti od dru^^od. Zato oddaja udom in raznim društvom semena, orodje, f^alico in še druj^e take reči seveda ceneje kot morejo trgovci. Jiadi tega se nekateri pritožujejo, da imajo škodo, ko ne morejo takih reči po svojih cenah prodajati, A za Boga, kaj so oni zadnja ieta prespali in nič ne vedo o dejstvu, kako si kmečki stan skuša pomagati iz bede, ko je moral vse iwtrobe predrago plačevati? Zato so je avstrijski — in posebej slovenski kmet tutli jel združevati v raznih zadrugah, skupno naročevati avoje potrebščine, da bi ložje izhajal. In če uiu društva posredujejo taka naročila brez vse dobičkarije, sc jim mora le hvala priznati. Za občni blagor je gotovo boljše, će vsi dobivajo stvari po ceni, kakor pa če bi en sam prekupoc spravil dobiček v svoj žep. Duh zadružnih postav je tak, da varuje gmotno slabejšega pred izkoriščevanjem in ga skuša i>otl-preti. Naj se toraj tudi kmetovalci združujejo, pa radi čitajo potrebne knjigo, časnike, da se za svoj kmetijski stan poduče in z duhom časa napredujejo. Iz /iiličine, — Vlšnjegorska posojilnica je kupila devet krasnih plemenih telic v -Tudenburgu ter je iste oddala potoni javne dražbe okoličanom, da se tem potom izboljša pasma v okolici, — Preložitev ceste Muljava-Gabrovčič prav dobro napreduje. l^rvi del ceste okoli Mujjave, 1000 metrov daljave, bo ta mesec gotov. IJelavcev je okolo 170. Cigani, približno 40 oseb, prav [»ridno šuto tolčejo. Iz Krkt^. Mladeniški shod na Krki 31. maja. Ker je na Dolenjskem najmanj raz.širjena naša organizacija, zato je gotovo Bujno potrebno, da se napravijo na več krajih Dolenjske mladeniški sestanki in javne telovadbe, h katerim naj !)i se povabilo kar največ mogoče mladeničev. Tak sestanek se ho vršil dne 31. maja na Krki, s katerim bo zdaj združena tudi pokrajinska javna telovadba telovadnega odseka „Orel"* na Krki, — Dolenjski „Orli" in mladeniči, pohitite (ine 31. maja vsi na Krko! Stvar je za nas največje važnosti in potrebe, da se razširi naša misel po Dolenjskem in se ne vgi\jezdijo kje nasprotniki. Pa tudi vsi drugi odseki pridružite so nam in pridite na binkostrii ponedeljek na Krko, da nam pomagate pri našem delu, da ne bo Dolenjska zaostala za drugimi kraji! Dolenjska je znala odbiti najhujše napade turških janičarjev, ona naj i>ostane tudi sedaj prvoboritcljica krščanske misli zoper ^svobodno" misel! Spored; 01} ID, uri dopoldne: Sveta maša. Ob 1L uri dopoldne; iMIa-deniški tečaj. 1'redavajo Terseglav, V. Jeločnik, dr. Lenard, K. Supin. Ob 1. uri popoldne: Skupno kosilo. Ob pol 3, uri popoldne; .Tavna telovadba dolenjskih „Orlov". Ob 4, uri popoludne; Ljudska veselica. Na zdar! líakíi. Ogenj! Dne 20. maja popoldan jo ogenj vpepelil v vasi Korituica obč. Kaka 4 gos|iodarjem 11 gospodarskih poslopij. Škoda je velika; zavarovalnina jo pokrita le do polovico. Zažgal je ô letní otrok. — 24. maja je strela ubila fi let starega fanta sina od ,\t. Soln a iz Cirja pri Raki. Značilno je, da tudi ni še mlajšega brata poškodovalo, ki je bil v bližini. Ika ob avstrijski l'ivljeri. L Zdaj, ko se že en teden dni tukaj mudim in ob svežem, krepilnem morskem zraku zdravim, je čas, da se oglasim in prijatetjem popišem kraj in okolnosti mojega bivališča. Morda bo ta pojiis tudi Sirje kroge zanimal in tega ali onega spravil na noge, da ho jirišel pogledat ta rajski kot avstrijske „rivijere" ali zaradi zdravja nekaj todnov tu preživet. Rivijera je splošen izraz za nabrežje, od