SSEDNJ Caví Celje - skladišče D-Per III 5/1996 5000003448,2 COBISS Leto XVI - številka 2 - februar 1996 Zasedanje občinskega sveta Dve seji, skupaj 20 točk dnevnega reda Žalski občinski svet se bo prvič letos sestal jutri, to je v četrtek, 15. februarja, ob 13. uri v občinski dvorani. Svetniki bodo morali najprej zaključiti 10. sejo, ki je bila decembra prekinjena, nato pa bodo nadaljevali z 11. redno sejo, na kateri je kar 17 točk dnevnega reda. Najprej bodo svetniki z 10. seje obravnavali 13. točko dnevnega reda, in sicer ponovno odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1995. Rebalans proračuna je bil namreč sprejet novembra, zaradi nekaterih neusklajenih dopolnil pa je župan zadržal njegovo izvajanje. Sledili bodo odgovori na decembra zastavljena vprašanja svetnikov in aktualne informacije. Takoj zatem se bo pričela 11. redna seja. Po ugotovitvi prisotnosti in potrditvi skrajšanega zapisnika prejšnje seje bodo svetniki po- stavili nova vprašanja in pobude. Obravnavali bodo predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, ki vključujejo odsek avtoceste Vransko—Blagovica. Sledila bo druga obravnava proračuna občine za to leto, prav tako v drugi obravnavi pa predlog sprememb in dopolnitev statuta občine, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter predlog poslovnika občinskega sveta. V prvi obravnavi bo predlog programa dela občinskega sveta v tem letu, v drugi obravnavi pa predlog odloka o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini. Svetniki bodo nato odločali o sprejemu odredbe o taksah za obremenjevanje okolja z odpadki, o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, o višini povprečne gradbene cene in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Žalec ter o predlogu sklepa o izločitvi obračunane in neporabljene amortizacije iz odhodkov Javnega komunalnega podjetja. Na koncu dnevnega reda seje so še pre-moženjsko-pravne zadeve, odgovori na vprašanja in pobude svetnikov ter aktualne informacije. K. R. Osrednja občinska proslava slovenskega kulturnega praznika je bila prejšnji petek v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Proslavo sta organizirala občina Žalec in Zavod za kulturo Žalec. Kulturni program se je pričel s Prešernovo Zdravljico, ki jo je zapel Savinjski oktet, sledil pa je slavnostni govor književnika Miloša Mikelna in podelitev Savinovih odličij. Nagrajencem sta jih izročila župan Savinovo priznanje je prejela Va-Milan Dobnik in vodja občinskega od- lerija Dolar iz Žalca, učiteljica gla-delka za gospodarske in negospodar- sbe in uspešna zborovodkinja na ske zadeve Tanja Razboršek - Rehar, osnovni šoli Šempeter. Savinovo HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE in KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ŽALEC organizirata a JOŽEFOV SEJEM 19. marca 1996 v Petrovčah Prijave za sodelovanje: • po telefonu: (063) 708-173 in 708-258, fax: 708-248 Vabljeni k sodelovanju in na obisk! RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Œ ušin Ct d.o.o\ PREBOLD LATKOVA VAS Latkova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 plaketo je prejel Ivan Brišnik iz Prekope, zaslužen za razvoj kulture na Vranskem, za ohranjanje dvorca Novo Celje, v zadnjem času pa sakralnih spomenikov in še zlasti 700 let starega zvona in cerkve v Stopniku. Savinova plaketa je bila podeljena tudi Štefanu Kočarju iz Vranskega, ki se je vse življenje ukvarjal z domoznanstvom in z zbranim gradivom sodeloval pri nastanku mnogih publikacij. Že pred leti je ob večjih gradbenih delih na Vranskem prepoznal in popisal rimske najdbe, ki so jih lanskoletna arheološka izkopavanja na trasi avtoceste v celoti potrdila. Najvišje odličje, Savinovo nagrado pa je prejel Franci Ježovnik iz Griž, ki ima v svojem arhivu prav gotovo največ podatkov o Spodnji Savinjski dolini. Že več desetletij zbira podatke o zgodovini vseh krajev v občini, jih objavlja v številnih publikacijah, med temi prispevki pa je verjetno najpomembnejša Zgodovina hmeljarstva. Prav na njegovo pobudo in z njegovo pomočjo je v okviru občinske matične knjižnice začel delovati domoznanski oddelek. Proslava letošnjega kulturnega praznika se je nadaljevala in zaključila z imenitnim koncertom Tria Lorenz. K. Rozman Sijajna zmaga Polzelanov_________________ V soboto so košarkarji startali z drugim delom prvenstva. Najboljših osem ekip igra v končnici za prvaka, med njimi pa so tudi košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela. V prvi tekmi v končnici so v soboto gostovali na Taboru v Mariboru proti ekipi Satexa in v srditem dvoboju je zmaga pripadla Polzelanom z rezultatom 89:91. Mariborskemu Satexu tudi nova okrepitev s Cvjetičaninom ni pomagala do točk proti Kovinotehni Savinjski. V finišu tekme je bil Tiller pet sekund pred koncem natančen, Potisk pri Satexu pa z metom s polovice igrišča ni imel sreče. V soboto bodo Polzelani doma igrali ob 19,30 z ekipo Bavarie Wolltex. Tudi na tem srečanju ne bo igral Matjaž Cizej, ki ima nogo v mavcu. T. TAVČAR ■ I ff I |f vlf lil Iffvvl Cvilil Ta misel, ki sem /o pred dnevi slišal na televiziji, se mi v teh dneh mota po glavi, ko poslušam razmišljanja o kulturi in za Valentinovo o ljubezni. Pravijo, da smo Slovenci vesel in gostoljuben narod, da radi prepevamo in da ga radi tudi srknemo. Kakšen veseljak je v teh dneh poosebljal Prešerna in z njim seveda Slovenca. Nekdaj je bilo lepo, zapeli smo, zaplesali in bili srečni, četudi ni bila miza nikoli preobremenjena z dobrotami. Zakaj sedaj ni več tako? Moralo bi biti še lepše, meso in bel kruh za mnoge nista nobena redkost na jedilniku, končno živimo v svoji in svobodni domovini, pa vendar nismo srečni, če nismo nesrečni. Pravijo, da se je povečala nestrpnost, sosed je sprt s sosedom, iskrenega prijatelja in sodelavca že težko najdeš Le kaj bi bilo, če bi nas ločevala barva kože? Da smo veseli, če sosedu crkne koza, tudi ni redka misel. Danes in v teh dneh je priložnost, da za trenutek postanemo zopet Slovenci z ljubeznijo, smehom in pesmijo na ustih. Upamo, da boste nekaj tega našli tudi v našem Savinjčanu. Če si srečen ti, sl srečo lahko deliva. Matjaž Končina 8. na mladinskem EP Na mladinskem EP v karateju v Istambulu so za reprezentanco Slovenije nastopili tudi trije žalski karateisti. Najuspešnejši je bil Matjaž Končina, ki je osvojil 8. mesto v najtežji kategoriji kadetov. Drugi 'najuspešnejši v slovenski ekipi je bil na 12. mestu Damir Vrbanič. Matjaž Šuster je poraz v I. kolu težke kategorije pri mladincih popravil z odlično borbo proti avstrijskemu predstavniku v ekipnem delu, ki ga je prav po njegovi zaslugi dobila reprezentanca Slovenije. Kasneje so, žal, izgubili s podprvaki reprezentance Španije ter v repasažu z gostitelji. Kljub temu da niso osvojili medalje, so Končina, Vrbanič in Šuster pokazali najboljšo pripravljenost v slovenski reprezentanci. Nastopilo je 400 tekmovalcev iz 29 držav. Pustno rajanje v Žalcu Turistično društvo in osnovna šola Žalec pripravljata pustno rajanje, ki bo na pustni torek ob 14. uri na Mestnem trgu pred blagovnico Žano. Za zabavo bodo skrbeli žalski godbeniki, najbolj domiselne skupine in posamezne maske bodo nagrajene. \.«op/c catf6 Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražama in kavni butik! Izredno ugodna ponudba za gostince Kava Brasil Minas 850,00 SIT S TROPIC KARTICO 10 dag 112 SIT Ni vsaka kava Tropic kava! mm ■ dfa&Čtd.a.o. Kidričeva 36, Celje, tel.: 411-336, 411-298 faks: 063/37-845, servis: 33-495 tel.: 711-253 Blagovnica AgHna^ PORSCHE LIZtNG VWSHARAN RABLJENA VOZILA z garancijo: * FIAT UNO 45, letnik 88 * R 5, letnik 91 * FIAT UNO 45, letnik 91 * R 5, letnik 93 D * PEUGEOT 205, letnik 90 * AX 1,1, letnik 92 * AX 1,1, letnik 93 * R CUO 1,2, letnik 93 * HONDA CIVIC UM, letnik 92 Audi Pred log proračuna Številne pripombe na predlog - Skoraj 200 strani gradiva Osrednja točka 11. redne se manje predloga proračuna za predlog predvideva nekoliko v sicer 2.232.000,00 SIT, skupnih Gradivu za sejo so priložene vse pripombe iz javne razprave in odgovori nanje, večina postavk pa je dodatno razloženih, tudi glede na zahtevo predvsem političnih strank v občini (SDSS, SKD, ZLDS, SLS in DESUS). Pripombe so prav tako oddali vsi proračunski porabniki. Med pripombami, ki so jih pripravljale! predloga upoštevali, je sofinanciranje izdelave in montaže varovalnih mrež na stopnišču stavbe Ljudske univerze v Žalcu, kjer ima pouk tudi 11 razredov osnovne šole. Iz proračuna se bo za obvezne zdravniške preglede zaposlenih v šolstvu namenilo dodatnih milijon SIT. 5 milijonov več bo sredstev za amortizacijo na področju izobraževanja, za nakup pohištva pa bo občina izvedla razpis. V investicijsko vzdrževanje je vključeno tudi belje- je občinskega sveta bo spreje-leto 1996. Glede na osnutek eč proračunskih prihodkov, in odhodkov pa 2.163.000,00 SIT. nje na OŠ Polzela. Postavka oskrbnine v varstveno-delovnih centrih se je v predlogu povečala za nekaj več kot milijon SIT za vključitev še štirih oseb v mobilno službo Centra Golovec. Ureditev centra Petrovč je predvidena v proračunu, ker pa je potrebno prej urediti tudi vso ostalo infrastrukturo, občinska sredstva verjetno ne bodo zadoščala. Za obvoznico mimo Petrovč so bile zbrane ponudbe za izdelavo predhodne dokumentacije in analiz projekta, za dokončanje del na magistralki v Levcu in za križišče v Petrovčah in Drešinji vasi pa je že izdelan zahtevek za republiko. Za izboljšanje pitne vode v Žalcu je predvidena obnova vodovoda Vrbje—Žalec, predviden pa je tudi del sredstev za obnovo kanalizacije. Projekt ureditve križi- šča pred Hmeljarskim domom v Trnavi je v izdelavi, zahtevek za izvedbo pa bo dan na Dars. Pripomba Gentra za socialno delo in društva Sožitje, da bi zagotovili stanovanja za duševno prizadete, ki bi pod nadzorom lahko živeli samostojno in ne v zavodih ali pri starših, bo občina posredovala Stanovanjskemu skladu. KS Polzela je v pripombah zavrnila izračun porabe na njenem območju za preteklo leto, vendar strokovne službe trdijo, da je izračun mogoče dokazati in da so pri tem za vse krajevne skupnosti veljali enaki kriteriji razdelitve. Po predlogu proračuna bodo stroški sej občinskega sveta v tem letu znašali 4,5 milijona SIT. Višina sejnine bo 5.000 SIT za sejo občinskega sveta in 3.000 SIT za sejo odbora. V predlogu proračuna je tudi postavka Stroški ob obisku papeža v Sloveniji, višina predvidenih sredstev na njej pa je 2 milijona SIT. K. R. Plače v občinski upravi Ob koncu leta 1995 je bilo v občinski upravi sistematiziranih 44 delovnih mest, vključno s tajniki krajevnih skupnosti. Dejansko je bilo na občini zaposlenih 30 uslužbencev (od tega dva kuharja) in 9 tajnikov krajevnih skupnosti. Povprečna izplačana plača v občinski upravi je decembra lani znašala z upo-ševanjem delovne dobe 134.26^70 SIT bruto oziroma 83.909,37 SIT neto, brez upoštevanja te dobe pa 123.335,35 SIT bruto oziroma 77076,77 SIT neto. Najnižja izplačana plača je znašala z upoštevanjem delovne dobe 42.554,20 SIT neto, najvišja pa 209.885,10 SIT. K. R. Pokojnine na prepihu Sprememba pokojninske zakonodaje je razburkala javno mnenje, na upokojencih in njihovih zasluženih pokojninah pa se lomijo politična in strankarska kopja. Ob tem pa so razdeljeni tudi upokojenci sami, saj niso redka razmišljanja o povišanju najnižjih pokojnin (teh pa je največ), gonjo pa vodijo in javno razpoloženje ustvarjajo najbrž tisti, ki nimajo skrbi s preživetjem. Upokojenci so očitno tudi tokrat le orodje za merjenje moči. Da nekaj ni v redu s socialnim položajem študentov, delavcev in upokojencev, pa bo tudi držalo. Predsednik vlade Janez Drnovšek sicer pravi, da so s spremembami omogočili le enako rast plač in pokojnin, da upokojencem niso bile odvzete nikakršne pravice in da so tako zagotovili stabilnost pokojnin. »Tisti, ki nas napadajo, so še večeraj predlagali, naj s spremembami pokojninskega sistema počakamo do volitev, z radikalnimi potezami pa počakamo na čas po volitvah,« pravi Janez Drnovšek in njegova vlada. V javnosti je torej nastala zmeda, mnenja so deljena, koristi od vsega tega pa najbrž tudi upokojenci ne bodo imeli bistveno. Kaj pa o tem menijo naši bralci, preberite v naslednji anketi. Hilda Jelen, Prebold: »Mislim, da je zelo žalostno, da se moramo upokojenci boriti za svoje pravice prek medijev in pred parlamentom. Če že gremo v reformo naših pravic, kj izhajajo iz dolgoletnega aktivnega dela, bi morali tudi maso denarja, namenjenega za pokojnine, pravičneje razdeliti. Nisem proti, da ima kdo, ki je bil direktor ali kaj podobnega, visoko pokojnino, vendar pa sedaj ne ustvarja več. Če je problem denarja za normalno izplačevanje pokojnin, bi bilo potrebno narediti notranjo prerazporeditev sredstev. Morda se za koga to sliši bogokletno, vendar, če je vojska, naj bo vojska za vse. Nisem za uravnilovko, ampak za manjši razpon med najnižjo in najvišjo pokojnino, zlasti pri polni pokojninski dobi...« Marija Stergar, Prebold: »Jaz mislim, da glede na število upokojencev ne bo šlo brez reforme pokojninsko invalidskega zavarovanja. Vemo, da je pokojnina odmerjena na tisto, kolikor je v času aktivnega dela posameznik prispeval v ta fond. To se mi zdi povsem normalno, vendar pa mislim, da bi bilo dobro, ko bi se pri izplačevanju poračunov to zanemarilo in dalo vsem enako. Tako bi tudi tisti z najnižjimi pokojninami dobili kakšnega tisočaka več kot ga oz. so ga dobili v preteklosti. Sama sodim glede na pokojnino v neko sredino in bi po tem, kar pravim, dobila verjetno nekaj manj denarja, vendar je nekje treba začeti. Mislim pa, da so najbolj proti reforman ravno tisti, ki prejemajo najvišje pokojnine...« Anica Dolar, Pirešica: »Sem invalidska upokojenka, tako da se ne morem ravno primerjati s tistimi, ki so šli v pokoj s polno delovno dobo. Ne glede na to pa mislim, da smo tisti čas, ko smo delali tudi sedanji invalidski upokojenci, dali svoj delež družbi in smo upravičeni do pravic, ki izhajajo iz zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Menim, da je vlada prišla na dan s temi dopolnili v dokaj nepravem času, saj je že sedaj prava umetnost preživeti z majhnimi plačami in majhnimi pokojninami. Imam dobrih 32.000 tolarjev pokojnine, od tega jih polovico porabim za zdravila, zdravnika in druge stroške, ki so povezani z mojo boleznijo. Če bi bila sama, bi bilo zelo težko preživeti s tem denarjem. Stane Skok, Prebold: »Sprejetje dopolnil pokojninskega zakona, ki se nanaša na usklajevanje in proračun pokojnin, je nedvomno za upokojence precejšen udarec, zlasti za tisto polovico med 470.000 glavo množico, ki prejemajo najnižje pokojnine. To je žal dejstvo, čeprav nam »mečejo naprej« — z ene strani blago stanje, ki ga imamo v primerjavi z vzhodom, po drugi strani pa zakon primerjajo s za-padnimi državami. To ne gre skupaj kot tudi ne takšno parcialno reševanje. Torej, jaz sodim, naj bi, če so se že lotili reforme, to kom- pleksno rešili tudi za mlado generacijo. Ne pa da sedaj z raznimi izjavami delajo razdor med nami in aktivno generacijo. To nikamor ne vodi. O teh podatkih, ki jih prikazujejo, je težko govoriti. Logično je, da smo mi breme za državo, vendar kdo pa je ustvaril takšno breme in ta obseg števila upokojencev. Država sama, saj je v zadnjih treh, štirih letih upokojila kar okrog 100.000 prej še aktivnega prebivalstva. Naravnost smešno pa je, da upokojujemo 40. in 45. let stare ljudi.« Franc Rozman, Žalec: »Odkrito povedano sem, tako kot ve- čina drugih upokojencev, jezen in razočaran nad novim vladnim zakonom, ki mi že itak majhno pokojnino še zmanjšuje. Ukinjeni so poračuni, ki so nam omogočali, da smo se laže pretolkli skozi te, že sicer težke čase. To ne bo šlo več, nekaj se bo moralo spremeniti. Poglejte: jaz imam štirideset let delovne dobe in dobim petdeset tisočakov pokojnine. Žena je brez pokojnine in tako čarava iz meseca v mesec, da lahko nekako preživiva. Takšnih, kot sva midva, pa je veliko. Če je pri hiši le ena pokojnina, ni lahko, če je ta majhna, pa je še toliko težje. Da sedaj manjka denarja za pokojnine, je kriva vlada, ki je omogočila predčasno upokojevanje še sorazmerno mladim ljudem, ki bi še lahko delali. S tem pa so bili potisnjeni na stranski tir, kjer skupaj z nami delijo usodo upokojencev...« D- Naraglav RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA ŽALEC organizira krvodajalski akciji: 16. 2. 