italijanske bese kakor je bil ukradeni. Lotos je hroščevo leto. Tudi pri nas jf' je prav obilno, posebno po hostah na hrastovem drevju, a vendar le manj, kot drugodi, kakor se bere. Vzrok temu pii f"* naše koristne ptico, katerih je pri nas jirav oldlo, zlasti škorceVt nekaj let sem liar cele tniinc, kosov, sonic, slavičkov i, fir., ki 80 največji sovražniki hroščev uli kobrov. Pa tudi vrabec jih liokonèa oliilo, Uineiiiti pa moramo tuiii pohvalno, da pri nas teli naših krilatih prijateljev in tolikih sovražnikov hroSćcv in driig-ega škodljivfi^ra ttirčesa, nikdo no proj^anja aH lovi, kakor se to dru^fodi žalihoji tako ])0>,'osto gorfi. Mraz dne 3, t. in. je tniii pri na» naredil nekoliko škode na tižolu, kar «ja je žc bilo iK zemlje, in na orehih, to pa le v nižjih krajih. • Stiiupi-. Na deželi so navadno ljudje botj zdravi, živei; v cistern zraku, kakor |io mestih. O novodobnih „živčnih boleznih" dosti ne vedo. — Včasih pa tudi kdo tako zboli. Jijtifije pa, ki si ne vejo raznih pojavov jiojasniti, si marsikaj dojiiišljujejo. Mursikateri ao tudi praznovcrni — in prehitro verjanicjo, če se jim kaj natvoze, V Draf^umljivasi je biia neka deklica na živ-cili bolna — vi;asih je v svoji domišljiji bledla, da se ji Marija pnkazujo. Radovedneži so jo hodiii j^lodat in sobo tako nai>ol-nili, da bi sc vsied nastale soparice bolezen le íe shujšaia. Grajati moramo tukajšnjo razvado, da se v bolnikovi sobi zbere vse polno ^}udi in tako okužijo zrak. Holniku je treba pametnega strežnika, čistejra zraka in mirn — pa bo z Božjo pomočjo okreval. K dopisu o zadnji nesreči pod Snhorsko cerkvijo dostavljamo se, da je pred dvema letiniia ravno tisti voznik vokII ne-keji^a Amcrikanca-Drasičana, ki se je ravno na tem mestu ponesrečil, da je valod tejra umrJ. • Iz SiilMirja. Xa.ša župnija oz. občina bo menda ostala sulior na vse čase. Obljubljala so nam je voda in tudi merili ao že razne studence, pa vkljub temu Suhor ostane Je suhor. Oemu delajo vodovode po druj^ih krajih n. p, po Gorenjskem, ki imajo Ijistre studence skoro za vsako vasjo? dočim mi moramo voziti vodo skoro dvo uri daleč. ' [z Siihorja. Vas Suhor prav vrlo napreduje. Pred kakimi 3tí leti ni bilo nobeno liise ob cesti, a zdaj je prav lepih his in ravno sedaj so dodeluje prav lejia moderno zidana hisa, ki ji bo iastnik Vinko Bosai, trj^ovec. Pri nas se tiienda uresničuje sveto-idsemski rek ; Nihče ni prerok v svoji domačiji. < Iz zçonijp Iteloki-iijiic. Proti koncu prve polovice tekočejfa meseca sta prirejevala j^g. dr. V, Rožič, tajnik S. L, S. v Ljubljani in [)a tia.š dež. poslanec .\I. Matjašič shode i>o Kelokrajni — namreč v Podzemlju, v Adiešičih, v Semiču in 8tarem trj^u. — ^ tem je (gotovo g*, dež. posinnoc Matjašič vsaj deloma ustregel tndi zahtevi zakotnega iibcraineKa lističa „Hclokranjca", lii je že opetovano pozival y;08p0da poslanca, naj se pokaže vendar enkrat svojim volivcem in da račun od svojega „poslančevanja", ^aino to sedaj Se ni znano, ako je „Belokraiqec" zadovoljen, ko JO Matjašič na shodih zbranim gospodarjem jiojasnjeval, kako JÇ deloval kr, dež. zbor v zadnjem zasedanji, in na kakošen na-wn hoče porabiti 10 milijonsko posojilo — seveda v prvi vrsti v korist kmetu in po njem celt deželi kranjski. Tudi Helokrajina '>0(le deležna to dobrote, ker se bodo s posojilom, ki je namenjeno y melioracijske gospodarsko svrhe, jiodpirale izpeljave vodovoda "1 izljoljsanje cest. Kaj poreče nato zakotni liberalni list „Hclo-kranjoc"' Se no vemo. G. dr. V, Rožič je kazal v svojih govorih na važnost in pomen K. Z. za kmeta v obče, posebej še za Helokranjca. Ni pa ])ozabil meinogrede se vsaj dotakniti vele-Važiiega pomena belokranjske železnice na gospodarskem jiolju, kedtir ao enkrat ta vroča že|ja vseh Jiolokranjcev brez razlike dejansko izvrši. Resnično je, ati, da bode tujec izkoristil ugodnejši gospodarski položaj, ako domačin nanj ne bode pripravljen. Zatoraj zgoraj omenjenima gOHpodoma: Zahvala za gos])odarski ])oduk in dana pojasnila! Belokranjcem jm: Na noge in pristopajte v K, Z., vsaj je vsta-novljona za vas in vašo korist! Iz Itoloki-aiijske. Ljudstvo po naših vinskih goricah jo 2elo vznemirjeno in preplašeno. S kolikim trudom in s koli-f^imi denarnimi žrtvami smo prenovili svoja trtja! Koliko gotovega denarja moramo še zdaj pošiljati v tuje dežele kakor n. ]tr. ^a škropilnice, galico, raiijo i. dr. Tisoči grejo iz našega kraja ven, « Vprašanje je, kedaj bojo nazaj prišli. Naša vina, ki so bila nekdaj tako sloveča, se danes ne tiiorejo spraviti v denar. Pa »o kolika •■'»Klika jo med |trejšnjo staro In sedanjo novo trto V Prej niso 1'Oznali rigolanja, ne škropljenja, pa trta je rodila in vino ao je lahko ]»rodalo. — Proti izseljevanju se mnogo jiiše po časnikih lil tudi govorniki je odsvetujejo; vprašanje pa je, kako bi sploh Belokranjci izhajali, ko ne bi toliko denarja prišlo iz tujine osobito iz Amerike-' Mislim, da oni, ki na.šo Belokrajno poznajo, ne morejo nam očitati, da zaostajamo za drugimi v deželi, pa vkljub temu se izhajati ne da. Pač čas je že, naj bi se pričela graditi nam že tolikokrat obljubljena železnica, da ne bomo, kot se je neki govornik izrazil; vedno zaplankani od vseh strani". U)iamo, da ne 1)0 na.ša železnica ostala le na ]>opÍrju, Bratje Hrvatje — ])ritisnite na Mažare! DomaČe novice. Visok «bisli. Mil. gosp. Jakob Trobec, slovenski rojak, zdaj škof v St. Cload-u v Minesoti, pride binkoštno soboto po-poludno v naše mesto na obisk mil. gosp. prosta in svojega 80.š0lca gosp. kanonika Viranta. Ob tej priložnosti bode binkoštno nedeljo ob polu In. uri pontiliciral v tukajšnji kapiteljski cerkvi ter bo delil tudi zakrament sv. birme. Gotovo pozna mil. g. škofa več naših nekdanjih Amerikancev. Slavnost I:!') letnice KlnzlMivanJii kos]), vodje V. Itolii'iiiaiia. Přetečeno soboto 22. t. m. se je praznovala na kranjski kmetijski šoli na Grmu 25-letnica, odkar je sedanji gosp. vodja V. Kohr-maii vstopil v deželno službo kot prisiav na tedanji vinarski in sadjarski šoli na Slajtu pri Vipavi. Tem povodom so se zbrali učitelji zavoda, učenci in uslužbenci v šolski sobi, kjer je slav-Ijenca g. vodjo Rohrmaiia nagovoril deželni odbornik in referent zavoda g. grof Barbo, čestitajoč mu v imenu deželnega odbora, k) mu izreka ob tej priliki svoje priznanje in zahvalo za njegovo doseiianjo uspešno delovanje. Za tem mu je čestital še v svojem imenu: V' imenu učiteljev in uslužbencev mu je čestita) v dapem nagovoru gosp. pristav Zdolšek, opisujoč njegovo dosedanje plodonosno delovanje in želeč mu, da bi še dolgo vrsto let enako neumorno in uspešno deloval na povzdigo izročenemu zavodu in pro3!»eh kmetijstva. V imenu učencev mu je čestital drugolotnik L. Rupelj. Prijetno iznenađen od te ovacije, se je ginjen zahvalil gosp. slavljenec gospodu referentu za laskavo priznanje deželnega odbora za njegovo osebno čestitanje in