1996 od 7. do 13. ure v Zdravstvenem domu Prebold, 7. a 1996 od 7. do 12. ure v Zdravstvenem domu Vransko. KOMENTAR (Samoprispevek drugače Najbrž se še spomnite časov, ko brez samoprispevka krajanov ni bilo investicije v komunalno infrastrukturo in objekte družbenih dejavnosti. Minilo je le nekaj let in v razprave o letošnjem občinskem proračunu ponovno oživljajo ideje in zahteve po prispevku krajanov, razlika je samo v drugačni terminologiji. »Z občinskimi sredstvi bomo sodelovali le tam, kjer bodo krajani pripravljeni primakniti svoj delež,« pravijo občinski možje. Tudi to so besede, ki se jih krajevni funkcionarji in tudi krajani še dobro spominjajo. Se torej vračamo v čase (sa-mo)prispevkov, čeprav smo mislili, da bomo z davki in taksami vse rešili. So torej potrebe ali želje posameznih ali kar večine krajevnih skupnosti zopet večje od zmožnosti? Odgovor na to vprašanje je pritrdilen, saj bo večina letošnjih sredstev za komunalno dejavnost namenjena sanaciji deponije komunalnih odpadkov, čistilni napravi v Kasazah in izgradnji kolektorja. Predstavnik zdrav- stvenega doma je na sestanku z občinskim vodstvom v Žalcu zastavil zaskrbljujoče vprašanje, ali naj se zdravstveni delavci začnejo pripravljati na ukrepe zdravljenja z nalezljivimi boleznimi, ki jih povzroča slaba pitna voda. V občini je namreč več kot 40 črpališč pitne vode, ki niso pod nadzorom javnega zavoda. Pitna voda se v Žalcu v pretežni meri še pretaka po salonitnih in svinčenih ceveh. Za obnovo vodovodnega omrežja ni dovolj sredstev, sredstev zmanjkuje tudi za obnovo kanalizacije, da o cestah, javni razsvetljavi, šolah, kulturnih domovih in drugih družbenih objektih sploh ne govorimo. Torej, če bomo hoteli zgraditi oziroma obnoviti vse potrebno v našem kraju, bomo morali prispevati tudi krajani, sicer bo naš razvoj zastal. Tudi to je res in ni nič novega; torej če boste pripravljeni prispevati, bomo hitreje reševali probleme, sicer pa... J. K. OBČINA ŽALEC objavlja javni razpis »MLADI RAZISKOVALEC« za učence osnovnih šol v občini Žalec. Raziskovalne naloge, dela in inovacije lahko prijavijo posamezni učenci, skupine, krožki, razred. Poslano delo mora biti tipkano in metodološko urejeno, s prikazanimi rezultati in z zapisom postopka. Vse prispele naloge bo ocenjevala posebna komisija. Prijave pošljite na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarskedejavnosti, 63310 Žalec s pripisom »Mladi raziskovalec 96« Rok za oddajo nalog je 22. april 1996. Materinski dom tudi v Žalcu V predlogu letošnjega občinskega proračuna sta na področju socialnega varstva predvideni kar dve investiciji: materinski dom in varstveno-delov-ni center, namenjen duševno prizadetim občanom. Za prvo investicijo naj bi občina zagotovila milijon tolarjev, za drugo pa 1,2 milijona. Ta sredstva dajejo več možnosti Centru za socialno delo Žalec, da se uvrsti v letošnji investicijski program ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Glede na to, da je konkurenca za pridobitev državnih sredstev zelo huda, je izvedba obeh investicij v tem letu zaenkrat še vprašljiva. Za varstveno-delov-ni center bo potrebno poiskati in urediti večje prostore ali pa bo občina s tem denarjem sofinancirala nakup zemljišča za nov objekt. Materinski dom pa bo predvidoma v četrtem nadstropju poslovno-.stanovanjskega Podjetniški sklad zbornici_________________ Ob zapletih s sestavo upravnega odbora občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva se je konec lanskega leta oblikoval tudi predlog, naj se sklad prenese v pristojnost Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Skupščina zbornice, ki je bila 17 januarja letos, je ta predlog podprla pod določenimi pogoji. Eden od njih je, da mora občina še naprej zagotavljati del sredstev za delovanje sklada. K. R objekta na Mestnem trgu v Žalcu, nad Centrom za socialno delo. Kot je povedala direktorica Centra Irena Pražnikar, bi lahko naenkrat v teh prostorih živelo 14 oseb. Poleg mater z otroki, ki bi v domu bivale samo za krajši čas, dokler si ne uredijo družinskih oziroma bivalnih razmer, bi bili ti prostori namenjeni tudi za krajše namestitve otrok, ki iz različnih vzrokov začasno ne morejo živeti pri svoji družini, kljub temu pa ni potrebna namestitev v kakšen zavod. Ocena stroškov nakupa in opreme prostorov je približno 45 milijonov tolarjev. K. R. Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, p. o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: Janež Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Anka Krčmar Tajništvo: Marija Gienšek Naklada: 13.270 izvodov Tisk; D, R Delo, Tisk časopisov in revij, d. d., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen IPD. Savinjčan Lavoslav Schvventner Založnik slovenske modeme V literarni zgodovini poslej ustrezno mesto založniku, rojenemu na Vranskem Ob slovenskem kulturnem prazniku in 130-letnici rojstva slovenskega založnika in knjigotržca Lavoslava Schvventnerja so na njegovi rojstni hiši na Vranskem to soboto odkrili spominsko ploščo. Prireditev ob odkritju spominske plošče se je pričela s skupno sejo častnega odbora, katerega predsednik je bil prof. dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in pripravljalnega odbora, ki ga je vodil predsednik krajevne skupnosti in svetnik Franc Sušnik. Spominsko ploščo sta odkrila pozneje preimenoval v Lavosla- prof. dr. France Bernik in žalski župan Milan Dobnik. Vabljenih z ministrstva za kulturo na slovesnost ni bilo. Kulturni program se je pričel pred Schvventnerjevo rojstno hišo, ko sta zapela mešani pevski zbor kulturnega društva Vransko pod vodstvom Francija Lesjaka in oktet. Sv. Mihaela, nadaljeval pa se je v telovadnici osnovne šole. Učenci so namreč ob zaključku projekta o svojem znanem rojaku pripravili odprti dan šole, ki se ga je udeležilo zelo veliko staršev, drugih krajanov in občanov. Učenci so pripravili tudi razstavo o Lavoslavu Sc-hvventnerju, na kateri so predstavili nekatere knjige iz njegove založbe, rokopise in fotografije, njegov rod in način življenja na Vranskem v tistih časih. Pomen Lavoslava Schvventnerja za slovensko založništvo in zlasti za avtorje moderne pa je v slavnostnem govoru predstavil akademik profesor Dušan Moravec. Založnik je bil rojen leta 1865 na Vranskem v trgovski družini, njegovo ime pa je bilo Leopold. Njegov oče je bil med drugim predsednik prve čitalnice in župan Vranskega. Leopold, ki se je va, se je izobraževal na Vranskem, v Celju, na Dunaju, v Pragi in v Nemčiji. Najprej je imel v najemu knjigarno v Brežicah, nato pa je tudi na prigovarjanje takratnega ljubljanskega župana Hribarja kupil svojo knjigarno v Ljubljani. Ustanovil je tudi lastno založbo in izdajal predvsem telj, saj je Lavoslav Schvventner izdajal tudi tista Cankarjeva dela, ki so bila za takratni čas preveč napredna in v katerih je opaziti sledi nove romantike, dekadence in simbolizma. Od 27 Cankarjevih knjig jih je kar 20 izdala Schvventnerjeva založba. Med drugim so izšla tudi dela Župančiča, Murna, Ketteja, Kersnika, Aškerca, Krajgerja, Etbina Kristana, Frana Milčinskega, laneza Trdine in mnogih drugih. Skupaj je izšlo več kot 200 knjig, ki jih ne odlikuje le zanimiva vsebina, pač pa so tudi lepo oblikovane. Pri tem je sodeloval z mnogimi slikarji, med njimi so bili Gaspa- dela slovenskih avtorjev, pisce moderne, likovna dela in muzi-kalije. Predvsem z njegovo pomočjo je lahko Ivan Cankar postal prvi poklicni slovenski pisa- Za povezovanje vseh Slovencem Župan Milan Dobnik je prejšnji teden v sejni sobi občine v Žalcu pripravil novinarsko konferenco. Na njej je kot predsednik celjskega odbora Slovenskega svetovnega kongresa oziroma Konference za Slovenijo predstavil dosedanje delo tega odbora. Svetovni slovenski kongres je nadstrankarska organizacija, katere namen je povezovati vse Slovence, ne glede na to, kje živijo in zaradi kakšnih razlogov so emigrirali. Poglavitni cilj, Kongresa je uveljavljanje slovenstva in slovenske države v svetu ter krepitev slovenske samozavesti in složnosti. Kongres je organiziran po konferencah, ki delujejo v več državah v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. V naši državi deluje konferenca za Slovenijo, ki se deli na podružnice, med katerimi je prav celjska med najbolj aktivnimi. Danes, 14. februarja, bo ob 17 uri v Narodnem domu v Celju občnil zbor te podružnice, nanj pa niso vabljeni le člani, ampak vsi, ki imajo kakšen predlog, kako uresničevati zastavljene cilje Kongresa. Člani kongresa so sicer posamezniki, v njegovo delo pa se vključu- jejo tudi različne organizacije in politične stranke. Deluje predvsem na kulturnem področju. Celjska podružnica ima 13 sekcij, ustanavlja pa se še planinska sekcija. Ker se svetovni slovenski kongres zavzema za ohranjanje vezi rojakov z njihovimi koreninami in domovino, je podružnico podprla tudi organizacijo razstave, ki bo od 12. do 17 februarja na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Celju in na kateri se bo predstavila slovenska skupnost iz Bariloč v Argentini. Razstava bo odprta ob 18. uri, ob tej priložnosti pa bo z diapozitivi Ande in Patagonijo predstavila rojakinja in ali-pinistka iz Bariloč Monika Kambič. Razstava je posvečena 45-letnici slovenskega planinskega društva v Argentini in podpisu listine o prijateljskem sodelovanju s planinskim društvom Celje. K. R. ri, Jama in Smrekar. Prav tako je posvečal skrb slovenskim knjigam in učbenikom za mladino. 13 let je bil založnik glasbene revije Mladi akordi, izdal pa je tudi glasbena dela 50 slovenskih skladateljev. Ves čas se je Lavoslav Schvventner vračal na Vransko in tja vabil svojo ljubljansko družbo, v kateri je bil seveda tudi Ivan Cankar. Po upokojitvi sta se z ženo -otrok nista imela - preselila na Vransko, kjer je umrl leta 1952. Pokopan je v Ljubljani. V spomin nanj podeljuje Odbor za založniško in knjigotrško dejavnost pri Splošnem združenju grafične in grafičnopredelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti vsako drugo leto Schvventnerjevo priznanje in plaketo. Že do slovesnosti ob odkritju spominske plošče naj bi izšla tudi knjiga o Schvventnerju, ki bo zaradi zamude v tiskarni izšla v teh dneh. Na dan odkritja spominske plošče je bil izdan poseben pošt-nižig. Na Vranskem načrtujejo še ureditev spominske sobe, častni in pripravljalni odbor pa bosta občinam Brežice, Ljubljana, Celje in Žalec predlagala, naj po Schvventnerju poimenujejo ulico. K. Rozman VSE VRSTE ZAVAROVANJ Ari rialii» • A9ent'ia azur zalec nUlIdllu ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD a DO Tt URE. Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO: Zoran ArsoviC, Vransko 95/d, tel.: 725-261 TABOR, GOMILSKO: Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ Tabor, nedelja od 9. do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154, 712-181 Alojz Janžovnlk, Ojstriška vas 4/b, tel.: 726-579 ponedeljek, sreda, petek od 8. do 10. ure v pisarni TD Braslovče POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela, četrtek od 8. do 11. ure PREBOLD: Rudi Natek, Dolenja vas 121, Aleksander Hribar, Marija Reka 71, tel.: 723-694 Alojzija Tominšek, Na Zelenici 19, ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, Podlog 9/c, tel.: 701-650 Nevenka Muškotevc, Ločica ob Sav. 51/1, Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, mobitel: 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88/e, tel,: 714-455 ŽALEC, GOTOVUE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, Partizanska 10; tel.: 713-168 GALICIJA- Marija Studnička, Podvin 216, tel,: 712-734 PETROVČE, UBOJE: Stanko Plantak, Arja vas 34/b, tel.: 707-163, Marko Fužir, Dobrlša vas 3/b, tel.: 707-281 VINSKA GORA PONIKVA Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Razlogi za izstop iz koalicije V sejni dvorani Mestne skupnosti Žalec je 9. februarja potekala javna tribuna ZLSD, na kateri so spregovorili o izstopu stranke iz vladne koalicije, o vzrokih in povodih za ta izstop in o drugih aktualnih vprašanjih iz socialdemokratskega programa ZLSD. Zbrane je najprej pozdravil Franci Tratar, predsednik ZLSD Žalec, nato pa je besedo prevzel Miloš Pavlica, poslanec državnega zbora in predsednik Delavske zveze ZLSD, ki je iz prve roke članstvu ZLSD iz naše občine in drugim pojasnil in osvetlil ozadja, ki so pripeljala do izstopa ZLSD iz vladne koalicije. Miloš Pavlica je uvodoma spregovoril o različnih resnicah, ki se v zvezi z njihovim odstopom pojavljajo v javnosti. Prava resnica je seveda samo ena, in to je, da je ZLSD na določeni točki koalicijskih razmerij in blokiranj njihovih socialdemokratskih usmeritev ugotovila, da tako ne gre več naprej. Oba dogodka: razrešitev dr. Tajnikarja in še pred tem glasovanje o spremembah pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ki je neposredno zmanjšal pravice in udaril po žepu 47000 upokojencev, pa sta bili le kaplji čez rob nevzdržnega stanja. Miloš Pavlica je nato podrobno opisal vsa dogajanja, ki so pripeljala do tega zadnjega dejanja. Bilo je govora o surovem liberalizmu, ki je vse bolj nagnjen v desno in s tem k težnjam zmanjševanja socialnih pravic državljanov, o Drnovšku, ki se v zadnjem času vse bolj poslužuje laži pri interpretaciji teh vprašanj, čeprav velja za resnega in korektnega politika, in o proračunu, ki je jasno pokazal težnjo predsednika in finančnega ministra Gasparija po zmanjševanju socialnih programov vlade. V več kot dveurnem pogovoru je sodelovalo precej udeležencev javne tribune, ki so argumentirano nasprotovali takšni politiki vlade ter tudi podprli izstop ZLSD iz koalicije. Precej besedi pa je bilo izrečenih tudi na kameleonsko obnašanje Peterletove stranke, ki s svojo nenačelnostjo vara tudi lastne volilce. -dn- Upokojenci ogorčeni zaradi kratenja pravic Prejšnji torek je bila v občinski dvorani v Žalcu razširjena seja območnega odbora Demokratične stranke upoko-' jencev Slovenije. Na njej so najprej potrdili zaključni račun in poročilo o finančnem poslovanju žalskega odbora stranke za leto 1995, v odbor so imenovali novega člana Filipa Slakana z Gomilskega, nato pa so prisluhnili predsedniku republiškega odbora Desusa Jožetu Globačniku, ki je spregovoril o delu stranke v razmerah po nedavno sprejetem zakonu o pokojninah in v tem volilnem letu. Zakon o pokojninah je bil v drugi obravnavi sprejet lansko jesen in je še vključeval 160. člen o proračunu pokojnin. Zatem pa so vodje koalicijskih strank podpisali sporazum o dopolnjenem predlogu proračuna, ki je ukinil poračune in hkrati znižal prispevno stopnjo za 2,7%. Pred sprejetjem takega proračuna se vlada ni posvetovala z upokojenci, kot je obljubila. Koalicijski sporazum je podpisala tudi združena lista, zaradi česar je Desus sklenil, da njihov poslanec Ivo Sisinger ne bo več v poslanskem klubu združene liste, ampak bo do konca mandata nastopal kot samostojni poslanec. Upokojenci bodo v tem volilnem letu hkrati tarča napadov in velikih obljub večine strank v boju za volilce. Vendar Desus priporoča upokojencem, naj zaupajo predvsem stranki, ki je doslej edina dosledno zastopala njihove Interese. Po besedah Jožeta Globačnika bodo upokojenci zaradi ukinitve poračuna to leto ostali brez 30 do 40% vrednosti ene mesečne pokojnine. Ker se poslancem v državnem zboru sedanji mandat končuje, stranka upokojencev na spremembo pokojninskega zakona ne bo takoj reagirala prek državnega zbora, ampak bo skušala najprej uveljaviti nekatere bolj kratkoročne ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine pokojninskega in invalidskega zavoda. Tako Desus predlaga, naj se del sredstev za rekreacijo nameni kot nadomestilo za zmanjšanje pokojnin, prejeli pa bi ga vsi upokojenci z manj kot 40.000 SIT mesečne pokojnine za polno dobo. Skupščina pokojninskega sklada naj bi tudi znižala cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, ki trenutno znaša 32.000 SIT. V družinah, kjer samo eden od zakoncev prejema pokojnino, pa naj bi bil drugi zakonec oproščen plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Žalski odbor Desusa je z razširjene seje predsedniku vlade poslal pismo, v katerem najostreje protestira proti takšni pokojninski politiki vlade. Čeprav je vladi tokrat uspelo zmagati v državnem zboru, pa se upokojenci s to odločitvijo ne bodo sprijaznili in si bodo z vsemi legalnimi sredstvi prizadevali pridobiti izgubljene pravice, so zapisali v kratkem protestnem pismu. ____________K. R. Šlandrov trg 11 tel: 063/715-150 100% varnost kvaliteta ugodne cene Made in Germany ORIGINALNE ZAVORE osebna vozila (ploščice, diski, čeljusti) tovornjaki (mercedes, man, tam, iveco) prikolice (kassbohrer, gorica, callabrese) TRAKTORSKE GUME ^afuamO vseh dimenzij AKUMULATORJI TUDI ZA TOVORNJAKE^ fj *—-----—^—* ----------------------—' AKCIJA od 15. 2-29. 2 brezplačna montaža sprednjih disk ploščic TEXTAR za vsa osebna vozila pri našem pogodbenem serviserju ZA VSA OSEBNA VOZILA NUDIMO svečke: Bosch, Champion, NGK filtri: Fiaam s kvalitetnim standardom iso 9001 brisalci: Bosch, navadni in s spojierjem MINERALNA IN SINTETIČNA OLJA Castrol, Vnlvoline, EK, OMV-mapetrol AVTODELI: RENAULT, ZASTAVA BOGATA IZBIRA: p avtokozmetika, prevleke, preproge in verige PRIJAZNOST, STROKOVNOST IN NIZKE CENE Tudi za svojo socialno varnost mnogi zavezanci ne poravnajo obveznosti Začetek novega leta prinaša s sabo tudi davčne napovedi. Za napoved dohodnine je čas še do konca marca, obrtniki oziroma samostojni podjetniki pa morajo napovedi za davek iz dejavnosti oddati do 28. februarja. Pri slednjem je letos nekaj novosti, bolj kot to pa je trenutno pereč problem neplačevanja davčnih obveznosti, poudarjata vodja izpostave Republiške uprave za javne prihodke Žalec Jožef Borak in vodja davčne inšpekcije Franc Plavčak. Napovedi davka iz dejavnosti letos prvič vsebujejo tudi poseben obrazec, imenovan bilanca uspeha in stanja. »Zasebnik namreč z vsem premoženjem odgovarja za svoje poslovanje. Ta bilanca bo zelo pomembna pri revizijah. Če obrtnik v nekaj letih ne bo izkazal nobenega dobička in poslovnega uspeha, kupil pa bo na primer drag osebni avtomobil, bo imel davčni revizor pooblastilo, da ga bo vprašal, iz katerih virov si je to lahko privoščil,« pravi Jožef Borak, Franc Plevčak pa dodaja: »Bilanca stanja bo izkazovala njihov dejanski vložek v dejavnost, ki jo opravljajo. Iz vsakoletnih bilanc, ki vsebujejo tudi postavko lastniški račun,'bo razvidno, ali šo na tem računu obveznosti oziroma terjatve. V tem primeru se bo pač ugotavljalo, kam so se sredstva prelivala.