za čestitanje učiteljev, uslužltencev in učencev. Najslarejši meščan je umrl v kandijski bolnici ter bil v torek pokojian. Bil je to ttf( let stjiri L .Jazbec, bivši čevljarski mojster. Okrog let je bil član tukajšnje mcsino garde ter kot tak prejel častno kolajno za 4i»letno zvesta službovanje. Zato ga je ves kor s svojo godbo spremil k zadnjemu počitku, ijotos je bil tudi med onimi starčki, ki jim je knezoškoí veliki četrtek noge umival, N. p. v m,l Na tuk. ť. kr. iriniitaziji prične se pismena zrelostnica jirih. teden. Une H. julija bo sklep šolskega leta in od ló. do 17. julija pa ustna zrelostnica. Dela vajencev tukajšne obrtno-nadaljevalne šole bodo 3a in lil. maja razstavljena v gimnazijski risalnici. Krogi, katere zanima napredek v obrtnem pouku, se uljudno vabijo dela gledat. V Novem iiiesin priredi „Ljubljansko katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" povodom sestanka z novomeškim bratskim društvom slavnostni veter v nedeljo, dne 30, maja 1[(U9, ob 8, uri v rokodelskem domu". Spored; 1. Fr, .Juvanc; Pastir, mo.iki zbor s tenor-solo (g. L. Jiajde) in liariton solo (g. Iv, Kr-man). 2. Ant. Foerster: Povejte ve planine, mo.ški zbor. 'i. .1. Aljaž; Dneva nam pripelji žar, moški zbor z bariton-solo (g. Iv. Erman). 4. Ant. Foerster; Tretja solza, samospev za tenor s spremijevanjem glasovirja, poje g. L, Bajde. '>. R. Wagner; Romanca iz '1'annhiiuser, samospev za Itariton, poje g. R. Buk.šek, fi. Grovor. 7. Komični kupleti, pojo g. .1. Ložar, ti. Po zaklad. Opereta v dveh dejanjih. 1'riredil F. S, Finžgar. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča po (iO v. — Prcplačila se hvaležno sprejemajo, ker jo čisti dobiček namenjen v korist Rokodelskega doma v Ljubljani. K obilni udeležbi vljudno vabita odbora novomeškega in ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, Kiiiciiiiilognir z električno razsvetljavo jo v dvorani Čitalnice v Novem mestu ter bodo predstave vsaki dan od 28. maj« do 3. junija ob (i. in 8. uri zvečer in sicer vsaki dan z novim sporedom. Naniovejše mrsio je jioatal trg Postojna. Cesar jo je z najvišjim odlokom dno 9. maja povzdignil v vrsto mest. Dolenjska metropola pozdravlja svojo notranjsko posestrimo. ^Slovenec" poroča da je v Trstu let stJiri vratar Ant. Mibaiič iz Novega mosta nagloma na cesti umrl. Grospodarske drobtine. — /uiirtijii zaï'iuM pnisiřje ktiffe. Ta nevarna kužna bolezen, ki je prizadela že toliko škode naši Dolenjski, se jo zopet zanesla v nekatere kraje, ki so vsled tega zaprti. Zaprtija je v krskem in kočevskem okraju. Kočevski okraj je čisto za))ri, v krškem okraju pa so zaprte občine St. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ, Oatež in Cerklje, sami kraji, ki leže ob glavni cesti proti Brcžicaii). Kugo so zanesli prekupcl. — Vuriijmn prašiče jired rudeficd! Edino izdatna pomoč proti tej kužni bolezni je varnostno cepljenje prašičev, Ko-mnr je tedaj na tem, da obvaruje svoje živali preti rudečico, naj pusti prašiče ce]>iti. To stori toliko lažje, ker so izkušnje s cepljenjem ugodne in ker dobijo dotični svinjerejci okškodnino za to cepljenje, ki znaša po 15 do 20 h pri prašiču. Sedaj je zadnji čas za tako cepljenje, zato se je nemudoma zf^lasiti pri županstvu oziroma pri kmetijski podružnici. — Mehke kosti jn-i ])nisetili. Ta bolezen se imenuje tudi mchkokostnost. Nastane pa vsled pomanjkanja apna v klaji, potem če so poklada preveč krompirja, čc žival