« Ta bilanca pomeni izkaz legalnih virov, tudi žalska izpostava je že sledila kapitalu iz sive ekonomije. Pereč je problem neplačevanja davčnih in drugih obveznosti, kot so prispevki za zdravstveno varstvo in pokojninsko dobo, kar ni kakšna savinjska posebnost, saj se tudi v Sloveniji odstotek izterjave odmerjenih obveznosti po be- sedah Jožefa Boraka vrti okrog 75%. »To je dejansko velik problem, saj ljudje zaostajajo celo s takšnimi plačili, ki pomenijo uveljavitev njihovih pravic. Trenutno imamo tudi več kot 35 primerov, ko je jasno, da dolžnik glede na rast dolga in ob stalnem zaračunavanju zamudnih obresti ne bo mogel poravnati svojih obveznosti do države. Zamudne obresti pa država zaračunava po najvišji možni meri. Nekateri obrtniki so že pred tremi ali več leti nehali z obrtjo, pa je njihov dolžniški primer pri nas še vedno odprt. Imamo tudi primere, ko so vknjižene zastavne pravice na nepremičninah in je že podan predlog za izvršbo na druge pristojne organe, to je javnemu pravobranilstvu, za prodajo take nepremičnine. Znano pa je, kako počasi tečejo ti postopki.« V primerih, ko zavezanec zaradi svojega socialnega položaja ne more plačati davkov, lahko vloži prošnjo za odpis. Pred leti je o odpisih na predlog davčne uprave odločal občinski izvršni svet, zdaj pa je to pristojnost davčne uprave. »V okviru naše izpostave smo oblikovali komisijo, ki v upravnem postopku izključno po podatkih, s katerimi ra- PEKARNA -TRGOVINA UDUC Pongrac 102a 63302 GRIŽE tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu: Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. POSEBNA PONUDBA: * ŠIROKA IZBIRA ČAJNEGA PECIVA IN PUSTNIH KROFOV Hvala za zaupanje in srečanja z vami! Kolektiv pekarne in trgovine Uduč C«A / »SIPRO« d.o.o. ') STANOVANJSKO PODJETJE 63310 ŽALEC, Pečnikova 1 " Tel.: 063/713-121, Faks: 063/714-282 Najemnine za stanovanja se bodo v februarju povečate za 8,44%. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša februarja 1996 7.040,43 SIT in je 143,90 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se bodo v naslednjih mesecih povečevali skladno s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. Najemnine za poslovne prostore se bodo februarja 1996 povečale za 1,69%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 724.52 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo februarja znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78,51 SIT/mL Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov. Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno. Stroške lahko plačate pri naši blagajni, In to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure In ob petkih od 7. do 13. ure. Vse lastnike stanovanj obveščamo, da bomo v marcu sklicevali sestanke lastnikov. Na teh sestankih bomo tudi zbirali ponudbe za vpis v zemljiško knjigo zpolaga naša služba, ugotavlja dejansko stanje zavezanca. Če izkazan popis premoženja in virov kaže na socialno ogroženost njegove družine, se mu davčni dolg odpiše. Drugih možnosti po zakonu ni.« Največ takšnih vlog oddajo delavci, ki so ostali brez zaposlitve, pri obrtnikih pa gre največkrat za storitvene dejavnosti. »Dejstvo pa je, da se pri obrtnikih oziroma samostojnih podjetnikih obveznosti bolj prilagajajo trenutnim zmožnostim, saj se že med letom spremlja višina njihovega dobička, tako da kasneje večjih odpisov ni,« dodaja Franc Plavčak. Predvsem takrat, ko zavezanec dokaže, da je velik odstotek njegovih terjatev oziroma izdanih računov neplačanih, mu davčna služba odloži plačilo davčnih obveznosti. Pozitivno rešenih vlog za odpis davka je zdaj manj kot takrat, ko je o tem odločal izvršni svet. »V republiškem merilu je naše izpostava oziroma žalska občina v zgornjem delu glede na število prejetih vlog za odpis davkov in prispevkov. Tako visok odstotek odpisov me je nekaj časa skrbel, kasneje pa se je izkazalo, da so ljudje pri nas pač navajeni iskati svoje pravice in to jim zakon omogoča,« pravi Jožef Borak. Seveda pa ti primeri nimajo nič skupnega s splošnim problemom neplačevanja davkov ali, kot to imenuje vodja izpostave, davčne nemorale: »Ko smo snovali našo novo državico, smo računali s tem, da se bodo ljudje bolj identificirali z njo. Vsaka država namreč za svoje delovanje potrebuje ustrezne vire in ti viri so davki. Izkazalo pa se je, da je davčna morala kot moralni princip določenega patriotizma in domovinske dolžnosti zelo nizka. Če v naši državi ne bomo afirmirali izpolnjevanja državljanskih dolžnosti, da bodo ljudje plačali po zakonu odmerjene davke,' ob tem da imajo vse pravne možnosti dokazati, če le-tega ne zmorejo plačati, tega problema ne bomo rešili. Vsaka posamezna davčna uprava je nemočna, čeprav se trudimo, da bi še izboljšali organizacijo naše službe in posodobili metode našega dela. Je pa res, da trije in pol izterjevalci davčnih dolgov v naši izpostavi niso dovolj. Toda še toliko izterjevalcev z mnogo večjimi pooblastili ne more odpraviti splošnega neplačevanja obveznosti. Ob tem pa je tudi res, da najbolj redno plačujejo davčne obveznosti tisti, ki jih najteže plačujejo.« K. Rozman Kako varno smo živeli Manj mrtvih, več poškodovanih na cestah — Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine in vlomi Kako varno smo živeli v preteklem letu, je mogoče ugotavljati tudi s pomočjo statistike. Komandir Policijske postaje Žalec Zvone Šmid ocenjuje: »Upoštevajoč statistične podatke, lahko rečemo, da je preteklo leto minilo dokaj varno oziroma da so bile varnostne razmere na območju občine Žalec dokaj ugodne.« Nekateri podatki so bolj, drugi manj spodbudni. Na področju kriminalitete so policisti lani obravnavali 532 kaznivih dejanj, leto prej pa 556. »Število kaznivih dejanj je sicer letos nekoliko manjše, vendar je to predvsem posledica nove zakonodaje oziroma kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog oškodovanca. To so predvsem manjše tatvine in poškodovanja tujih stvari, v mnogih takih primerih pa oškodovanci niso podali predloga.« Tudi v lanskem letu so prevladovala kazniva dejanja s področja premoženjskih deliktov, tatvine in vlomi, najhujšega kaznivega dejanja, umora, v občini ni bilo. Raziskanost kaznivih dejanj je bila v letu 1994 54,5%, lani pa 56,6%. »Že v začetku tega leta smo uspeli raziskati prek 15 kaznivih dejanj, vlomov in tatvin, kar bo statistične podatke za lansko leto še izboljšalo.« Policisti so lani obravnavali manj kršitev določil zakona o javnem redu in miru, to je 558, medtem ko je bilo leta 1994 zabeleženih 570 kršitev. Podali so 472 predlogov sodniku za prekrške, kar je prav tako nekoliko manj kot leto prej. »Na tem področju se stanje izboljšuje, saj — razen ene — večjih kršitev ni bilo. Še posebej ugodne razmere pa so bile v de- OSKAR KOLENC Podlog 41, Šempeter vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih * čiščenje kanalizacije (odvoz fekalij) telefonska številka 063/702-162 cembru, zlasti glede metanja petard, kar se odraža tudi v skupnem številu kršitev.« Kakšna pa je bila prometna varnost na cestah žalske občine oziroma na območju, ki ga pokriva Policijska postaja Žalec? »Na področju prometne varnosti smo lahko najbolj zadovoljni, saj podatki kažejo, da smo imeli lani 11 smrtnih žrtev manj, kar je zelo dober podatek glede na to, da je leta 1994 na naših cestah umrlo 26 ljudi, lani pa 15. Vendar pa se je število prometnih nezgod povečalo, in sicer od 721 leta 1994 na 747 Pri tem niso upoštevane tiste nezgode, ki so vodene kot uradni zaznamki. Prav tako ugotavljamo, da je bilo v prometnih nesrečah več telesno poškodovanih oseb. Hudo poškodovanih je bilo 67 udeležencev (leto prej 61), lahko telesno poškodovanih pa 133 (leto prej 117). Kljub vsemu pa glede na manj smrtnih žrtev ocenjujemo, da je bilo na področju prometne varnosti stanje boljše.« Če se število žrtev in prometnih nesreč iz leta v leto spreminja, pa vzroki zanje ostajajo vsako leto enaki. Tudi lani se je največ nesreč zgodilo zaradi neprimerne hitrosti, izsiljevanja, prehitevanja jn alkohola. Leta 1995 so policisti obravnavali 1294 kršitev cestno-prometnih predpisov (leta 1994 so jih 1239). Prav tako so dali več predlogov sodniku za prekrške, lani 1006 predlogov, leto prej pa 966. Izrekli so 2917 (2507) denarnih kazni. »Prvega marca letos se bo tudi Policijska postaja Žalec vključila v projekt ministrstva za notranje zadeve, imenovan Policija. Glede na to ocenjujemo, da se bodo varnostne razmere v tem letu še izboljšale,« je povedal komandir Zvone Šmid. Več o tem projektu pa v naslednji številki Savinjčana. Seminar o hmeljarstvu v Rogaški Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec organizira s sodelovanjem Kmetijske svetovalne službe letos že 34. seminar o hmeljarstvu. Seminar bo od 22. do 23. februarja v Rogaški Slatini, v Kristalni dvorani Zdraviliškega doma, na njem pa bodo obravnavali aktualne teme iz hmeljarstva in skušali narti odgovore na nekatera v tem času najbolj pereča vprašanja pridelave in predelave hmelja. Med njimi je vsekakor na prvem mestu vprašanje, kako pridelovati hmelj z dobičkom. Strokovnjaki z ekonomskega področja bodo na seminarju nakazali možnost, kako lahko hmeljar preživi v zaostrenih pogojih prodaje hmelja. Predavatelj iz Avstrije bo predstavil izkušnje avstrijskih hmeljarjev ob vstopu v Evropsko skupnost. V nadaljevanju seminarja bodo govorili o kakovosti hmelja, ki se odraža predvsem v vsebnosti alfakislin in jo je mogoče doseči predvsem s sajenjem brezvirusnih sadik, optimalnim gnojenjem z dušikom, s pravilno obdelavo, preprečevanjem zbitosti tal in z obiranjem v času optimalne zrelosti hmelja. Predavatelji bodo opozorili tudi na ohranjanje kakovosti med sušenjem in skladiščenjem hmelja. Predstavili bodo pregled doseženih pridelkov in kakovosti slovenskega hmelja v lanskem letu. Drugi dan seminarja bo namenjen predvsem varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci. Seznam dovoljenih fitofarmacevtskih pripravkov se vsako leto močno spreminja, odvisno tudi od zakonov m pogojev držav, ki uvozijo hmelj. Vsakoletno seznanjanje hmeljarjev z novostmi na tem področju je zato nujno. Na letošnjem seminarju,!» še posebej poudarjen vpliv rabe kemičnih pripravkov za varstvo hmelja na okolje. Kot možnost za zmanjšanje porabe škropiv bo med prikazi posterjev predstavljena tudi računalniško podprta prognoza hmelje-ve peronospore, ki omogoča celo do 50% manj škropbenja. Organizacijo seminarja v Rogaški Slatini sta podprli tudi Uprava RS za pospeševanje kmetijstva m Slovenska znanstvena fundacija. V. Knapič Mare Cestnik Kratko zahvalno razmišljanje \/ tokratni zapis bom vložil nekaj tveganja ter ga za izhodišče obarval z oznanilom dogodka, ki je, če parafraziram astronavta Armstronga, »majhen za človeštvo, a velik za človeka«. Rojstvo otroka je verjetno eden najbolj osebnih dogodkov v življenju, naj igra takrat vlogo novorojenčka ali vlogo roditelja. Torej: dan pred izidom prejšnje številke vašega časopisa me je kot očeta potrdilo malo rožnato bitje, ki bo, ko bo dovolj zraslo, slišalo na ime Lucija. In zakaj ob tem naznanilu tvegam? Časopisno pisanje se naj ne bi predajalo tako zelo osebnostnemu vpletanju intimnih dogodkov, ker hoče biti resno, nepristransko in s čim manj začimbami; da so časopisi zaradi takšnega gledanja ceneno porabniško blago z mnogo krajšo dobo trajanja kot kruh in mleko, je druga zgodba. Za kdaj drugič. Po tistem, ko se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi, me je presenetil silovit plaz voščil. Od tistih z besedo in stiskom roke do onih z glasbenimi telegrami in rožnatimi medvedki. Vsakega sem bil vesel in za vse sem iskreno hvaležen. Bolj in bolj pa sem se ob njih spraševat, čemu mi ljudje sploh čestitajo. Če bi izrekali pohvalo moji otročnici, ki je izvrstno opravila, kar je morala in si želela, bi nekako še razumel - ampak zakaj meni? Kaj sem storil tako velikega in pomembnega? Mi čestitajo za nekaj, kar je zorelo samo od sebe, neodvisno in ločeno od mene; ali nemara za trenutke prvinskega užitka in sreče, za katero sta potrebna samo gola koža in ljubezen in ob katerih se zgodi spočetje? To vendar zna in zmore vsak, saj se zgodi »prej, preden pade dinar v žep« - kot so rekli včasih. Kakšna je razlika med čestitkami za tisto, kar se ti zgodi, in za ono, kar napraviš, ustvariš? Smešno: obsipan sem z navdušenim odobravanjem in voščili za eno najelementarnejših zakonitosti življenja, torej razmnoževanje, zmožnost vseh živih bitij - komaj kdo pa mi, na primer, čestita za izdano knjigo, za odmeven feljton, za dobro radijsko oddajo ali za prodoren članek, kar zmore - odstotkovno in kvalitativno gledano - zelo malo ljudi!? Da ne bo zavajanj: nisem lačen priznanj, nasprotno, ne pripenjajte mi jih, govorim o razmerju, o nerazumljivem vrednotenju. Od kod takšno veliko preprosto veselje nad novim človekom? Zdi se mi, da zato, ker so tudi pri ohranjanju in obnavljanju človeštva ljudje zabredli v nenavadna protislovja in se zaradi rušenja naravnih razmerij čutijo odrinjene in nepopolne. Naj ta stavek poenostavim z vprašanjem: zakaj se v ekonomsko in tehnološko razvitih družbah rojeva čedalje manj otrok, čeprav so ljudje čedalje bolj bogati in materialno preskrbljeni? Pravite, da niste bogati? Imate avto, omare oblek in goro posode, kupe strojčkov in aparatov, hiše s centralnim ogrevanjem in polne pohištva, telefon, dovolj hrane in še več priboljškov - človeštvo pa najbolj prirašča v deželah, kjer živi večina ljudi v pomanjkanju. Pravite, da otroci tako veliko stanejo? Ni res, stane vas vaša porabniška usužnjenost in prozorno razmišljanje, da »morate dati otrokom tisto, česar sami niste imeli« - seveda večinoma spet samo v materialnem smislu, je to nerazumljivo razmerje med blaginjo in njeno zdravo uporabo za potomce, ki si jih velika večina prej ali slej zaželi, izraz vse večje sebičnosti, samoljubnosti in odtujenosti? Mislim, da je lahko odgovor na to vprašanje žal le pritrdilen. Otroci kot da odžirajo, kot da so zajedalci in uničevalci dobro vpeljanega reda, tako imenovane osebne svobode, najtrdovratnejši nasprotniki ambicij in karierizma, v katerih za nameček ni idealov, ampak eno samo golo in prostaško pridobitništvo. Tudi zaradi takšnega razmerja do rojevanja otrok in vzgoje novih ljudi me bo težko prepričati, da ima takšna civilizacija sploh še kakšno možnost. Naj se malo osredotočim na Slovence. Sploh me ne skrbi zanje. Če ne bomo sami poskrbeli zase, bodo na naš račun zase poskrbeli drugi. Privoščim jim, to je njihova pravica. Geni naj se dobro premešajo, to koristi - govoriti o narodnostno čisti krvi je velika in nevarna neumnost, v kateri spretno plavajo debeli krapi cenenih populističnih političnih agitatorjev. Rešitev ohranitve slovenstva je samo v kulturi, v kulturi življenja, sobivanja, v kulturi z najširšim spektrom pomenov. Takšni, ki je ne predvajajo na kabelskih in satelitskih televizijskih programih in ki je ne prodajajo v Intersparu ali, če sem bližji, v tem vašem majhnem butičnem mestu. Zaradi te vizije hočem imeti otroke ter jih vzgajati v svetovljanstvu, v odgovornosti do vseh oblik življenja, v duhovni polnosti, v vzdušju svojega lastnega srečnega, snovno revnega in starševske topline polnega otroštva - in ne v zagrajevanju v milijon malih slovenskih zlatih gradičev, po katerih odmevajo za denar kupljivi ništrc, praznina in odtujenost. Če mi bo to uspelo - takrat mi čestitajte! K. R. t g rcsup PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC OBVEŠČA Podjetniki in tisti, ki to še nameravate postati, lahko izkoristite brezplačne splošne svetovalne storitve s pravnega, finančnega, davčnega, tržnega, poslovnega in drugih področij po naslednjem razporedu. mesto svetovalec telefon dan v tednu ura 1. IZVIR d.o.o. Žalec, Janko Kač 712-181 ponedeljek od 8. do 12. Šlandrov trg 24_________________________________________________________________ 2. OBČINA ŽALEC, Tanja Razboršek 715-313 torek od 8. do 12. Savinjske čete 5 Rehar __________________________________________________ J. UPRAVNA ENOTA Žalec, Melanija Žvikart' 715-313 sreda od 8. do 12. Savinjske čete 5________________________________________________________________ 4. ZBORNICA ZASEBNEGA Danilo Basle 715-630 četrtek od 8. do 12. GOSPODARSTVA Žalec, Levstikova ulica 2______________________________________________________________ Š! J. B. C. d.o.o. Žalec, Cican Zarin 713-194 petek od 8. do 12. Roševa 3 717-064 GRADBENO PODJETJE ALEA group, d.o.o., CELJE, LOŽNICA 43, ŽALEC VABI K SODELOVANJU: Kandidate naprošamo, naj svoje pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev z naslovom in kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh na naslov: Žalec, Ložnica 43, s pripisom »zaposlitev«. Krediti razdeljeni Po zapletih s sestavo upravnega odbora občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva občine Žalec v lanskem letu je bil v januarju končno zaključen 8. razpis za ugodne podjetniške kredite. Razdeljenih je bilo skupaj 48 milijonov tolarjev. Na 8. razpis, ki je bil objavljen že v prvi polovici lanskega leta, se je prijavilo 34 kandidatov. 