no pride nič ven ali pa če se prehitro in preveč redi. Bolezen se ]»ozna na tem, da praseta večidel ležijo in postanejo na zgibih odebelelih in sključeuih nog. Praseta pri tem shujšajo, ne žro, dobe tudi drisko in gredo k nič. Pokladanje klajnega apna (1 malo žlico na dan) in tečnega zrnja ^ovsa ali ječmena) se nujno priporoča takim živalim. Kazentega jih Je si»uSčati ven na piano, da so zadostno izprehodijo, ()e se bolezen shujša, je pomoč težka. — Zavi'clo vin« ali zavrolka se lotos lahko primeri v kleteh, kjer se ni vina pretočilo. Ker zgubi tako vino vso vrednost in jc popolnoma izprijeno, nujuo poživljamo vse gospodarje, ki imajo morda svoja vina še na prvotnih drožeh, da ga Oim]>reje pretočijo, če manjka posode, naj si pa za prvo silo izposodijo posodo od sosedov. Zavrelka se sem in tja primeri na.šim gospodarjem in vendar se je ne varujejo iii odlašajo vse preveč s pretakanjem vina. — 1'« Tlniigratlili se obeta zopet dobra vinska letina. Trte 80 nastavile mnogo zaroda, ki bo dal, če nas liog varuje pred nimo, zopet obilo pridelka. Prvo žveplanje po vinogradih je gotovo in pričelo se je z vežnjo in s prvim škropljenjem. — (iosencp po sadnem drevju so letos močno škodovale. Posebno gosence prsteničarja so nascojtile na posameznih drevesih v celih gručah in objedale liste in cvetje. Pridno obiranje in mastenjo je največ zaleglo. Tudi zanaprej je tre)>a to golazen z obiranjem in maščenjem zatirati. — Teřiij z!i zeleno repljeiije na erfosfat zelo dobro gnojilo za ajdo. Naši gospodarji so so zaraditega že močno lotili takega gnojenja. Lansko leto je podružnica v Novemmestu oddala dva vagona superfosfata in tudi letos je že več kot dva vagona teh gnojil naročenih. 100 kg rudninskega superfosfata, ki ima 14 odstotkov fosforové kisline, stane v Ljubljani Ô K in ta množina zadostuje za 4 mernike posetve. Priporočamo tudi gospodarjem, ki še niso rabili tega gnoja, da ga poskusijo za ajdo. Treba je pa, da se takoj naroči pri podružnici, — Nasledki laii.ske suše se močno ))0znaj0 na travnikih in na deteljiščih. Na travnikih so enoletne rastline, ki se od leta do leta samo zasejejo, močno izginile. Trpežne trave so i>a tudi trpole in oslabele. Zaraditega je letos ruša sploh redka in nizka. Le na gnojenih prostorih je rast ugodnejša. Mnogo škodovala le seveda tudi suša v aprilu in mrazno vreme pričetkom tega meseca. Ker je i)ričakovati v obče bolj slabo košnjo, bo krma zopet draga in je že sedaj poskočila v ceni. V teh razmerah jc pričakovati, da se povzdigne tndi cena ndcku. Sjtričo j)Oinanjkanja kntie, ki se nam letos obeta, bo kazalo sejati več zeiene turšico po strnišču. kajti po slabi i)rvi košnji nc bo dosti otave. Saj tako nče izkušnje! Kdor moro otavi gnojiti z razredčeno (z vodo stanjšano) gnojnico, naj gnoji ob deževnem vremenu otavi. Tako dolajo tudi Švicarji in imajo seveda najlepše vspehe. izpod svinjakov in iz govejih hlevov bi se lahko nabralo dosti gnojnice tudi pri nas, ako bi imeli gnoj-nične jame in tlakane staje. — Kiideča detelja je leto.šnjo zimo sploh pognila, tako, da je ostal po teh njivah lo njivski kopitnik. K sreči se seje med rudečo deteljo povsod pri nas ta trava, ki zimo dobro prestaja in dajo v takih letih, ko gre detelja po zlu, še dokaj dobre košnae. Seme te trave naši gospodarji sami iirideJujejo. V trgovini se ne dobi. ~ I. itloveiisko driištro perntiiiiiarj*^T in ivjcev vseli iiiaMh doiiiačili živali v IJiihljaiit jtriredi v soboto dne 5. junija 1909 ob 8. uri zvečer v dvorani „Mestnega doma" v Ljub-^jani javno predavanje o perotninarstvu, opremljeno z zanimivimi skioptiskimi podobami, tor drugi dan t. j. v nedeljo dno fi. junija 1909 ob polu 10, uri zjutraj v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani svoj III, redni občni zbor z običajnim vs-poredom, poleg tega je Se: Pogovor in odobritev pogojev za. ustanovitev uzornih društvenih postaj ter pogojev glede umne reje malih domačih živali v istih. Ker bodeta predavanje in občni zbor velevažnega pomena za nadatjni v.s]>cšni razvoj i>re-potrebnega, prvega in edinega slovenskega drnštva za perottii-narstvo in malo živinorejo, vabi podpisani odbor vse čč, člane društva in zanimance vse slovenske maloživinorcje, da se predavanja in občnega zbora tembolj zanesljivo udeleže, ko jim je v to sedaj podana ugodna i>rilika, ker se jo društvo ravno v boljšo priročnost svojim članom preselilo iz oddaljenega Tržiča v osredje našo mile slovensko domovine, v — belo Ljubljano, Odbor. Ameriški novicar. .Javna Hodiiii prodaja se jo vršila v New Yorku dne 29. a]>riia ostankov nekdanje „Prve hrvatske Banke". Frank Zottinja. — Jugoslovanski rojaki morajo pač paziti, komu zaupajo denar. „(ilas Naroda" poroča iz krajev, kjer je nekdaj niisijo-naril naš slavni Baraga, nesreče, Martjuette, Mich,, 2. maja. Pii-čakovanja, da se je na jezeru Superior jiovodoin zadnjega groznega viharja pripetilo mnogo nesreč, so se žal vresuičila. Med viharjem je velikansko valovje zaneslo jadranko George Nestor na skalovje pri Hurónském otočju, severozapadno od tukajšnega mesta, Ladija se je tam potopila in razbila, tako da se niti jeden mornar ni rešil. Na jadranki je bilo sedem mornarjev, katerih imena pa tukaj niso znana. Jadranka se je k^ub groznemu viharju napotila s jiomočjo vlačnega i>arnika «d tukaj v Baraga, kjor bi iz nje prekrcali blago na nek parnik, Kitialo po ]io-poludnevu jo je valovje vrglo na skalovje. Nekoliko ložjih ladij je hitelo na pomoč ponesročenej jadranki, toda vsled valovja so so morale vrniti, tako, da ni bilo mogoče rešiti nijednoga mornarja, Jadranko je valovje v kratkem razbilo v komaile i» kmalo o njej ni bilo ničesar več videti. Zastopnik di'iú)»o sv. Mohorju v Aniei'iki. „Glas Naroda" poroča: Z avstrijskim ]tarnikom Martha Washington je dosi)el 4. maja v našo luko naš koroški rojak Rev. George Trunk, katerega je poslala v Ameriko naša največja literarnu družba sv, Mohorja v Oelovcu, da prouči razmere med tuk. našim narodom in da ]>otem spiše stvarni spis o razmerah, kakoršiije je našel mod nami. Uglednemu rojaku, kateri se je takoj, ko je ostavil parnik, oglasil v našem uredništvu, želimo pred vsem iskren dobrodo.šcl in zajedno izrekamo željo, da mu gredo rojaki vseh etiih na,ših kolonij, katere bode obiskal, kolikor mogoče na roko in da n^u podajo informacije, koje morajo liiti pred vsem stvarno ne p» pristranski zavite, kakor so to žalibog čestokrat dogaja povodom obiska ljudi, ki prihajajo v Ameriko, da potem spi,šeJo kak spi»? čegar namen je podučiti rojake v starej domovini o tukaj,ši:\jíh razmerah. Veseli nas, da jo družba sv. Mohorja, katera je z» vzdršovanje Slovenstva na Koroškem, kakor tudi drugod, dosegla neštovilno zaslug, i»rva mod na,širni slovstvenimi dnižbami, katera je poslala med ameriške Slovence svojega zastopniku. Istodobno pa izrekamo tudi jjopolno na.