21 izmed njih bo dobilo podjetniške kredite, če bodo izpolnjevali tudi pogoje, ki jih postavlja banka. Na svoji seji je upravni odbor izbral banko, prek katere bo tokrat izpeljano kreditiranje, to je Banka Celje. 9. razpis za ugodne podjetniške kredite bo predvidoma objavljen še pred poletnimi dopusti. K. R. ali po dogovoru s svetovalcem. Sanje so postale resničnost S temi besedami je lastnik podjetja SPEKTER d.o.o. DRAGO PIRH, vidno ganjen, nagovoril več sto udeležencev otvoritve novih delovnih prostorov, ki obratujejo na Ložnici pri Žalcu pod imenom PIRH AVTOKAROSERIJA. Drago Pirh, Vera Kokolj in Jože Štefančič, veselje in ganjenost ob otvoritvi poslovnih prostorov PIRH AVROKAROSERIJA je tehnološko skrbno načrtovana investicija podjetnika iz Žalca Draga Pirha, plod njegovega osebnega znanja ter plod znanja vrste strokovnjakov in dolgoletnih sodelavcev avtoiičar-ske delavnice Draga Pirha, ki že četrt stoletja zadovoljuje lastnike jeklenih konj s kvalitetnim delom in poslovnostjo. Potreba po izgradnji funkcionalnih prostorov se je Dragu Pirhu že vrsto let vrtela po glavi, priložnost se je pokazala v letu 1992, ko je začel izdelovati načrte in je zasadil prve lopate. V pogovoru nam je tudi zaupal, da so upravni organi, ki skrbe za urejanje prostora Občine Žalec, korektno sodelovali pri pripravi ustreznih dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju so sodelovali tudi krajani Ložnice, ki so zahtevali predvsem zaščito in varstvo svojega že zaradi deponije in bližnjih industrijskih objektov de- gradiranega bivalnega okolja. Z neposrednim reševanjem problemov, s pomočjo kolektiva in družine, ki so v Draga verjeli in si z njim prizadevali, je zrasel objekt, ki bo v prihodnje zadovoljeval mnoge lastnike avtomobilov. Celoten projet se razprostira na 50-ih arih površine. 1800 m2 je pokritih površin, namenjenih proizvodnji in skladiščenju, 300 m2 pa je poslovnih prostorov, ostalo so parkirišča in zelene površine, prostori namenjeni av-toličarstvu in avtokleparstvu so vzorčno opremljeni z vrhunsko tehnologijo italijanskega proizvajalca SPANESI, ki ga Drago Pirh ekskluzivno zastopa na slovenskem trgu. PIRH AVTOKAROSE-RljA je zamišljena kot celovita ponudba avtoličarstva in avtokle-parstva s trgovino materialov, ki so potrebnima to dejavnost. S tem razlogom si je podjetnik pridobil ustrezne licenčne pogodbe z vrhunskimi proizvajalci avtore- paraturne opreme v Evropi. Poleg že omenjenega italijanskega podjetja SPANESI je AVTOKAROSERIJA PIRH ekskluzivni predstavnik za Slovenijo še za nizozemsko firmo AKZO NOBEL SIK-KENS, ki je podjetje za proizvodnjo lakov z dolgoletno tradicijo. Ekskluzivno zastopa še proizvajalca barvnih sprayev MOTIR Pooblaščeno zastopa in distribuira za podjetje 3M, proizvajalca potrebnih materialov, ki se uporabljajo v avtoličarskih delavnicah. To so različni lepilni trakovi, brusni materiali, zaščitne in tesnilne mase ter velik asortima avtoko-zmetike. Enako velja za nemškega proizvajalca avtoličarske tehnologije in brizgalne tehnike -SATA. PIRH AVTOKAROSERIJA je mlad obetajoč kolektiv 24-ih strokovnjakov, ki so svoje znanje nabirali na ustreznih šolah v Sloveniji, dopolnilna znanja in specializacijo pa pri vseh prej omenjenih podjetjih, ki so vodilna podjetja tovrstne dejavnosti v Evropi. Stalno sodelovanje s strokovnimi inštitucijami, z gradbeno šolo v Mariboru, ustreznimi odbori Gospodarske zbornice Slovenije, pa nas lahko navdaja z ugotovitvijo, da bo PIRH AVTOKAROSE- RIJA strokovno, tehnološko in poslovno kos izzivom sodobnega časa in bo eno uspešnejših podjetij v slovenskem prostoru. Otvoritev PIRH AVTOKARO-SERIJE je bilo tudi sicer pravo doživetje. Več sto udeležencev je uživalo ob nastopu NEW SWING QUARTETA, ki ga je Drago Pirh povabil k svojemu osebnemu uspehu, povabil pa je tudi vse sosede, vaščane Ložnice, vse poslovne partnerje, posebej pa je izpostavil gospo Vido Kokolj, svojo učiteljico praktičnega pouka, ki ga je vpeljala v skrivnosti in ljubezen do avtoličarske dejavnosti. Gospe Kokoljevi je pripadla tudi čast otvoritve poslovnih prostorov. Ob otvoritvi je bilo izrečenih mnogo iskrenih besed, mnogo želja po uspehu, omenjene so bile tudi težave, ki spremljajo naložbe v proizvodne in gospodar-' ske dejavnosti. Iz posameznih pozdravnih besed sem povzel nekatere misli in izjave: Drago Pirh, lastnik: »Danes je zame, za naš delovni kolektiv, za mojo družino velik dan, sanje, ki sem jih sanjal 25 let, so postale resničnost.« Milan Dobnik, župan občine Žalec: »Ko smo v letu 1990 Mlad in usposobljen kolektiv - porok uspešnosti postavljali temelje samostojni državi - Republiki Sloveniji, nismo verjeli, da bo ta država tudi tako uspešna.« Erič Don, član upravnega odbora AKZO NOBEL SIK-KENS: »V letu 1992 smo se odločili podeliti licenco za ekskluzivno zastopanje naše firme na slo- Vabilo k obisku vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah do 12. ure. venskem trgu, na podlagi poročila, da je dvajset let stara oprema v delavnici Draga Pirha vzdrževana tako, kot bi bila instalirana včeraj.« Močnik, predstavnik Obrtne zbornice Slovenije: »Vedno sanjamo o Evropi, tokrat je Evropa pri nas in se po nas zgleduje.« Albin Rošč, ravnatelj Gradbene šole v Mariboru: »Skupaj bomo še naprej skrbeli za visoko strokovnost naših učencev, saj naša šola z dijaki in učitelji praktičnega pouka že vrsto let obiskuje delavnico Draga Pirha. Janko Kos, predsednik vaške skupnosti Ložnica: »Skupaj smo načrtovali in s skupnimi napori in dogovori prišli do okolju in ljudem prijazne pridobitve za naš kraj.« Jože Suša, predstavnik delovnega kolektiva Pirh: »Ponosni smo in veseli novih delovnih pogojev našega kolektiva; prepričan sem, da bomo pri delu uspešni in konkurenčni.« Amalija Pirh, mati lastnika: »Draga sem vzgajala v skromnega in delavnega fanta; po znanem reku - zrno do zrna pogača - stoji danes pred nami palača.« E. R SPREJEM VOZIL Lastninjenje Tovarne krmil Od 3. januarja do 2. februarja je potekalo vpisovanje in vplačevanje delnic podjetja Hmezad Tovarna krmil, d,0,b. Žalec, Namen izdaje delnic je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje delnic je bila 204.747.000 SIT, kar predstavlja 204.747 delnic. Za javno prodajo je bilo namenjenih 40.949 delnic v skupni vrednosti 40.949.000 SIT. V javni prodaji je bilo zbranih za 1.183.302.81 S SIT certifikatov, fizične osebe so vplačale 67.239.159 SIT, ppoblaščene investicijske družbe pa 1.116.063.620 SIT. Ker je vrednost zbranih certifikatov presegla vrednost družbenega kapitala, namenjenega temu načinu lastninskega preoblikovanja, se je cena delnic iz javne prodaje zvišala za 30 %. V skladu s tem se bodo sorazmerno znižala vplačila pravnim osebam, preveč plačana kupnina pa vrnila. K. R. Hmezad Export Pred kratkimje Hmezad Export-import Žalec od republiškega sklada za razvoj (nekdaj imenovanega Kor-žetovega sklada) prejel odločbo, po kateri še neo-lastninjeno družbeno podjetje prehaja v last sklada. Razlog za to potezo je (trav neizpeljan postopek astninjenja, saj vodstvo podjetja glede tega ni uspelo doseči soglasja z denacionalizacijskimi upravičenci. Po besedah direktorja Andreja Natka se je Hmezad Export na to odločitev sklada že pritožil, včeraj pa so podpisali še sporazum o poravnavi z denacionalizacijskimi upravičenci. K. R. MODA SZ KVALITETA 9*s ZADOVOLJSTVO »SMODA S Trgovina in šiviljstvo Žalec, Ul. talcev 3 (za tržnico) tel.: 714-175, faks: 714-182 * velika izbira metrskega blaga za vsako priložnost V, * šivanje po meri, tudi za močnejše postave - * šivanje maturantskih oblek £5 * ekspres šivanje. M ZELO UGODNO - Izdelava maturantskih oblek za vsak okus, cena z blagom 20.000,00 SIT. Vabljeni v trgovino In šiviljstvo TWEED (za žalsko tržnico) ^ <5 vsak dan od & do 12. In od 14. do 18. ure, O ob sobotah od 8. do 12. ure. g MODA »S KVALITETA »s ZADOVOLJSTVO »s MODA Še državna taksa na vodo Položnice za januarja porabljeno vodo in kanalščino, ki jih je pred dnevi poslalo vsem porabnikom pitne vode žalsko komunal-• no podjetje, so verjetno pri marsikom povzročile slabo voljo. Na položnici se je že zdaj večjim postavkam pridružil še znesek, ki v povprečju znaša 125 tolarjev za gospodinjsta. To je taksa za obremenjevanje vode, ki jo je predpisala republiška vlada, prisilila pa naj bi državljane, da razmislijo, kje končajo njihove odpadne vode in kako z njimi onesnažujejo okolje. Uredbo o taksi za obreme- jansko pobrano takso za januar, njevanje vode (U. L. 41/95) je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor oziroma Uprava RS za varstvo narave. Pomeni takso na onesnaževanje okolja in je narejena po sistemu, ki so ga Nemčija, Avstrija in Švica uvedle že pred približno desetimi leti. Trenutno je cena obremenite vode na enoto - to je na prebivalca -letno (po sklepu vlade, U. I. 77/ 95) 800 SIT, cena pa se bo verjetno vsako leto povečevala. Na ta način bo skušala država prisiliti ljudi, da bodo poskrbeli za čim bolj učinkovito čiščenje odpadnih voda, hkrati pa bo taksa vir, s pomočjo katerega se bodo ti projekti lahko financirali. Čeprav uredba zavezuje vse državljane, jo bodo letos plačevali samo tisti, ki so priključeni na javne vodovode. V žalski občini bo tako takso vsak mesec pobiralo Javno komunalno podjetje Žalec, ker ima trenutno največjo bazo podatkov. Do naslednjega leta mora občina priskrbeti podatke o vseh občanih, tudi tistih, ki so priključeni na lokalne vodovode ali imajo celo lastne vodnjake. Ker tudi ti onesnažujejo vodo in ker ta v nobenem primeru ne more biti last posameznika, bodo morali prav tako plačevati takso. Kdo bo v tem primeru moral pobirati in odvajati takso v državni proračun, je še nedorečeno, verjetno pa nekdo na ravni krajevne skupnosti. Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, se taksa za obremenjevanje vode zaračunava mesečno. Osnova za izračun je količina porabljene vode na stanovanjsko enoto, upoštevajoč ceno 800 SIT na prebivalca letno. Taksa vključuje tudi meteorne vode. Formulo za izračun je oblikovalo ministrstvo. Za tiste občane, ki so priključeni na čistilno napravo v Kasazah in torej že plačujejo čiščenje odpadnih voda, znaša taksa 12,59 SIT/m3. Za občane, ki so sicer lahko priključeni na kanalizacijsko omrežje, ne pa tudi na čistilno napravo, je mesečna taksa 15,12 SiT/m3. »Po naših predvidevanjih se bo to leto s takso za obremenjevanje vode v naši občini zbralo 28 milijonov SIT. Prvega aprila moramo vso zaračunano, ne pa de- SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, servis in meritve oljnih gorilcev.___________ v celoti nakazati v državni proračun. Komunalnemu podjetju ne ostane niti tolar. S pobiranjem takse imamo samo stroške, med drugim smo morali prilagoditi naše računalniške programe, česar pa nam država ne povrne. Če bo občina imela projekte s področja kanalizacije in čistilnih naprav z ustreznimi gradbenimi dovoljenji in bo te projekte potrdilo ministrstvo za okolje in prostor, se taksa ne bo odvajala v državni proračun, pač pa bo denar ostal v občinskem proračunu za izvedbo teh projektov. Država bo ob koncu vsakega leta preverjala, ali je bil ta denar dejansko porabljen v tiste namene, kot je bilo prikazano.« Čeprav se bo taksa na splošno povečevala vsako leto, se bo za porabnike, ki bodo s temi projekti zagotovili ustreznejše čiščenje odpadnih voda, zmanjševala. Ko bo na primer čistilna naprava v Kasazah delovala v okviru predpisanih vrednosti za izpust v vodotok, bo ta taksa predvidoma zelo majhna. Tudi industrija plačuje takso za obremenjevanje vode, pri čemer so zahteve še ostrejše. »Pri določenih količinah porabljene vode bodo morala podjetja zgraditi svoje merske objekte, ki jih bodo pregledale inšpekcijske službe in kjer se bodo redno pregledovali vzorci odpadnih vod. Na osnovi teh bodo plačevali takso, in to neposredno državi. Tako bodo industrijski onesnaževalci še bolj zainteresirani za gradnjo čistilnih naprav, bodisi centralnih, bodisi lastnih. V tem primeru bodo lahko takso obdržali v podjetju. Seveda pa mora pred tem tak projekt potrditi ministrstvo, taksa pa mora biti strogo namensko porabljena.« Ne glede na to, ali se strinjamo s takšnim ekološkim posegom v naše denarnice, bomo po zakonu takso za obremenjevanje vode poslej dolžni plačevati. Pa bo ta denar vendarle ostal v dolini? »V sodelovanju z občino je naše Komunalno podjetje ministrstvu že poslalo v presojo projekt gradnje kanalizacijskega ko-lektorja Šempeter-Polzela in projekt avtomatizacije čistilne naprave v Kasazah. Letos bo narejen še projekt posodobitve te naprave in na osnovi pridobljenega gradbenega dovoljenja bomo prav tako prosili za soglasje, da bi se izvedba financirala tudi s sredstvi iz takse za obremenjevanje vode. Res se bo zaenkrat s to takso zbralo glede na vrednost investicij bolj malo denarja, vendar bo ta znesek vsako leto večji, s tem pa bodo tudi ljudje vse bolj zainteresirani, da pristopijo k tem investicijam,« je povedal Matjaž Zakonjšek. K. R. Miloš Mikeln-siavnostni govor ob kulturnem prazniku Zapovedan praznik pesniku v spomin Ne vem, ali imajo še kje tako kot mi Slovenci državni praznik, dela prost, tako rekoč zapovedan praznik v spomin svojemu najboljšemu pesniku - mogoče imajo, pa jaz ne vem. Večinoma bolj slavijo zmagoslavne dogodke, razglasitev države, dobljeno vojno, izjemoma kak narod tudi kako usodno izgubljeno bitko, med svojimi znamenitimi možmi pa častijo rajši velike kralje, vojskovodje, osvajalce novih celin. Zakaj imamo Slovenci državni praznik zaradi pesnika? Ker se Slovenci nismo formirali v narod v vojnah, ker naša narodna zavest ni rasla z zmagovitimi velikimi bitkami ali z osvajanjem novih celin. Slovensko samozavedanje in samozavest, to je nastajalo in se utrjevalo v stoletnih prizadevanjih za ohranitev narodne samobitnosti predvsem skozi domači jezik in vse, kar narod ima z njim, s svojim jezikom, se pravi, vso svojo kulturo, kulturo v najširšem pomenu. Za slovenski jezik pa so Slovencem skrbeli pač ljudje jezika, najprej duhovni, nato posvetni, in najvišje je med njimi segel, pravi čudež v svojem času, France Prešeren z Vrbe nad Radovljico. Da vemo, kako usodnega pomena je bila za ohranitev in za narodno izoblikovanje slovenstva naša knjiga, naš jezik, naša kultura - da se tega zavedamo, to pokažemo s tem, ko imamo za državni praznik pesnikov dan. Nič novega, bo kdo rekel, saj to vsi vemo. Že res, pa vendar ni odveč ponavljati to staro resnico vedno znova, ob dobrih letinah in ob sprijenih, v lepem in v slabem, ko Slovenci in Slovenija romamo skozi čase, dobre in slabe. V teh krajih tu, v rodovitni Savinjski dolini, ljudem nikoli ni šlo prav zelo slabo. Tudi v slabih časih se je tu laže preživelo kakor kod drugod, kjer zemlja ni tako radodarna in podnebje tako uravnovešeno prijetno. Zato pa je tudi do sem, v porečje Savinje, vedno znova segal pohlep mogočnih sosedov s severa. Kako se je Slovenec Savinjčan upiral raznarodovanju, se ve, a se vseeno spomnimo tistih časov, za spremembo enkrat z veselim dogodkom. Leta 1891 so zgradili železnico od Celja do Velenja. Odprl jo je štajerski deželni glavar grof Wurmbrand. Slovensni vlak se v Petrovčah ni ustavil, prebivalstvo spodnjesavinj-skih občin ga je skupno pozdravilo v Žalcu, s svojimi župani na čelu. V Žalcu je bil takrat župan zaveden Slovenec s trdim nemškim priimkom Hausenbichler, v Petrovčah pa je županoval zagrizen nemčur s slovenskim priimkom Lenko. Deželnemu glavarju in grofu so že poprej povedali o teh dveh županih in mu priporočili, naj žalskega Hausenbic-hlerja ostro pokara, petrovskega Lenka pa pohvali. Ampak, na takem dvornem vlaku se najbrž spotoma kaj poje in še več popije, pa je deželni glavar stvar malo zamešal - in ko so mu na žalskem peronu predstavili Hausenbichlerja, je rekel, »Nur so weiter, Herr Bürgermeister«, le tako naprje, gospod župan, petrovskega nemčurja s slovenskim priimkom je pa nahrulil: Ne vtikajte se v politiko, ker o njej nimate pojma, - in ko je nemčur Lenko postajal v zadregi vse bolj rdeč v obraz in je deželni glavar gledal pred seboj njegov po- -0. AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 63320 Velenje, tel.