še uverjenje in prepričanje, da i)odo vsa poročila o ameriškem .Slovenstvii stvarna, ne da bi so ozirala na strankarstvo, katero se žalibog v novej-em času skuša zanašati tudi med slovensko Američane, — Ker bode Rev. Trunk obiskal večino na.šib večjih naselbin, ga rojakom na za])adu kar najiskrencj.še priporočanm. Fronteiiiic, Kansas. Rojakom naznaiyam /alostno vest, da se je tukaj ustrelil naš rojak Ivan iíačič, ki je imel jcdva 21 let, doma iz Krškega na Kranjskem. Vzrok nesrečno mi«' deničove smrti je dosedaj šo nepoznan. V stari domovini ostav^" stariše in brate, tukaj pa enega strica. Pokojnik je bil član i»od-pornoga društva sv. Barbare št. 47 v Ji'rontenac, Kans., katero g» jo spremilo k zadnjemii počitku. Smešnice. (Casiiikai'ska |i[-iJii>;iiosL) Do]>isovalec |>oš\ie uredništvu svojo umotvore za list s (»nstavkoiii : ,.Ako Vam pa morda niso všeč moje sme.šiiice in moji doiyai, prosim, kar vrzite jih v Vaš cenjeni koš'" (V )iriviiif;i.) Goapoii (k brivcu): „Brivec, kaj vidim? Vi pljujete na milo in mažete potem mene [lo obrazu." — Brivec: nl"o tielum samo pri lioljšili ljudeh. Pri navatlnili psujem kar naravnost v obraz." Listnica uredništva: (ig. dujiifiuikum : príliudujií radi [lumanjkanjEi pruRti>ra. Tujci v Novem mestu. Hotel KokllĆ; Kiibbia K., UoliencL, Vulk V., Plutersky F., dr. Seeinann U, GHobuiúik H , BeísnSeii A., Hifjer I„ Tause» 7, flOjiTogo, Petenhe A i« Ljnb- HamU I), Grliti S., Kolin H., fajianek J., Ulager M., Spira W., Buffer B , Pnstuvrti I., Ekel U. iz Dutidja; Spoimer W, SchwaTtJS F., Nedog F. iï Ornilua; Kramer I. \z IfienhauBeti-a; CoviS N. is Kostanjevice; Osternnan I, is Deskovevahi; Seebacher F. iii SemiSa; goBjia KlemeiiČii iz Straže; Mfttfovac J. i* Metlike; Kolin 0. iz PraRa; Moisea M. iï Koprenitr; Zagar .1, ii Novega sela; E. baron K^niia iz Criioinlja; Hruvat J. iz Maribora; llacouii C. is Počátky. Hotel Poila: LotkIh K. iz Uibnice; Janež M. ic Kočevja; ŽItek ti., Jur-p dražba zemljici; it, 43», 3(îe kat. obĚ. Zajćji vrb, S19, 346, 363 kat. ob. Hrušca, 67ĚI, 77G m 1418 kat. obč. Ctrove. Nepremičninam, ki jo prodati ua dražbi bo doloćeue vrednosti na v «gorajrtiiem vrstnem redu 2270 K, aaOK, 60 E, 115, 90 K, 100 K. IIK, 400 K, Najmanjši poriudek znaŇa v zgor^j^nem vratnem redu 1514 K, 147 K, ^K, 77 K, U K. 67 K, 7 K, 2(t7 K, pod tem» zneskom se ne prodaje. Dražbeiie pogoje in listine, ki He tičejo nepremi^^nine IaemljiSkO'knjižni i^piaek, biputekarni izpisek, izjiiaek iz katastra, ceniiveue zapisnike itd.) smejo tisti, ki ie e knpiti, pregledati pri spodaj uzn&menjeni eodniji v izbi št. G lued optaviliiiiiii urami, • Pravice, katere bi ne pripnSùaie dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbetieni obroku pred zaćetkom dražbe, ker bi ae aicer ne mogle razve-'javljati glede nepremičnine satne. O nada^nih dogodkih drniibeuega postupanja se obvestijo osebe, katere ■"najo sedaj na iiepremičninali pravice ali bremena ali jib zadahe v teku dražbe-"ei^ii postopanja, tedaj samo z nabitkoin pri sodniji, kadar niti ne Htanujejo v "kolibu spodaj iiznamenjene sodnije uiti ne imenujejo tej v godnem kraja sta-lujočega pooblaščenca 7.a vroćbe. C. kr. okrajna sodnija Rudollovo, oddelek II.. dne aprila 1909. (1'36) Dve iiiaiijsi vagi ste iiapt'oUiiJ pri [vani (inn v Iiiši i;. Miilai', ^(^vo IUONÍ.«. (l3a-0-l) Lepa prodajalna Mn ÏT-V-r št. Vidu pri Zatičiiii zraven župnijske cork ve. Laliko se dobi obenem tudi stanovanje. Natančneje iiri Iv. Koiiřinii, (iort^iija vus pri Zalíríiii. Pristni nialinovec iz hribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jos. Bepgmann, Rudolfovo. 