&faks: 063/855-975 CORSA Eco in Swing ASTRA 3, 4 ali 5V ASTRA CARAVAN TIGRA 1.4 in 1.6 - 16V motor OMEGA in FRONTERA V prodaji nov OPEL VECTRA * vaše rabljeno vozilo vzamemo v račun Na zalogi vsa vozila letnik 1996 iz programa OPEL UGODNI NAKUPNI POGOJI - popust od 500 do 1500 DEM | polnoma porudeli nos, je k tistemu, kar so mu poprej svetovalci naročili, dodal še iz svojega: Und saufen Sie nicht soviel, ne pijte toliko! Seveda je bilo v narodnostnih spopadih za Savinjsko dolino in celo tako imenovano Spodnjo Štajersko takih veselih dogodkov malo in veliko hudo žalostnih. Zaostril se je narodnostni boj prav v Prešernovih časih in neposredno po njih, ko je tod slovenstvo branil Prešernov sodobnik škof Slomšek, potlej v času znamenitega žalskega tabora, hudi spopadi so bili ob prelomu stoletja in razpadu Avstrije, še v stari Jugoslaviji je bilo nemčurstvo močno in napadalno, najhujše pa seveda med zadnjo svetovno vojno, ko je nemški nacizem razglasil te kraje za od davna nemško deželo, ki da se je »vrnila« v nemški rajh. In takrat so spet, kakor od izida Prešernovih Poezij 1849 naprej, spodbujala Slovence gesla, na zidovih, na skrivnih sestankih, na listkih, skrivaj raztrosenih, gesla, prepisana iz tiste drobne knjižice. Recimo ono, da največ sveta otrokom sliši Slave in da si sami voljo vero in postave, kar smo Slovenci upali doseči v skupni južnoslovanski državi dvakrat zapored, leta 1918 in 1945. Ko se je nazadnje tudi jugoslovanska zamisel izkazala za nas le kot okorna cokla politične in gospodarske zaostalosti in je življenje v njej postajalo neznosno, smo začeli sami od sebe ob kulturnih dogodkih, na Prešernovi proslavi, recimo, tam sredi osemdesetih let vstajati, ko se je oglasila Prešernova Zdravljica. Upe-Ijal je to pravzaprav, na osrednji ljubljanski proslavi in tudi ob drugih priložnostih, Matjaž Kmecl, naš rojak iz krajev malo nižje doli ob Savinji. Kakor uglednikom v prvi vrsti sprva to ni bilo všeč, večini ne, so vendar morali skupaj z drugimi vstati tudi oni, potlej je sčasoma bilo v prvi vrsti vse več mlajših, novih obrazov, ki so radi vstali ob Zdravljici - in nazadnje je Zdravljica postala uradna himna nove slovenske države, samostojne prvič spet po letu 874, ko je izgubila neodvisnost Kocljeve kneževine, in ker v tistih časih o Slovencih kot narodu ni mogoče govoriti, je to prva slovenska država sploh. Prešernova vizija se je uresničila: sami si volimo vero in postave. Kako nam zdaj to gre od rok, je seveda drugo vprašanje. Da »ne vrag, le sosed bo mejak« ni odvisno zgolj od naše dobre volje, temveč vsaj toliko kakor od nas tudi od sosedov, čeprav zavisi kajpada tudi od tega, kako znamo shajati z njim. V vsem drugem, kjer si res sami delamo postave, pa je mogoče vredno premisliti, nocoj, ko slavimo Prešerna, kakšen bi bil prešernovski pristop. Pristop pesnika k politiki. Ugibati o tem. Prešeren je bil manj političen človek, kot se splošno misli. Najnovejše raziskave; recimo Kosov »Neznani Pešeren«, ga označujejo že kar kot apolitičnega in plašnega. To je najbrž pretirano - gotovo pa je, da se z dnevno politiko ni ukvarjal. Jaz bi rekel - hvalabogu, da se ni, kajti to mu je omogočilo, po mojem mnenju, da je lahko ohranil široki razgled nad velikim tokom usode naroda, dnevnopolitični spori pa človeku tak razgled zameglijo. Široki razgled nad preteklostjo in vizijo prihodnosti. V velikih potezah, v širokih razsežnostih, v bistvenem, ne v pritlehnih razprtijah. Zato ne bi bilo po prešernovsko, da tako rečem, če bi na njegovi proslavi razpravljali, ali naj ali naj ne, recimo, recimo za primer, dobijo slove-njegoriške vinograde nazaj graški trgovci in koroške gozdove potomci grofa Thurna, čigar gozdarjev in lov- cev so se Slovenci tam med drugo svetovno vojno zelo bali, ker so bili najhujši nacistični ovaduhi. Ali o čem tretjem in četrtem podobnem, o še bolj dnevnopolitičnih temah. Prešernov dan ni za to. S tem se naj ukvarjajo stranke in politiki v parlamentu in v vladi. Prešernov dan ni za to. Prešernov dan pa naj jih spomni, politike, stranke, vlado, parlament, katera so usodna vprašanja za ob-sfoj naroda, kako je gledal nanje genij s svojega visokega razgledišča nad časi, nad dobami v narodovem razvoju - in potlej bodo laže prav odločili o omenjenih in drugih zadevah. Vsakogar od nas, vsakega državljana Slovenije pa naj Prešernov dan opomni o tem istem, o osnovnih vrednotah slovenstva v tem smislu, da bomo znali izbirati v politiko, v parlament, v vlade take ljudi in stranke, ki vidijo kaj več in zmorejo kaj več od medsebojnih podtikanj in spotikanj, od večnih prepirov, ki so sicer obvezen sestavni del večstrankarske politike, zato pač so stranke, a vendar ne smejo tako popolnoma prevladati, da za razreševanje skupnih težav, ki jih je veliko vseh vrst, ne ostane ne v občini, v mestu, ne v državi niti volje niti moči. Da nas o tem opomne, da o tem razmišljamo, malo skupaj, malo vsak zase, za svojo politično, svojo volilno odločitev - toliko je pa že prav, da je Prešernova proslava tudi svoje vrste politikum. In še nekaj naj bo: zahvala in pohvala kulturnim delavcem, kulturnikom po vsej slovenski deželi in državi, ki se trudijo, vsak po svojih močeh, slediti velikemu vzorniku. Naj bo to tudi njihov dan, smem reči naš dan. Ker, da za konec ponovim misel z začetka - Slovenci nismo postali narod po velikih vojskovodjih, kraljih in knezih, osvajalcih, temveč po ljudeh slovenske besede. Tega in Prešerna tudi zdaj v svoji mladi lastni državi, in predvsem v njej, ne pozabimo. * izredno ugoden kredit na 5 let s pologom ali brez za nova in rabljena vozila * * leasing na tri teta * Pooblaščen servis, kleparsko ličarske storitve, dodatna oprema, avtokozmedka, avtoalarmi In originalni rezervni deli. SE PRIPOROČA POOBLAŠČENA AVTOHIŠA JAKOPEC ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO. Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PONOVNO ZNIŽANJE OBRESTNIH MER ZA POSOJILA 5 1. februarjem 1996 smo ponovno znižali obrestne mere za posojila za pravne osebe, zasebnike in fizične sebe. IZHODIŠČNE OBRESTNE MERE ZA PRA VNE OSEBE IN ZASEBNIKE: - kratkoročna posojila T + 9,9% - dolgoročna posojila T+11,0% OBRESTNE MERE ZA FIZIČNE OSEBE: - gotovinska posojila z dobo odplačila 6 mesecev T+10,0% 1 leto T +11,0% 2 leti T+12,0% 3 leta T +13,0% Vse podrobnejše informacije za posojila so vam na voljo v vseh enotah naše banke oziroma za malo gospodarstvo na sedežu banke v Vodnikovi 2, Celje, tel. 431-207, ga. Cvetka Bobnič, Sektor naložb. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka çelje Ali je Polzela prejela več, kot je vložila? V januarski številki Savinjčana smo lahko prebrali med ostalimi tudi podatek, koliko sredstev so prejele krajevne skupnosti iz občinskega proračuna. Na Polzeli je bilo okrog tega precej negodovanja. KS Polzela je v lanskem letu prejela več iz občinskega proračuna, kot je vanj vložila. Konkretno v številkah: vsak prebivalec KS Polzele, 4239 po številu, je prispeval k občinskemu proračunu 50.735 SIT, porabil pa 59.995 SIT. Gospod Stanko Novak, kako komentirate ta podatek? »Pri analiziranju podatkov porabe proračunskih sredstev v letu 1995 za KS Polzela smo v krajevni skupnosti ugotovili, da so ti podatki precej netočni, lahko bi tudi rekel zavajajoči. Prva netočnost je že v številu prebivalcev. KS Polzela ima 4253 prebivalcev. Lahko tudi povem, da v lanskem letu nismo obnovili niti metra, da drugih manjših, pa za nas pomembnih stvari, ne naštevam. Res pa je, da že nekaj let poteka na cevovodu Vransko-Polzela zamenjava vodovodnih cevi z večjo dimenzijo, da bi tudi na Polzelo priteklo več pitne vode. Tako je bil v lanskem letu obnovljen del vodovoda Poljče-Parižlje, znesek \7J milijona pa pripisan KS Polzela. Ta vodovod koristijo tudi krajani drugih KS, zato sodimo, da smo mi dolžni pokriti le sorazmerni del teh sredstev.« Kot mi je znano, je v izgradnji tudi kolektor za Polzelo. »Drži, tudi za Polzelo. Zato smo bili lani veseli, ko smo izvedeli, da je bil izbran izvajalec, ki je ponudil, da bo zgradil kolektor do Ločice ob Savinji za 33 milijonov namesto za 40 milijonov tolarjev, kot je znašal predračun. Izgradnja kolektorja še ni prišla niti do meje KS pa smo za leto 1995 že obremenjeni s 44,6 milijona tolarjev, kar pomeni za nekaj več kot tretjino prekoračen pogodbeni znesek izvajalca. Trdim pa, da bodo ta del zgrajene kanalizacije koristila tudi naselja ob kolektorju sosednje KS, zato je takšna obremenitev neumestna.« Kaj pa na drugih področjih, ali so tudi tam kje odstopanja? »Pri kulturnoumetniškem društvu deluje tudi knjižnica. Naša knjižničarka dela ljubiteljsko skozi vse leto za skromno nagrado, Polzeli pa je bila pripisana tudi bruto plača ene knjižničarke Zavoda za kulturo Žalec v znesku 1,1 milijona tolarjev. Res pa je, da smo prejeli iz postavke varstva naravne in kulturne dediščine 1,8 milijona za obnovo parka Šenek ter strehe in kupole zvonika na župnijski cerkvi. Ko sem gasilcem na njihovem občnem zboru omenil podatke, da je Polzela prejela za zaščito in reševanje 3,6 milijona, je bil skoraj ogenj v strehi, kot temu pravimo, kajti gasilci so prejeli le 120 tisočakov dotacije. Tisto kar je pri vsej stvari še najbolj čudno, pa je to, da je za plače občinske uprave Polzeli prišteto 15 milijonov, kar pomeni približno 10 bruto plač, torej 10 zaposlenih. Na Polzeli pa so v elaboratu za ustanovitev občine predvidevali le tri zaposlene. Tudi na drugih področjih ugotavljajo nerealne podatke, vendar ne v takšnem razkoraku, kot so našteti.« Omenili ste elaborat za ustanovitev občine Polzela. V čem pa vidite prednost v svoji občini? »Prvo, kar moram povedati je, da se po novi zakonodaji v lokalni samoupravi vloga in obseg dela nove občine bistveno razlikuje od dela KS. Vsa druga področja ureja upravni organ v pristojnosti državne uprave. Samo za urejanje komunalnega področja pa je ta občina odločno prevelika. Najbolj pomembno pa je, da bo denar polzelskih davkoplačevalcev prišel na Polzelo. Vem, da bodo tudi v bodoče potrebna skupna vlaganja v skupne zadeve, kot so vodovod, kanalizacija, odpadki in drugo. Kot sem že omenil, na Polzeli v lanskem letu ni bilo skoraj nič narejenega na komunalnem področju. To pomeni, da je okrog 60 odstotkov vodovodnih cevi še vedno salonitnih, starih od 30 do 40 let, da je 80 odstotkov krajevnih cest v slabem stanju. Vse skupaj pomeni zaostanek kraja, kar iz leta v leto ustvarja vedno večji razkorak. Drži tisto, kar mi je rekel župan neke nove občine: »Sedaj so računi čisti in jasni.« V proračunu prejšnje občine pa je bilo ogromno malih kapilar, iz katerih je curljal denar, zato tudi nikoli ni in ni bilo možno ugotoviti, kam odteka. Ko smo vse te čudne številke spravili v realni okvir, smo prišli do podatka, da je poraba na krajana KS Polzela 37017 SIT, torej nekako v zadnji četrtini, kar tudi ustreza dejanskemu stanju. T. Tavčar GASILSKE NOVICE Glasilo Gasilec Lovro Največji uspeh lanskega leta je bil za gasilce Svetega Lovrenca nakup novega kombiniranega vozila v januarju, ki ga je med drugim omogočilo kar 40 botrov. Prav tako so kupili novo prikolico za motorno brizgalno. Zelo aktivne so članice društva. Kar dve od petih tekmovalnih desetin sta ženski - mladinke in članice, gasilke pa so med drugim zaslužne za izvedbo več prireditev v kraju, ne le gasilskih. Tako so v marcu pripravile srečanje žena Svetega Lovrenca, sodelovale so pri izvedbi slavnosti ob prevzemu novega gasilskega vozila in v avgustu pri izvedbi velike vrtne veselice oziroma tekme koscev in grabljic. V decembru pa so izdale prvo številko glasila gasilcev Svetega Lovrenca z naslovom Gasilec Lovro, katerega urednica je Andreja Kumer. V njem so predstavile delo društva v lanskem letu, pa tudi plan za to leto. Bilten so dobila vsa gospodinjstva v vasi. Na letošnjem občnem zboru so sprejeli nov statut društva. Med drugim so se odločili, da njihov naziv še naprej ostane tovariš ne gospod gasilec. Prav tako so potrdili plan dela za to leto. Prednostna naloga je nakup nove motorne brizgalne, za katero so že začeli zbirati denar. Lani nov prapor Prostovoljno gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je lani praznovalo 75-letni-co. Obletnico so proslavili z nakupom novega gasilskega praporja, na katerega so pripeli tri trakove, 104 zlate in 19 srebrnih žebljičkov. Poleg tega so lani kupili prenosni radijski postaji, nekaj zaščitnih plaščev in škornjev, še vedno pa ostaja glavna naloga nakup novega kombiniranega gasilskega vozila. Njihova gasilska cisterna je s 25 leti najstarejša v občini, preboldskim gasilcem pa so jo podarili avstrijski gasilci. Zbiranje denarja za cisterno se bo nadaljevalo v tem letu. Po strokovni usposobljenosti, številu gasilskih častnikov in izprašanih gasilcev je preboldsko društvo eno najmočnejših, žal pa tudi vsi gasilci s čini niso najbolj aktivni pri delu društva, je med drugim na občnem zboru povedal poveljnik Jože Jager. Na območju društva je bil lani en požar, večkrat pa so bili v pripravljenosti in so po potrebi pomagali pri gašenju požarov drugod. V lanskem letu so tekmovale štiri gasilske desetine, med njimi pa so bili najuspešnejši mladinci, ki so na regijskem tekmovanju osvojili tretje mesto in se bodo v maju udeležili državnega tekmovanja gasilcev. Samo za nekaj točk so državno prvenstvo Letni zbor čebelarske družine V prostorih čebelarskega doma na Polzeli so člani ČD Polzele pripravili letni zbor. Udeležila se ga je večina članov, zboru pa je prisostvoval tudi predsednik občinske čebelarske zveze Anton Rozman. zveze Žalec, ki je govoril o delu in problemih čebelarskih društev naše občine. Jani Pukmajster Čebelarska družina Polzela je člansko ena največjih in aktivnejših družin občine Žalec. Šteje 27 članov, ki delajo z 206 panji čebel. Občni zbor je odprl predsednik ČD Polzele g. Medvešček, ki je v pozdravnem govoru pozdravil čebelarje in jim zaželel dobro, boljše čebelarsko leto. V preteklem letu so v celoti izvedli zastavljen program družine. Organizirali so strokovno srečanje čebelarjev, se redno udeleževali sej in predavanj, zgradili večje betonsko stopnišče pri svojem domu, organizirali nabavo sladkorja in zdravil, udeležili pa so se tudi strokovnega izleta v Avstrijo. Finančno so preteklo leto zaključili pozitivno. Vsa izvedena dela so opravili s prostovoljnim de- lom. Z vodstvom OŠ Polzela se dogovarjajo o ustanovitvi čebelarskega krožka na šoli; močno si želijo podmladka, saj je večina članov starejših. Dogovorili so se tudi o akciji proti škropljenju s škropivi za zatiranje plevela v aprilu in maju, saj škropljenje v nepravem času -predvsem s herbicidi - ta vonj namreč čebele privlači, nato pa umori. Zato so sklenili, da se bodo v večji meri povezali s sredstvi obveščanja, da bi opozorili vrtičkarje in kmetovalce, ki naj bi obvestili čebelarje o tem, kdaj bodo škropili. Čebelarji bi ta čas čebele priprli, da ne bi poginile. Na zboru je govoril tudi Anton Rozman, predsednik občinske čebelarske zgrešili mlajši člani A skupine. Mlade gasilce vodi Branko Verk. 115. občni zbor žalskih gasilcev V soboto so se žalski gasilci sestali na 115. občnem zboru svojega društva. Iz organizacijskega poročila, ki ga je posredoval predsednik Franci Naraks, je razvidno, da so lani kar veliko pozornosti posvetili lastninskemu preoblikovanju društva na podlagi zakona o gasilstvu, s tem da so na vseh ostalih področjih dela bili zelo aktivni in, kot je tudi dejal, zelo uspešni. Lani je žalsko društvo dobilo iz proračuna občine 390.000 SIT kot osrednje gasilsko društvo v občini Žalec. S tem denarjem so pokrili stroške zavarovanja vozil, opreme in operativnih gasilcev, kot je to določeno za vsa gasilska društva v občini. Operativno poročilo je posredoval poveljnik Aleš Cilenšek. Žalski gasilci so lani opravili 37 posredovanj na območju občine Žalec. V primerjavi s prejšnjim letom je ta številka večja in zaskrbljujoča. V program dela za tekoče leto sodi med najpomembnejše naloge strokovno usposabljanje mladine in operativnega članstva, nudenje strokovne in tehnične pomoči MS Žalec in občini Žalec v požarnih intervencijah, pridobivanju novih članov itd. Na zboru so sprejeli dopolnila statuta, izvolili častno razsodišče in osmim članom podelili društvena priznanja. Več mladih v Kaplji vasi Eden največjih uspehov Prostovoljnega gasilskega društva Kaplja vas v preteklem letu je, da so uspeli v svoje vrste privabiti precej mladih, še vedno pa pridobivanje novih članov ostaja med pomembnejšimi nalogami v tem letu. Precej težav pa imajo zaradi lastninjenja doma, saj se ravno na gasilskem domu v Kaplji vasi kaže kolizija zadružnega in gasilskega krovnega zakona. Na letošnjem občnem zboru društva so izvedli nadomestne volite. V upravni in nadzorni odbor so izvolili pet novih članov, novi poveljnik društva pa je postal Ivan Rogel. Podelili so tudi več priznanj za dolgoletno članstvo in aktivnost v društvu. Za 60 let je priznanje prejel Franc Potočnik. K. R.T. T. Letna konferenca KO SKD Na letni konferenci so se v nedeljo sestali člani in simpatizerji stranke SKD Polzela. Med gosti so se konference udeležili predsednik občinskega odbora Ivan Kuder, žalski župan Milan Dobnik, Janez Lampret, nekdanji poslanec v skupščini in drugi. O enoletnem delu je poročal predsednik KO SKD na Polzeli dr. Janez Cukjati, ki je poudaril, da je njihova stranka pomagala pri organizaciji prireditev, kot sta materinski dan in miklavževanje. V sodelovanju s Karitas Polzela so sodelovali ob 50-letnici zmage pri Lipi sprave v Ljubljani, vseslovenskih srečanjih članov SKD v Celju in na Gori Oljki. V svojem poročilu je poudaril, da se bodo krščanski demokrati na Polzeli zavzemali tudi za ustanovitev občine Polzela, veliko skrb pa bodo posvetili volitvam. Na Polzeli podpirajo kandidata SKD prof. Milana Dobnika za poslanca v Državnem zboru na naslednjih volitvah. Ivan Kuder je delo polzelskih krščanskih demokratov pohvalil, saj po številu članstva v občini močno prednjačijo. Pripravili so tudi kulturni program. T. T. TRGOVINE MEŠIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015 Bogata izbira televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov in avtoradijev. Specializirana trgovina za vse vrste Panasonik telefonov, telefaksov in telefonskih central. Ugodne cene in MESNICA ČMAK Polzela 39 telefon: 063721156 Nudimo vam - dnevno sveže meso - domače mesne izdelke Akcijska prodaja pustnih dobrot domače proizvodnje. Pridite in se prepričajte. Se priporočamo! Roman Brglez pekarna-slaščičarna-trgovina-bistro Vransko 17, 63305 Vransko pekama In trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekama Velenje, Velenje, tel.: 854-181 Spoštovani in zvesti kupci! Res je sedaj še zima, vendar bo kmalu prišla pomlad in z njo toplejši čas, ki bo razveseljeval vašo dušo in srce. V našem kolektivu se trudimo, da bi vam bilo lepo že sedaj, ko je še hladno. Pridite in se prepričajte! SPREJEMAMO NAROČILA ZA TORTE VSEH MOŽNIH OBUK IN OKUSOV! Ugodna ponudba keksov lastne proizvodnje - na debelo ali v embalaži po 500 g. PUSTNI KROFI PO IZREDNO UGODNI CENI! KMALU NAGRADNA IGRA ZA ZVESTOBO! Do tedaj pa boste lahko, tako kot doslej, uživali ob kavici in slaščicah v našem bistroju. Če boste kupili več kot za tri ali šest tisoč tolarjev, pa boste seveda dobili že običajno nagrado za zvestobo. Hvala za zaupanje! kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja BRGLEZ TRI 'Č/Č/C^ PREBOLD tel. & faks: 723-243 V mesecu februarju vam po ugodnih cenah nudimo: - gradbeni material - barve, lake - umetna gnojila. Posebna ponudba: vrvica za hmelj: 320 SIT/kg elektrode jadran: 325 SIT/kg Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri. Oskubite jastreba Dramska skupina DPD Svobode Griže je med delavnimi v občini. Že od lanskega novembra se pripravljajo na uprizoritev komedije Toneta Partljiča Oskubite jastreba. Režiserka je Olga Markovič, ki nam je povedala takdle: »Vaje imamo dvakrat tedensko, imamo pa nekaj težav, saj imajo naši amaterski igralci dvoizmensko delo, tako da skoraj na vsaki vaji kdo manjka. Upam, da se bomo do premiere, ki bo 24. februarja ob 19.30 v dvorani Doma svobode, tu v Grižah, dobro pripravili. Povedati moram tudi to, da smo sami tudi masker, scenograf in kostumograf. 