1123-10 1) Naznanilo« Ivan Sitor v zdravišču Toplice na OolenjshBm. naznanja si. občinstvu, da boiie kakor vsa leta nazaj vozil tujce iz Sti-aže-T«]»licp in nazaj na kolodvor po najniàjili cenah. One vožnji so: „Ouinilms" za «sclio (>() vin., kočija za en» dt) mlznlh likerjev in specijalitet imam vedno v ealogi, — Puie^ tegu se dobi SO^Io kisova kislina, kemiûno čiíiU. za izdelovanje naj&iejšei^a kiia. Navudila io lepake jiuÁljem brezplaùQii t vsako pošiljatTijo. Cetjiki breiplaiiio in post. pmto, Carl Phillip Pollak, Essenzenfabrik l'lt.\(j, Miiriengasse IS, (52-15-13) Zanesljivi, v stroki zvedeni zastopniki se iščejo. ['odpisani naiinanjam, da imam letos v zalogi vse kolesarske potrebščine, zlasti pri]>oročatii svojo bogato zalogo najboljiih pneumatiko V bo najnižji ceni. Za vsako pri meni kujiljeno zračno cev ali gumijast plašč jamčim. Za obilen obisk se priporoča (97-3-3 Franc Kenda, Novo mesto, Glavni trg. Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pří Ljubljani. Cene nizke, postrežbii točna, na zahtevo cenik I)r(;z|iIiićno. (103-6-4Í Pozor! Slovenstio podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu so priporoča dne ll.fcbr. ISÍ09 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (50 411-18) Razpis službe druíítvenega slu^e. Podpisani odbor Narodne Čitalnice v Novem mestu ra/,j)isuje službo društvenega slugo z začetno letno plačo K l-iOO'— v slučaju usposobljenosti X 400'— ter Se drugim postranskim zaslužkom, prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo, Društvuiii sluga je zajedno tudi šolski sluga z letno plačo K SOO*—, — Službo je nastopiti s I. julijem t. I. Prosilci naj vlože prošnje na odbor „Narodne Čitalnice" najkasneje do .31, maja 1909, (lia-a-3) Za odbor Narodne Čitalnice v Novem mestu: Dav, Majcen J. r., t. [ireilKedtiik, Fran Perdan 1. r,, t. Ć, rajnik. Na prodaj je (1^5 2-1) hiša Ustanovljeno STTE T O i899 brivec in vlasuljar 1899 iidelnje vsa Tlasuljareka dela, knpuje smešatte in reKane ŽENSKE LASE po iiaj-vilji ceni. V »lot^i ima vse Ci>aletDe strari, posebno BTetovoo snani Original Bayrutn tekuûiua iiruti izjiadaujii laa in prbiit, prbnt ist^ue tekom enomeeeiíne Tporabe popolnoma po ujef^ovem navodilu. I'rtvi Amerlkan-Patrol tadi proiaknšen la ra^t potuladka Ua posebno pri otrocih. (11-34-14) Neprecenljiv Nusiot, barvilo xa lase iu brade, prekaSa vse dueedanje icnajdbe, ćadovit cepeb seUainoati, neškodljiv, zdravniško preiskan. Zraven tega priporoùa svoj Brivski Salon, nrejen x najnorejSimi kom-forti, B hittB, ùisto, doliro postrežbo želeč ranogobriijnega obiska. Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiše.) In gospodarsho poslopje. v hiši ae nahaja dobro idoča gostilna in trgovina z mešanim blagom. Je za vsako obrt prijiravna in iuia dosti jirostora. Zraven sjiada lep vrt za zelenjavo in sadni vrt ter velik travnik, — Več so izve ravnotam pri Oroslav-u S])riiigcr-jii v Mirni jpori. Hrompiri se vedno dobiva po 1 krono mernik pri g. pl. Fichtenau« y Bajnofu pri Rudolfoveni je na prodaj par volov, par juncev, tri telice in tri krave tudi s teleti. StechenptBril lilip mlečno milo NajmilejSe milo ^a kožo kakor tudi proti pegam ! (64-20-71 Dobi se povsod! Izdajatelj in taluiaik Urban Horvat. Odg^uvorni urednik A. Žlogar. Tlik J. Krajtc natl.