1 delom bomo tudi gostovali, v tej komediji pa nastopajo poleg mene, ki prav tako igram, še Valčka Gnus, Cita Pospeh, Tanja Turnšek, Barbara Grobelšek, Vera Kumerc, Trezi Žuža, Boža Trnovšek, Vili Golavšek, Jože Gaberšek, januš Grobelnik, Franci Izgoršek, Vojko Kristan, Igor Veligovšek, Stanko Holobar in Majda ježovnik, ki je šepetalka. Na sliki: Amaterski igralci gledališke skupine Griže, ki bodo nastopali v komediji T. Partljiča Oskubite jastreba. T. TAVČAR Brez sprememb v upravnem odboru V januarju je imelo volilno konferenco kulturno društvo Svoboda Braslovče. Na njej so pregledali opravljeno delo v minulem letu in sprejeli program dela za letovanje. Na konferenci so izvedli tudi volitve, na katerih so bili vsi člani upravnega odbora izvoljeni še enkrat. Tako tudi predsednik društva še naprej ostaja Franci Kumer. __________________K. R. Dohodnina na odru__________________ Prejšnji ponedeljek je bila v Žalcu odigrana četrta od skupaj petih predstav gledališkega abonmaja. Na sporedu predvidena predstava tržaškega gledališča Transvestitska svatba je bila zaradi poškodbe igralca odpovedana, namesto nje pa je Mestno gledališče ljubljansko predstavilo v tem času pisanja dohodninskih napovedi zelo aktualno komedijo z naslovom Dohodnina. Avtor igre je Jean Jacques Bri-cair, tudi to predstavo pa je režiral Vinko Môderndorfer. Vloge so odigrali Slavko Cerjak, Zlatko Šugman, Aljoša Ternovšek, Jože Mraz, Stanislava Bonisenja, Violeta Tomšič in Tanja Ribič. K. R. Občni zbor Svobode Prebold Minulo leto je bilo za DPD Svoboda Prebold uspešno, čeprav so se spet ubadali s precejšnjimi finančnimi težavami, je na občnem zboru društva povedal predsednik Anton Farčnik. Krajevna skupnost Prebold je postala lastnik Doma Svobode in Doma pihalnega orkestra, upravljalec obeh pa je društvo Svoboda. Že drugo leto so zbirali sredstva, da bi obnovili streho doma, vendar investicije doslej niso mogli izpeljati. Do konca marca letos pa bodo v Domu Svobode uredili stalno razstavo o NOB in spominsko sobo Slavka Šlandra, ki bosta odprti predvidoma 27. aprila letos. ROCKFEST 96 V bivši Jugoslaviji je za organiziranje in populariziranje rock kulture relativno uspešno skrbela Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Z osamosvojitvijo Slovenije pa skuša to tradicijo nadaljevati LDS, ki pripravlja v zadnjih dneh februarja prireditev ROCKFEST 96. Gre za skupek koncertov rock skupin, ki delujejo v tukajšnji regiji, predvidoma pa se bodo dogajali v rock klubu BARFLY v Celju in v DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA v Žalcu (v sredo, 28 2. ob 20 uri). Namen prireditve je predstaviti aktualne izvajalce s področja rock kulture, popularizirati delo in cilje LDS, konstruktivno zapolniti čas zimskih počitnic in tako ponuditi mladim opcijo kreativne zabave. ROCKFEST 96 Celje - Žalec je tridnevna prireditev, ki naj bi se odvijala v zadnjih dneh februarja, skuša pa nadaljevati dolgoletno tradicijo festivalov, ki so se v letih od 1980 do 1993 dogajali v celjski regiji. Sprva je šlo za nekaj vsakoletnih Festivalov akustične glasbe, ki so se praviloma dogajali v žalski Hmezadovi dvorani v tukajšnjem mladinskem klubu. Prireditev je sčasoma prerasla lokalni okvir in sam glasbeni trend (akustična glasba) in postala medijsko odmevna in kvalitetna prireditev. Za takrat delujoče glasbene skupine je prireditev pomenila enega od vrhov njihovega delovanja, hkrati pa pogojila nastanek novih skupin, ki so s svojimi nosilci zvoka (plošče, kasete) obogatile slovenski kulturni prostor. Na prireditvi so nastopila nekatera še sedaj aktualna imena slovenske estradne in kulturne scene s skupinami in posamezniki, ki aktivno ne delujejo več, vendar so v marsičem pripomogle, da je danes slovenski rock to, kar je. ROCKFEST 96 Celje -Žalec se torej trudi, kot rečeno, nadaljevati opisano tradicijo. So se pa odločili za nastope tukajšnjih skupin z željo, da bi se oblikovala svojstvena glasbena scena in se uveljavila v medijih (nacionalna TV, radio, tisk, kabelski TV sistem...). G. R. matela Društvo Svoboda Prebold ima kar šest sekcij. Moški pevski zbor, ki ga vodi Matjaž Kač, je v preteklem letu proslavil 75-letnico uspešnega prepevanja, godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold pa bo letos praznovala 70-letnico. Nanjo se že pripravljajo, predvsem bi radi kupili vsaj nekaj novih instrumentov. Gledališka družina lani ni uspela pripraviti načrtovane predstave Izgubljeni sin, težave pa imajo tudi zaradi nezadostne opremljenosti odra v kino dvorani. V tem letu so medse povabili igralca celjskega gledališča Renata Jenčka, ki bo režiral Finžgarjevo Razvalino življenja. Premiera bo predvidoma v aprilu. Kino sekcija je v preteklem letu odkupila 48 filmov. 14 filmov pa niso vrteli, ker je bilo premalo obiskovalcev. V kinu Prebold si je lani največ obiskovalcev ogledalo film Maska, sledita filma Specialisti in Batman. Krajevna knjižnica je lani praznovala 50-letnico delovanja, ki so jo počastili na izredni seji upravnega odbora Svobode. Ob prazniku krajevne skupnosti je knjižnica prejela srebrno plaketo. Še vedno jo vodi knjižničarka Pavla Mlakar, v pomoč pa ji je učenka preboldske šole. Knjižni fond obsega trenutno 10.891 knjig. Lani so dobili 106 novih knjig, 41 jih je kupila knjižnica sama, ostalo so dobili prek občinske matične knjižnice. Včlanjenih je 187 bralcev, od tega je 82 mladih. Lani je bilo vpisanih 22 novih članov. Med sekcijami preboldske Svobode je zelo aktivno tudi šolsko kulturno društvo s tre- mi pevskimi zbori in mnogimi krožki. Novost preteklega leta je sodelovanje z osnovno šolo Marija Broz iz Bistrice ob Sotli, ki je z razstavo sodelovala tudi na kulturnem dnevu preboldske šole. Prav na pobudo šolskega kulturnega društva je bil letošnji kulturni praznik v Preboldu nekoliko drugačen. 7. februarja je bil namreč skupni koncert petih preboldskih pevskih zborov - treh šolskih, cerkvenega mladinskega in moškega. Tudi v Preboldu imajo nekaj težav zaradi lastninjenja kulturniških prostorov. Kmetijska zadruga Prebold je pred kratkim krajevni skupnosti poslala dopis, v katerem navaja, da je kino dvorana v zadružnem domu pogosto prazna, stroški vzdrževanja pa so kljub temu zelo visoki. Ker je edina takšna dvorana v kraju, naj se ne bi uporabljala v druge namene, zato zadruga predlaga, naj jo vzame v najem krajevna skupnost. Vprašanje pa je, ali je višina najemnine za 340 m2 velike prostore sprejemljiva za krajevno skuponst. K. R. Alma na žalskem odru V dvorani žalskega Doma II. slovenskega tabora je konec januarja ponovno gostovala odlična gledališka igralka Polona Vetrih. Zavod za kulturo, Osrednja knjižnica Celje in Društvo bibliotekarjev Celje so jo namreč povabili v Žalec, da prvič na Celjskem predstavi monodramo Alma. Monodrama pripoveduje o Celjanki Almi Karlin, ki je v času svojega življenja veljala za nenavadno in čudaško, v resnici pa je bila zelo pogumna in izobražena ženska. Leta 1919 se je namreč sama odpravila na osemletno potovanje okoli sveta, govorila pa je kar 12 svetovnih jezikov. Organizatorji so del sredstev od vstopnine namenili za izobraževanje knjižničarjev celjske regije. Njihov dober namen pa je kot sponzor podprla tudi Banka Celje. K. R. VOKALISTI, POZOR! Medse vabimo pevce, ki jih veseli prepevanje v manjšl-12-članskl vokalni skupini. Program smo zasnovali sodobno In pestro - jazz, črnske duhovne pesmi, evergreen), popularna glasba in slovenske ljudske pesmi. PEVCI, VABLJENI v petek, 16. februarja ob 18.00 v Oš Šempeter. Umetniški vodja skupine: Sonja Kasesnlk Vrnite knjižnici, kar je njenega Vsako leto znova razpletamo in urejamo misli o naši kulturi, ki praznuje 8. februarja. Ko domislimo vse svoje misli in zajamemo še iz obsežnega izbora misli kulturnikov, umetnikov in vseh, ki si ta dan štejejo v čast pisati in govoriti o kulturi, si največkrat mislimo: da, vse to sem enkrat že doživel. Letos ne gremo z vami v začarani krog leporečja, ampak si dovoljujemo opozoriti na nekatera dejstva. Tudi knjižnična dejavnost je del kulture. Narodne in človeške. So dnevi, ki so izpolnjeni s kulturo, so takšni, ko le razmišljamo o njej in so tudi tisti, ko prisluhnemo svoji vesti in se zamislimo. Ljudje smo s kulturo poimenovali premnoga dejanja in občutke, da bi zmogli vse pomniti. Zato vas naj spomnimo le na nekatere. Biti čuvar vseh napisanih vsebin je težko. Vsak si vsebino ponotranji in jo doživi njegovemu dojemanju lastno. Lahko jo oblati ali pa vzljubi. Težko je biti tudi čuvar knjig, ki te vsebine hranijo. Ni nemogoče. Je le neprijetno, saj vsak spor poruši prvotno zasnova-nost odnosa knjižničar—uporabnik. Žal se v Občinski matični knjižnici v Žalcu prevečkrat srečujemo z neprijetnostmi. Naj znova poudarimo, da je knjiga v knjižnici naša skupna last? Ne le enega ali dveh, ki si jo sposodita, temveč tudi tistih nekaj sto, ki še čakajo nanjo, in vseh tistih, ki je ne bodo nikoli vzeli v branje. Če bi nekega lepega dne radi nekaj pravega in toplega naredili za kulturo, potem vrnite knjige v Občinsko matično knjižnico. Nekateri imate, kljub našim opominom, sposojene že leto dni ali več. Zamudnikom, ki bodo do konca februarja vrnili knjige, ne bomo zaračunali zamudnine in stroškov opominjanja. Z mesecem marcem pa bomo, žal, knjige prisiljeni izterjati z odvetnikovim sodelovanjem. Vseeno nam je, kako tiste človeške in razumne odločitve v sebi imenujete, kultura ali poštenje, pomembno je, da se razumemo in vemo, za kaj gre. Gre za to, da želimo ohraniti našo skupno last. Gre navsezadnje tudi za to, da lahko to nalogo obojestransko kulturno opravimo: vi nam vrnite knjižnično gradivo in mi vas bomo prijazno sprejeli. Irena Štusej MAREC V KINU ŽALEC Konec januarja smo zaključili s prvim delom zvočnega opremljanja naše kinodvorane. Staro in dotrajano ozvočenje je zamenjalo novo stereo ozvočenje, ki vam s kvalitetnim zvokom dopolni sliko na platnu. Vabimo vas, da se o kvaliteti novega ozvočenja prepričate tudi sami in si ogledate katerega izmed filmov, ki vam jih predstavljamo. Prihaja pomlad in v Ameriki so začeli podeljevati nagrade za filmske dosežke v letu 1995. Združenje tujih filmskih kritikov je konec januarja v Los Angelesu že triinpetdesetič slavnostno podelilo zlate globuse. Glede na to, da so bili prejšnja leta dobitniki zlatih globusov tudi med nominiranci za Oskarje, že lahko vidimo, kateri filmi in igralci bodo letošnji kandidati za nagrade ameriške akademije filmske znanosti in umetnosti. V našem rednem programu smo nekatere od teh filmov že videli, večina pa šele prihaja. V mesecu marcu bomo videli tri izmed njih: POŠTAR, AMERIŠKI PREDSEDNIK in SEDEM. V začetku marca si boste lahko ogledali film POŠTAR. Zgodba o poštarju Mariu (Massimo Troisi) je očarala Italijane in dokazala, da lahko dober evropski film tudi v Ameriki postane uspešnica. Še noben neameriški film ni v ZDA zaslužil toliko kot film POŠTAR. Ganljiva in humorna zgodba o preprostem možakarju Mariu, ki mu dostavljanje pošte izgnanemu čilskemu pesniku Pablu Nerudi (Philippe Noiret) odpre nove razsežnosti v življenju. Zaljubi se v prelepo Beatri-ce in se nauči svoja čustva preliti v lepe besede. Pomemben je prispevek glavnega igralca Massi-ma Troisija, ki je imel že pred snemanjem težave zaradi preslabotnega srca. Igralec je zavrnil operacijo in z velikimi napori odigral vlogo do konca. Umrl je takoj po končanem snemanju filma v starosti enainštirideset let. Po mnenju nekaterih filmskih kritikov ima veliko možnosti za oskarja tudi film AMERIŠKI PREDSEDNIK. Romantična komedija o ameriškem predsedniku (Michael Douglas), ki ostane sam s hčerko, Belo hišo in ve- liko državo. Ženske ga ne zanimajo, dokler ne sreča lepe mladenke (Annette Bening), ki skuša visoko politiko navdušiti za okolje, zelenje, ekologijo in podobne reči. Predsednik začne zeleneti in zardevati, potem pa jo povabi na zmenek. Film je imel 5 nominacij za zlati globus. Nikakor ne smete zamuditi filma SEDEM. Psihološki triler, katerega ne boste pozabili. Hvalijo ga kritiki in gledalci. Skrivnost umorov po načelu sedmih smrtnih grehov ohranite zase in privoščite tudi drugim poln užitek ob gledanju te mojstrovine. Glavna igralca sta Brad Pitt in Morgan Freeman, kateremu napovedujejo največ možnosti za osvojitev oskarja za glavno moško vlogo. Bivši natakar in maneken Antonio Banderas bo v akcijskem filmu DESPERADO potoval po deželi, streljal iz kovčka za kitaro, osvajal lepotice in pel. Na naša platna se vrača vohljač ACE VENTURA v filmu KLIC NARAVE. Zopet ga bo igral Jim Carrey, ki vas je lani navdušil v filmu Maska. Meg Ryan in Kelvin Kleine se bosta potepala po Franciji v romantični komediji FRANCOSKI POLJUB. To je duhovita in hudourna ljubezenska pustolovščina z igrivo zgodbo in simpatičnimi junaki. Je zgodba o tradicionalnih ljubezenskih pripetljajih, ki se zgodijo, ko se srečata med seboj povsem različna si moški in ženska, si gresta sprva na živce, potem pa ugotovita... Konec meseca bo na sporedu še gangsterska epska drama HIT. Ne pozabite, da je 7. marca ob 20.00 FILMSKO GLEDALIŠČE. Videli boste pretresljivo dramo NEBEŠKA BITJA. Film je narejen po resničnem šokantnem dogodku, ki je leta 1954 pretresel Novo Zelandijo in svetovno javnost: Honoré Parker je umorila njena petnajstletna hči Pauline skupaj s sošolko Juliet Hul-me. Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi po tel. 715-123. Irena Verbič Savinjčan Cvetje, glasba in velika mera dobrega okusa Tako bi najlaže na kratko strnil vtise ob odprtju darilnega butika MB v Žalcu na Šlandrovem trgu 20. Kvalitetni izdelki in strokovni nasvet študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Cesta na Lavo 1, 63310 Žalec Tel.: 063/713-197, Faks: 063/713-197 Posredovanje dela za študente in dijake * NAJCENEJŠE FOTOKOPIJE A4 format - 6,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporabnike DARILNI LEVEC 063/453-110 BUTIK ^Tličn^ ŽALEC 063/715-566 POLZELA 063/721-306 Novo! Žalec, Šlandrov trg 20, tel.: 715-577 Odprto od 7. do 19. ure, v soboto do 13. ure. Se priporočamo! I I I I I I ■ I I I I MARINKA PLEVCAK LATKOVA VAS TELEFON: 701-030 GOSTIŠČE SAVINJA - PLEVČAK PREBOLD Vabi na tradicionalno PUSTOVANJE v torek, 20. 2. 96 z živo glasbo. Bogate nagrade za maske. V petek, 8. marca pa vas vabimo na ples ob dnevu žena Priporoča se gostišče Plevčak! Podjetnica Marija Podbregar je svojim trem uveljavljenim darilnim butikom dodala še četrtega, na katerega so v družini darilnih butikov MB še posebej ponosni, saj so v tem butiku združili petnajstletno tradicijo cvetličarstva in desetletnega prizadevanja po drugačni, na višji ravni zasnovani tradiciji prodaje daril in aranžiranja s cvetjem. Se sprašujete, kje je glasba? Glasba je povsod v harmoniji s cvetjem in izbranimi proizvajalci daril v darilnih butikih MB, največ Prostornost in okusno urejena notranjost prevzameta pa jo je v srcu Staneta Podbregarja, učitelja pihal in dirigenta pihalne godbe Glasbene šole iz Žalca, k sreči pa tudi moža podjetnice Marije. Njemu gre zasluga za okusno ponudbo, združeno v darilnem butiku MB v Žalcu. V podjetju MB je zaposlenih 11 izobraženih delavcev s področja cve-tličarstva, aranžiranja, svetovali pa vam bodo tudi takrat, ko se boste znašli v zadregi, kaj podariti najdražjim za njihov praznik, ob obisku, ob drugem dogodku... Na odprtje četrtega darilnega butika, štiriperesna deteljica za srečo, so povabili številne po- slovne partnerje, proizvajalce daril in pridelovalce cvetja, predvsem pa veliko prijateljev in znancev, sosedov, vsi pa so bili navdušeni tudi nad nastopi Rokondo kvinteta in nežno glasbo orkestra^ kitar Glasbene šole iz Žalca pod vodstvom prof. Marije Ala-tič, ki so pripravili čudovit kulturni dogodek za mesto Žalec. Prisotni na odprtju in obiskovalci, več sto nas je bilo prvi dan, smo spoznali, da so | pestra ponudba, kvalitetni izdelki ter vrhunske storitve porok uspešnega razvoja, za mesto Žalec pa velika popestritev ponudbe. EP Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V januarju je največ glasov za urejeno trgovino dobila Savinjska trgovska družba - Pohištvo Žalec, druga je trgovina »M« Miklavc iz Prebolda, na tretjem mestu pa je RR Žalec. Sledijo Žana Žalec, trgovina Puckmeister iz Ločice pri Polzeli, Hmezad Agrina Žalec in Savinjka - Poslovalnica Letuš. V januarju pa sta prejeli enako število glasov trgovki Liljana Ribič iz trgovine »M« Miklavc Prebold in Simona Korber, trgovina Puckmeister, Ločica pri Polzeli, na drugem mestu je Nadja Stiplošek, trgovina RR Žalec, tretja pa je Jelka Stiplošek, Savinjska trgovska družba - Pohištvo Žalec. Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali naslednje: 1. ANDREJ PADER, Migojnice 133/a, Griže 2. PETER PETROVIČ, Miklošičeva 3, Celje 3. ANA ZAKONŠEK , Latkova vas 23, Prebold Nagrajenci lahko nagrade (majico Savinjčana in kavo CAFFE TROPIC) dobijo v uredništvu Savinjčana. Izpolnjene glasovnice iz februarske ševilke Savinjčana pa nam, spoštovani bralci, pošljite na uredništvo do 1. marca 1996. GLASOVNICA Najbolj priijubljen/a trgovec/ka je: ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je: _ Moj naslov: Gostišče ot> SAVINJI Kasaze 79, Petrovče, tel. 707-058 Gostišče ob Savinji vabi na Valentinovo pare, kjer jih čaka prijetno presenečenje. Pričakuje vas kolektiv Gostišče ob Savinji KAR DOBRIH VIN SLOVENSKA ZEMLJA RODI, PRI LERRI V PREBOLDU POCENI SE DOBI! še posebej za pusta: Ljutomerčan, virštanjčan, laški rizling, beli pinot, chardoney, sauvignon, rebula, vandrijan, vrtovčan, cviček, refošk, merlot, cabarnet in še katera - v 52-litrskih sodcih ali tudi manjših polnitvah, po tričetrtinskih cenah, glede na vstekleničena. Za pusta nudimo tudi vse suhomesnate dobrote in kot vedno tudi vsa živila. Lerra d.o.o., Prebold Veleprodaja vin Skozi gaj 2, tel.: 723-049 (Vasja Rajh) OBČINSKI PRORAČUN Kako razdeliti premalo denarja Vse stranke v občini se strinjajo, da je potrebno proračun čim prej sprejeti Jutri, 15. februarja, bo na svoji prvi letošnji redni seji občinski svet že obravnaval predlog proračuna občine Žalec za leto 1996. Glede na zaplete pri sprejemanju proračuna v preteklem letu in glede na to, da tudi rebalans lanskega proračuna še ni potrjen, je težko napovedati, ali bodo tokrat svetniki soglašali s predlogom župana in strokovnih služb. Kljub temu pa smo v našem uredništvu še pred dokončnim oblikovanjem predloga za jutrišnjo drugo obravnavo pripravili okroglo mizo prav na temo proračuna in med drugim vabljene povprašali tudi, ali bodo podprli proračun oziroma pod kakšnimi pogoji. Na pogovor za okroglo mizo smo povabili predlagatelje proračuna in vse vodje klubov svetnikov občinskega sveta. V pogovoru so sodelovali: župan Milan Dobnik, vodja oddelka za finance Lojze Posedel, predsednik občinskega sveta Franc Žolnir, Franc Sušnik (SDSS), Niko Rožič (LDS), Janko Kos (ZLSD) in Ernest Ramšak (Desus). Priprava za oblikovanje proračuna za letošnje leto se je začela razmeroma zelo zgodaj. Vse politične stranke, ki imajo predstavnike v občinskem svetu, so si bile namreč enotne, da se lansko financiranje po dvanajstinah ne sme ponoviti. Kako je potekala priprava predloga proračuna? skoraj nihče zadovoljen z njim, tudi tisti ne, ki smo ga pripravljali, ker bi pač vsak želel več. Želja je bilo približno dvakrat več kot možnosti, zato smo morali narediti določeno selekcijo med njimi. Javna razprava o proračunu je trajala približno mesec dni in pred njenim začetkom smo priporočili vsem, ki imajo prej tako. Samo za primer naj omenim, da se v nekaj športnih centrih v dolini angažirajo športniki iz vse občine, ali na kulturnem področju, da Dom II. slovenskega tabora v Žalcu pokriva potrebe vseh občanov in ni namenjen izključno Žalčanom.« Lojze Posedel: »Čas izvedbe te okrogle mize je nerodno izbran, saj dokončni predlog proračuna za drugo obravnavo na občinskem svetu še ni pripravljen in tudi vodje klubov svetnikov še niso seznanjeni z vsemi pripombami iz javne razprave o proračunu. Ta je potekala do 23. januarja. Pripombe pa so dale vse politične stranke in vsi proračunski porabniki. Zahtevki so bili zelo veliki in župan jih je po svojih najboljših močeh skušal uskladiti. Predloga na tej okrogli mizi pa stranke ne morejo ocenjevati, ker ga do tega trenutka (okrogla miza je bila 31. januarja) še niso videle. Že iz osnutka je bila ra- je šlo v preteklih letih za delno prelivanje sredstev, ker pa je zdaj večina komunalnih taks in prispevkov strogo namenski vir proračuna, je na tem področju poraba temu primerno povečana. Če pa so investicije na tem področju res prav izbrane, bo končno pokazala šele razprava na seji občinskega sveta. Naj dodam, da doslej vsi nesporazumi med nami niso bili stvar stroke, ampak politike.« Ernest Ramšak: »Omenjena izhodišča za pripravo proračuna so po mojem mnenju kljub vsemu še vedno precej neusklajena. Tako na primer nekateri za področje športa predlagajo razdelitev sredstev po krajevnih skupnostih oziroma glede na število prebivalcev, drugi pa zagovarjamo financiranje tiste sredine, kjer potekajo dejavnosti, da denar dobi tisti, ki se dejansko ukvarja s športom. Nla področju kulture enako. V Žalcu imamo veliko knjižnico, ki jo obiskujejo obča- nju bi morale aktivnosti potekati tako, da bi se tudi po krajevnih skupnostih dogovorili, kaj je naš skupni interes, kako bomo to sfinancirali, koliko bomo pridobili še kaj denarja iz državnega proračuna za reševanje skupnih problemov. Ostala sredstva pa naj se potem bolj enakomerno porazdelijo po krajevnih skupnostih.« Franc Žolnir: »Po mojem mnenju smo tudi pri pripravi predloga letošnjega proračuaa v zamudi za dva meseca, ker bi lahko že novembra začeli z usklajevanjem nekih izhodišč za pripravo proračuna. Za vse skupne probleme in potrebe smo vedeli že prej, vedeli smo tudi, približno koliko sredstev bomo imeli na razpolago. Ampak tega ne kaže pogrevati. Osnutek je bil pripravljen, končana je javna razprava in seštevati vrednost danih pripomb je nesmiselno, saj globoko presegajo možnosti občine. Vedeti pa moramo, da je centralno prek občinskih strokovnih služb, ne pa da bi se denar kar nakazal na žiro račun krajevnih skupnosti. Do tega načina financiranja pa lahko pridemo tudi po drugi poti. Jasno je, da moramo proračun oblikovati po dejavnostih, vendar moramo znotraj vsake najti določena merila za primerno razporeditev po krajevnih skupnostih. S tem bi spodbudili zavest občanov, da morajo za investicije v svojem kraju tudi sami kaj prispevati. Jasno pa je, da je denarja premalo in ni res, da se prepiramo o proračunu, imamo samo različna mnenja. V demokraciji je normalno, da se to pove, večina pa odloči. Osebno pa bi želel tudi to, da bi bil letošnji proračun varčevalno naravnan, mislim predvsem na materialne stroške. Poleg tega moramo letos zagotoviti tudi to, da bo o porabi sredstev s tistih postavk, ki v sprejetem predlogu ne bodo povsem natančno in konkretno Milan Dobnik: »Tudi lani smo začeli pripravljati proračun pravi čas, seveda pa iz objektivnih razlogov ne tako zgodaj kot letošnjega, s katerim smo se začeli ukvarjati že konec lanskega leta. Proračun je sestavljen iz prihodkov in odhodkov in obe strani morata biti usklajeni v okviru zakonskih obveznosti, kar pomeni, da se lahko proračun zadolži največ za 10% oziroma letos za 5%. Občina mora v proračunu zagotavljati določene zakonske obveznosti, v okviru teh pa je veliko možnosti, kako razporediti denar. Občina ima izvirne dohodke, ki jih lahko poveča predvsem na tri načine: eden je večja obremenitev prebivalcev, druga možnost je dobro gospodarjenje z občinskim premoženjem, tretja pa prodaja tega premoženja, s čimer se povečajo likvidnostna sredstva proračuna. Na strani odhodkov ima določene obveznosti, to je tako imenovana zagotovljena poraba, ne pomeni pa to, da mora biti na primer denar za izobraževanje usmerjen ravno v konkretno šolo. Predlog proračuna smo pripravili skladno s tem, kar menimo, da so glavne oziroma neodložljive naloge občine. Verjetno ni pripombe na proračun, naj povedo, kaj z njihovega področja naj gre iz proračuna in kaj naj vanj namesto tega uvrstimo. Vendar pa nihče ni predlagal, da bi iz proračuna kaj izpustili, ampak je vsak naštel še nekaj dodatnih potreb. Toda proračun je omejen s prihodki. Sestavljalci predloga smo ocenili, kaj je najnujnejše, ne domišljamo pa si, da smo v predlog zajeli res vse najpomembnejše stvari.« V vseh razpravah o lanskem proračunu in tudi v prvi obravnavi letošnjega proračuna se je neprestano poudarjalo, da izhodišča za pripravo proračuna niso dogovorjena. Ali so zdaj ta izhodišča usklajena in katere so sploh bile glavne dileme? Milan Dobnik: »Glavna dilema pri sestavljanju proračuna je bila, ali financiranje voditi prek krajevnih skupnosti ali po dejavnostih. Ugotovili smo, da ni druge racionalne možnosti za oblikovanje proračuna kot ta, da porabo financiramo po dejavnosti. Tudi na usklajevalnem sestanku s predstavniki strank in vodij skupin svetnikov smo si bili skoraj enotni, da mora biti še na- zvidna zagotovljena poraba, to je tisti del dejavnosti, katerega ni mogoče reorganizirati čez noč, na primer izobraževanje in sistem vrtcev. Del proračuna nad zagotovljeno porabo, to so investicije, investicijsko vzdrževanje in vse, kar ni z zakonom predpisano, pa bo usklajen šele na seji občinskega sveta, ko bodo stranke verjetno vložile tudi več dopolnil na predlog proračuna.« Koliko so zahteve oziroma pripombe iz javne razprave presegle predvidene letošnje proračunske prihodke? Lojze Posedel: »Te številke so zelo visoke. Izkušnje lanskega leta so pokazale, da si nismo vzeli dovolj časa za razpravo o določenem področju, ki se financira iz proračuna. Tako so mnoge pripombe enake kot lani, na primer za področje športa. Skupaj presegajo zahteve predvidene proračunske prihodke za okoli 800 milijonov tolarjev in ta številka je ves čas pripravljanja proračuna približno enaka. Vendar smo dosledno upoštevali zagotovljeno porabo po področjih in namenski denar, ki se zbira za področje urejanja prostora in komunalnih zadev. Tu ni tudi od drugod. Ali naj se tudi za področje kulture denar namenja samo po številu prebivalcev? Glede tega smo na dveh bregovih. Drugo vprašanje je glede krajevnih skupnosti, ki imajo dejansko tako velike potrebe, da jih s tem proračunom ni moč pokriti. Tudi tu nekateri zagovarjamo, da je potrebno čim več sredstev dati krajevnim skupnostim, ki naj predlagajo, kaj bodo s tem denarjem naredile, samo financiranje pa naj poteka centralno prek občine. Drugi se zavzemajo za centralno usmerjanje sredstev. V primerjavi z lanskim proračunom pa je denarja za krajevne skupnosti v tem predlogu vendarle precej več. Zavedamo se tudi, da je v občini nekaj takšnih problemov, za rešitev katerih so oziroma bi morali biti zainteresirani vsi občani. To so: odlagališče odpadkov, čistilna naprava, ureditev žalskega mestnega jedra in rešitev težav zaradi prometnih zamaškov, kar vse zahteva precejšnja sredstva. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali vsa proračunska sredstva s tega področja zbrati za reševanje teh problemov, vendar v tem primeru za krajevne skupnosti ne ostane nič več. Po mojem mne- potrebno kljub vsemu proračun čim prej sprejeti, da se lahko začne gospodariti z občinskimi sredstvi. Ves čas sem zagovarjal stališče, da moramo kot izhodišče za pripravo predloga proračuna najprej ugotoviti, koliko znaša zagotovljena poraba, to je šolstvo, otroško varstvo, kjer je predpisan celo obseg porabe. Nato bi se morali že v izhodiščih dogovoriti, kaj je tisto, kar moramo financirati skupno. To so gotovo deponija na Ložnici, čistilna naprava in kanalizacija, načeloma torej dolgoročni projekti, čeprav moramo problem občinske deponije in čistilne naprave rešiti še letos. Ko vse to odštejemo od denarja v občinski vreči, ostane tisti del, s katerim občina lahko razpolaga. Za ta del bi se morali spet dogovoriti, koliko denarja namenjamo za komunalne zadeve in druga področja. Na osnovi te opredelitve bi morali poiskati določene ključe za pravično razdelitev tega denarja na vse krajevne skupnosti. Ob tem bi morala krajevna skupnost sama zbrati del denarja za investicijo, če bi želela kandidirati za proračunska sredstva. Samo financiranje pa bi se še vedno izvajalo opredeljene, na predlog strokovnih služb dokončno odločal samo občinski svet.« Franc Sušnik: »Naša stranka ni nikoli izjavila, da se s sedanjim načinom priprave predloga proračuna ne strinja, saj ga načelno drugače ni mogoče pripraviti. Lanskoletni poskusi, da bi spremenili organiziranost občine in s tem kaj privarčevali, so bili žal neuspešni. Zato se bomo letos ukvarjali predvsem z nadzorom porabe proračuna in bomo storili vse, da bo proračun sprejet že v februarju. Trenutno pa še vedno nimamo sprejetega rebalansa lanskega proračuna. Poudariti moram, da na lokacijsko in terminsko razdelitev ter glede na vsote investicij in investicijskega vzdrževanja ob«nski svet lani ni imel vpliva in temu se nameravamo letos še posebej posvetiti. Glede na to, da smo stranka, ki podpira reformo lokalne samouprave na območju sedanje občine Žalec, je po našem mnenju takšen predlog proračuna edino možen. Na vsak način pa bomo verjetno z amandmajem uveljavljali, da bo v proračunu izrecno navedeno, da se bodo vsa sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije lahko porabila sa- OBČINSKI PRORAČUN mo s predhodnim soglasjem občinskega sveta. V naši stranki menimo, da je generalna usmeritev proračuna dobra, vendar je preveč locirana. Strinjamo se, da je treba rešiti problem odvoza odpadkov, vendar to ne pomeni le problema deponije, ampak gre za celotno območje občine Žalec. Mnenja smo tudi, da predlagatelj v tem proračunu glede na odprta vprašanja, ki tarejo šole v občini, posveča šolstvu premalo pozornosti. S tem proračunom pač mora občina Žalec takšna, kot je danes, izpolniti svoje zakonske obveznosti in obveznosti, ki jih ima kot ustanovitelj nekaterih zavodov oziroma kot večinski lastnik Javnega komunalnega podjetja.« Milan Dobnik: »Vodstvo občine je gotovo najbolj zainteresirano za čimprejšnje sprejetje proračuna in tako je bilo tudi lani, ko so nastopile nekatere bistvene spremembe v financiranju iz občinskega proračuna. Dejstvo je tudi, da je občinski svet lani odločal o vsakem tisočaku tolarjev, ki je bil porabljen iz proračuna, saj je bila županu odvzeta pravica razpolaganja z rezervo proračuna in je tudi o tej odločal občinski svet. Prav tako so svetniki črtali člen, po katerem bi kot župan imel pristojnost prenesti del denarja s postavke na postavko in bi tako odločitev naknadno potrdil občinski svet. Zato je zgrešeno govoriti o tem, da bi bilo potrebno letos izvajati še ostrejši nadzor nad proračunsko porabo. Glede na to, da se ekonomsko stanje v državi umirja in da ni več tako velike inflacije, pa upam, da bo mogoče kmalu ob sprejetju proračuna povsem natančno predvideti prihodke in vse proračunske postavke oziroma stroške. Zelo tehtna je bila razprava na odboru za okolje in prostor, naj se letos pripravijo projekti za določene investicije in tako bi ob pripravi naslednjega proračuna natančno vedeli, koliko bo stala izvedba te investicije. Verjetno v tem letu še ne bomo uspeli pripraviti dovolj projektov, do konca tega mandata pa bi se to že dalo uresničiti.« Niko Rožič: »Tudi cilj liberalnih demokratov je, da proračun čim prej sprejmemo, iz preprostega razloga, ker smo že v javni razpravi povedali, kako je potrebno osnutek dopolniti. Bojimo se, da bi se ponovilo lansko leto, ko je financiranje po desetinah potekalo skoraj do novembra. Podpiramo sprejetje takega odloka o proračunu, ki bo omogočal stalno spremljanje realizacije proračuna. Zlasti to velja za investicijsko porabo. Odbor za okolje in prostor je v predlog svojega poslovnika že vnesel določilo, da je odbor pre- dlagatelj vseh investicij in investicijskega vzdrževanja občinskemu svetu. To pa iz preprostega razloga, ker je občina investitor, občino pa finančno predstavlja občinski svet oziroma ima proračunsko malho. Naša stranka bo v tem proračunu zahtevala razjasnitev lokalnega in občinskega nivoja. Sredstva, ki jih dobijo krajevne skupnosti, morajo biti razvidna že na začetku leta, da krajevna skupnost ve, s čim sploh razpolaga v tekočem letu in se lahko pravočasno pripravi in aktivira tudi ostale investitorje, ki bi bili pripravljeni sofinancirati določen projekt. Ti projekti so večinoma res predvsem komunalni. Občinska raven pa so že omenjeni skupni problemi, kjer ne bi smeli popuščati. Res pa ni problem samo čistilna naprava v Ka-sazah, ampak vzporedno tudi vsi ostali onesnaževalci v Savinjski dolini. Zato je odbor za okolje in prostor podprl tudi predlog, naj se izdeluje dokumentacija na zalogo, na predlog strokovnih služb, o izboru še nismo razpravljali. Prav tako bi kazalo uveljaviti prakso razvitih držav, kjer se za neko investicijo izdela deset projektov, potem pa se med njimi izbere najboljšega in se ga uresniči. Pri nas pa komaj uspemo narediti tehnično dokumentacijo, včasih še celo medtem, ko izvedba projekta že poteka. Eden takih projektov je prav čistilna naprava v Kasazah. Omenili bi še varčevanje. Na predzadnji seji sveta sem sam v zvezi s tem dal dve pripombi. Ena je bila povezana s predlogom varčevanja na daljši rok. V tem primeru bi občinski svet določil nekatere postavke, pri katerih se morajo stroški v tekočem letu zmanjšati na primer za odstotek. Seveda le pri tistih postavkah, kjer je to mogoče, ne smemo pa trditi, da ni nič mogoče. Na ta način bi šele začeli pot, da ustaljene pravice določenih proračunskih porabnikov niso zacementirane in nespremenljive. Druga moja pripomba pa je vezana na razvojni program občine. Razni dokumenti in prostorski plani sicer obstajajo, ni pa eksaktnih programov naložb za daljše obdobje. Ker gre za program reševanja skupnih problemov, je povsem vseeno, če se sedanja občina medtem razdeli na več manjših občin.« Janko Kos: »Ta čas stranke in svetniki odgovorov na dane pripombe v javni razpravi še nimamo. Vsekakor pa si bomo tudi mi prizadevali, da bo proračun čim prej sprejet. Dokler bo žalska občina obstajala v sedanji obliki, si bomo prizadevali za uravnotežen in neprekinjen razvoj celotne občine, kakršen je bil dose-daj. Obseg proračuna je omejen in tu je možno samo prerazporejanje sredstev s postavke na postavko, seveda čim bolj pametno in pošteno. Pri tem moramo upoštevati določene kriterije, to je delitev sredstev po dejavnostih, aktivnostih in po stopnji razvitosti komunalne infrastrukture, ne pa po kakšnih osebnih in strankarskih interesih. Prav tako bomo morali ločiti potrebe na tiste, ki so lokalnega pomena, in na tiste, ki so skupnega — občinskega pomena. Slednje so že bile omenjene. Sredstva je potrebno prerazporediti tako, da bomo vzeli tam, kjer je to mogoče, in dali tja, kjer lahko s svojim delom oplemenitijo sicer razmeroma majhna sredstva. Zato mi še vedno trdimo, da je škoda jemati denar Rdečemu križu, Društvu prijateljev mladine, vojnim veteranom, zvezi borcev in kulturi, kot se je že dogajalo, prihranili bi lahko mogoče pri kakšni cesti oz. gramoziranju poljskih poti. S tem v zvezi moramo pri ocenjevanju dosedanjega razvoja občine upoštevati porabo v večletnem obdobju, ne le v zadnjem letu. Občina se je v zadnjih letih razvijala policentrično. Občinski center pa pri tem mora imeti svojo vlogo. Glede že omenjenega nadzora nad porabo pa tole: čeprav je bil knjigovodsko res nadzorovan vsak tolar iz proračuna, je bilo kljub temu možno, da je določen lobi dosegel oziroma izsilil porabo kar 40 milijonov tolarjev za posipavanje poljskih cest. Potemtakem nadzor nad proračunsko porabo ni bil dovolj velik. Zdaj ima občinski svet svoj nadzorni odbor in ta se lahko sestaja celo mesečno in redno poroča svetu o proračunski porabi.« Milan Dobnik: »Financiranje gramoziranja in izpiranja drenaž je potrdil občinski svet. Zakaj, o tem ne razpravljam, pa tudi ne o tem, ali se zdi to vsem pametna odločitev. Sicer pa je to podobno tistemu mnenju, naj ne gradimo določene telovadnice, naj gredo ljudje kosit ali okopavat in se tako razgibavat. Mnenja o tem so različna, občinsko vodstvo pa mora skušati uravnotežiti te različne želje. Pri tem pa ga ni človeka, ki ne bi mogel porabiti več, kot ima. Omenjeno je bilo šolstvo. Dejstvo je, da je lani šolstvo preseglo zagotovljeno porabo za približno 50 milijonov tolarjev, zato je letos prevladalo mnenje, da je to preseganje že nekoliko previsoko. Še vedno pa je tudi v letošnjem proračunu presežena zagotovljena poraba.« Lojze Posedel: »Glede nadzora bi rekel, da gre v takšnih razpravah velikokrat za dvoličnost, tu prisotni so izvzeti. V medijih se pojavljajo razni očitki o nenamenskem trošenju proračunskega denarja, ki je v veliki meri posledica nepoznavanja sistema financiranja. Za nakazilo vsakega tolarja iz občinskega proračuna morajo biti podpisani: stro- 2\ OANS SV TEHNIČNA TRGOVINA Šempeter 13/a, tel. 063/701-888 REZERVNI DELI ZA: pralne stroje, štedilnike, hladilnike in bojlerje BELA TEHNIKA: - sušilec perila WT 900X - pralni stroj 909X - kuhinjske nape Elica AKUSTIKA; - akcija - - voyager 51 TTX - Gold Star 51 TTX do razprodaje zalog. MAU GOSPODINJSKI APARATI: - sesekljalnik Gorenje: 25-odstotni popust za gotovino - antene, antenski pribor (POP TV) - satelitski sistemi, dekoderji, kartice (FILM NET - slovenski podnapisi) „ .... . .. ....._______ ntuiTlCHÔlCi Pooblaščeni zastopnik MULT1CHOICE. ■»>■■»»><»■■ Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 38.990.00 SIT 68.450,80 SIT 9.950,00 SIT 45.360.00 SIT 49.900.00 SIT kovni delavec, ki je predlog za izplačilo pripravil, vodja oddelka, ki ga odobri, sam kot vodja oddelka za finance in župan. Ves čas se pojavljajo zahteve po nadzoru proračuna. Nadzorni odbor lahko vsak dan ob recimo 12. uri pregleda vse naloge, ki smo jih oddali tisti dan. Proračun je bil vedno doslej formalno sknjižen do stotina natančno in porabljen v okviru sprejetega plana. Kako so bile dogovorjene posamezne investicije, pa je stvar politike in dogovora. Načelno je povsem normalno in prav, da morajo svetniki odobriti čiso vsako investicijo. Toda v tem primeru župan nima svoje mošnje. Mnogi svetniki pa prihajajo po denar prav k njemu. Potem mora tudi take zahteve in investicije, ki niso v programu, odobriti občinski svet. Nadzor je zelo enostavno zagotoviti, dejstvo pa je tudi, da se nadzorni odbor sveta še ni sestal. Glede krajevnih skupnosti pa je tako, da njihov status lahko spreminja samo občinski svet.« Franc Sušnik: »Nihče ni govoril o napakah pri finančnem poslovanju. Gre za to, da smo pri sprejemanju lanskega proračuna ostali na ravni kontov. Razen tega, da smo neposredno odobrili sredstva za gramoziranje poljskih poti, izpiranje drenaž in ap-nenje, svet za nobeno od investicij ni sprejel posebnega sklepa. Rad bi pa še povedal, da je ta predlog proračuna vendarle dal poudarek prepotrebni izdelavi planskih aktov na področju občine, ki so pogoj za razvoj. O kakšnem policentričnem razvoju občine ne more biti govora, ker se je obrobje občine pri pripravi prostorskih planov zanemarjalo. Dokler Škafarjev hrib ni bil pozidan, na Vranskem ni bilo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. Premik v pozitivno smer je v tem predlogu proračuna narejen tudi glede virov. Opozoril pa bi, da se ne sme ponoviti situacija iz leta 1994, ko se občina ni prijavila na enega zelo pomembnih republiških razpisov in smo zaradi tega izgubili zelo veliko državnega denarja. Naloga občinskega vodstva je, da z vso odgovornostjo sodeluje na čim več državnih razpisih.« Niko Rožič: »Na državni ravni se sprejme zakon o izvajanju proračuna. Vse, kar se nanaša na investicije in investicijsko vzdrževanje, je predmet javnega natečaja. Prav tako se na javnem natečaju izberejo izvajalci nadzora in izdelave tehnične dokumentacije. Tudi na občinski ravni bi morali nekaj takih zahtev vključiti v odlok o proračunu. Na primer zahtevo po kolodaciji investicije.« Lojze Posedel: »Vse investicije, vredne več kot milijon tolarjev, so bile v lanskem letu izpeljane prek javnega natečaja.« Janko Kos: »Dve stvari bi dodal. Strinjam se z gospodom Sušnikom, da je potrebno deliti sredstva samo na osnovi določenih kriterijev, ne pa po strankarskih ali kakšnih drugih željah. Treba je, na primer, presoditi, ali je glede na število otrok potrebna telovadnica ali šola. Glede projektov pa bi rekel, da je država sicer šibka glede projektno-gradbene dokumentacije in planskih dokumentov. Omenjen je bil Škafarjev hrib. Ta ima res zazidalni načrt, zraven pa ima še kot obrobje centra precej za okolje obremenjujoče industrije, ima odlagališča in to so tudi slabe strani bližine centra. Mislim, da bi večina tamkajšnjih prebivalcev kar rada zamenjala z ljudmi, ki živijo na obrobju doline. Pravite, da ni bilo policentričnega razvoja — kjer so delovala uspe- šna vodstva krajevnih skupnosti, tam se je tudi obrobje razvijalo, kot na primer Andraž ali Ponikva.« Omenili ste potrebo, da bi krajani sofinancirali investicije. Tisti, ki plačujejo prispevek za stavbno zemljišče, v bistvu že plačujejo nekakšen samoprispevek, saj je poraba tega denarja namenska in to za komunalno urejanje. Kako ste si zamislili takšno sofinanciranje? Franc Žolnir: »Žalska občina je velika, zato ne more delovati brez krajevnih skupnosti, pa tudi občinski samoprispevek po mojem mnenju ne bi bil sprejet. Če pa bi to prepustili krajevnim skupnostim in bi te razpolagale z na primer 50 milijoni tolarjev, bi same laže angažirale ljudi, da bi se odločili za samoprispevek ali za zbiranje denarja za konkreten projekt ali cesto. To lahko oplemeniti sicer majhna občinska sredstva. Problemov in potreb pa je mnogo.« Niko Rožič: »Po mojem mnenju je veliko bolj smiselna uvedba različnih taks, kot je na primer zdaj predlagana ekološka taksa. Poraba denarja od taks je namreč natančno določena in usmerjena v doseganje določenega cilja oziroma rešitev določenega problema. Ni nujno, da je to samoprispevek.« Franc Sušnik: »Brez samoprispevkov se že do zdaj ni dalo nič narediti. Pri nas smo večino sedanje komunalne infrastrukture naredili iz sredstev krajevnega samoprispevka, ki je tekel od leta 1985 do 1990. V zadnjih štirih letih smo mrliško vežico prav tako obnovili izključno s samoprispevkom ljudi, brez občinskih sredstev. Najmanjši prispevek krajanov pri gradnji ceste je bil v tem času 1000 DEM, s tem da je bilo, na primer, v Zaplanini narejenih 3500 udarniških ur. Lani so krajani pripravili 4200 metrov cest za asfaltiranje. Za vsak tak projekt se najprej oblikuje režijski oziroma gradbeni odbor in že pridobitev soglasij lastnikov zemljišč je zelo zahtevno delo. Prav zdaj oblikujemo gradbeni odbor za gradnjo telovadnice na Vranskem. Najprej bomo »potipali« razpoloženje ljudi. Razpisali bomo samoprispevek, če bomo ugotovili, da so krajani pripravljeni prispevati za ta projekt. Izračunali smo, da so naši krajani v zadnjih desetih letih za ohranjanje kulturne dediščine prispevali prek 800.000 DEM. Ti načini financiranja so torej že uveljavljeni, res pa ne v vseh krajevnih skupnostih.« Ernest Ramšak: »V letu 1994 in še prej je bilo v navadi, da so ljudje sami pripravili podlago ce-- ste, asfalt pa je financirala občina. Ljudje so se tega zelo navadili in zato se zdaj pojavlja problem, ko naj bi krajani poleg podlage ceste sofinancirali tudi del stroškov asfaltiranja. Očitki so, da so nekatere krajevne skupno- sti za to dobile denar iz občinskega proračuna, druge pa ne.« Milan Dobnik: »V gosteje naseljenih območjih je bilo pri gradnji cest v navadi, da so kra jani pripravili podlago in plača polovico stroškov asfalta. V rec keje naseljenih in demografsk ogroženih območjih pa ni bil več mogoče vztrajati na tej zah tevi. So pa krajani v marsikateri krajevni skupnosti ogromno naredili z lastnim denarjem.« Ali je doseženo soglasje glede 150 milijonov SIT spremembe namembnosti zemljišč zaradi odseka avtoceste Vransko—Blagovica? Franc Sušnik: »Mi nismo ni koli nasprotovali, da gredo ta sredstva v proračun, vendar je stališče naše krajevne skupnosti glede porabe jasno. Na strani odhodkov proračuna mora biti jasno razvidno, da se bo ta denar porabil na prizadetem področju.« Milan Dobnik: »Poraba tega denarja je zakonsko natančno določena.« Kako ocenjujete višino proračunskih sredstev za področje kmetijstva, glede na to, koliko kmetijstvo prispeva v proračun? Milan Dobnik: »Kmetijstvo postaja vedno manj gospodarska dejavnost, ki se ne more več sama vzdrževati. Pri nas za kmetijstvo dajemo iz proračuna približno trikrat manj sredstev kot povprečna evropska država. Toda bolj kot pridelovanje hrane je za kmetijstvo pomembno to, da vzdržuje kulturo krajine in ohranja poseljenost podeželja. Prav to je interes vsake evropske države in najcenejša oblika takega vzdrževanja je, da se kmetom odobri določena podpora. Če primerjam z brezposelnimi — tudi oni zelo malo prispevajo v proračun, pa vendar dobijo določeno podporo iz državnega proračuna.« Franc Žolnir: »Lani so bila tako visoka sredstva namenjena kmetijstvu zato, ker je bila v viru proračuna tudi odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč zaradi avtoceste, iz občinskih virov pa je bilo za kmetijstvo namenjenih manj kot procent vrednosti celotnega proračuna.« Janko Kos: »V občini je zelo močna skupina kmetov, tako imenovan kmečki lobi, po kateri se sodijo vsi kmeti. Naša stranka in sam osebno imam zelo pozitiven odnos do kmetijstva, je pa vprašanje kriterijev za razdelitev tega denarja, kdo dobi več pomoči in več denarja.« Kako je z rebalansom proračuna za lansko leto, ki še ni sprejet? Franc Žolnir: »Trdim, da rebalansa ne potrebujemo.« Lojze Posedel: »Brez njega zaključnega proračuna ne moremo sprejeti.« K. Rozman, foto J. K. TRANSPORT - TRGOVINA - STORITVE Qaip&i,^aJo^ui 63311 Šempeter 101 Tel.: 063/701-782 SLOVENIJA Z udobnim kombijem opravljamo prevoze oseb -in tovora doma in v tujino - nakupi na Madžarskem, v Italiji in drugod - prevoz na romarske poti: na Vlšarje, Brezje in drugam - vleka kamp prikolic - Za zaključene skupine nudimo popust Pri TTS se trudimo, da bi se s potovanj vračali zadovoljni! Ernest lurkovič Zgodba, ki jo piše življenje Majhen po rasti - velik po ustvarjalnosti Letošnja zima je muhasta kot že dolgo ne. Že nekajkrat nas je obdarila s snegom, skoraj tolikokrat ga je pobrala odjuga. Ob tem skorajda ne vemo, kakšno je sonce. Pusti dnevi z nizko oblačnostjo, meglo ali rahlim rosenjem in naletavanjem snega so vsakdanja podoba te zime. Tudi danes, ko sem se namenil po sledeh prijaznega pisemca, ki mi je povedalo, da v Pongracu št. 9/a živi človek z zanimivo življenjsko zgodbo in rokami, ki so vešče mizarjenja, fotografiranja, modeliranja, popravljanja ur, likovnega ustvarjanja in še česa, ni nič drugače. Počasi vozim iz Šešč proti Grižam. Razmišljam, kje pravzaprav živi Ernest Jurkovič, ki mu je namenjen moj obisk. Opazim krajevno tablo, ki kaže pot v Bezovnik. Zavijem s ceste in kmalu vidim hišne številke, ki mi povedo, da sem na pravi poti. Čez pet minut že stojim pred vrati stanovanjske hiše zakoncev Jurkovič. Odpret mi pride žena Antonija, Ernest pa je nekje v kleti. Kmalu si seževa v roke in ob kavici v kuhinji, kamor me prijazno povabi Antonija, začneva razpredati njegovo življenjsko zgodbo, ki je vredna romana. V Francijo in nazaj Moj sogovornik Ernest Jurkovič je nizke postave in lahke telesne konstrukcije. Kljub temu pa je moral biti izjemno močan, da je preživel vse tisto, kar mu je namenilo življenje. Še posebno težka je bila njegova mladost, ki jo je preživljal v raznih življenjskih in bivalnih okoljih. Težko bi našli koga, ki je prestal toliko selitev kot on. Njegova življenjska zgodba se začenja na domačiji pod Mrzlico, v hiši starih staršev, pri Fojtovih po domače. Mama Marija, ki je imela za sabo rojstvo dveh otrok in smrt moža Tomaža Dolinška ter vnovič- no poroko z Leopoldom Jurkovičem, je po odhodu moža v Francijo, kamor je odšel na delo v tamkajšnje rudnike, poiskala zatočišče pri svojih starših in tam leta 1922 tudi rodila sina Ernesta. »Po dveh letih je mama odšla za očetom v Francijo. Vendar je tuj svet, nerazumljiv jezik in vse pogostejše udinjanje pijači naredilo svoje in zakon je šel po zlu. Že pred tem sem dobil brata jelka, ki pa je bil po razvezi dodeljen očetu, ki ga je dal v oskrbo svoji mami v Zidani most. Sami, brez očeta, smo se vrnili na domačijo starih staršev pod Mrzlico. To je bil zame, za Feliksa pa tudi za mamo močan šok, saj smo se iz mesta preselili v hribe in stran od ljudi. To pa je bil tudi začetek verige selitev in še težjega življenja. Ko je mati našla službo in stanovanje v dolini, sva z njo šla tudi midva s polbratom. Na zimo smo se vrnili pod Mrzlico. Od tam smo šli v Šentlovrenc, pa v Marijo Reko in nazadje zopet pristali pod Mrzlico. Potem je mati spoznala nekega kmeta izZabukovice in rodila seje nezakonska polsestra Dragica. Sledila je selitev v Rečico pri Laškem. Tam sem končal drugi razred osnovne šole. Že kmalu zatem pa smo se ponovno preselili v Šentlovrenc pri Preboldu. Selitev pa s tem 'še ni bilo konec. Najprej smo šli v Kapljo vas, kjer se je iz nesrečne ljubezni rodila še ena polsestra, ki je pozneje, ko je odrasla v dekle, našla svojo srečo v Kanadi. Sledila je še selitev v Gornji Prebold in s tem tudi nekakšna ustalitev. Od mame pa smo začeli odhajati otroci. Feliks že dalj časa ni bil z nami, saj se je učil za mlinarja v Šentlovren-cu. Sedaj je prišla vrsta tudi name. Imel sem kup želja. Rad bi bil frizer, fotograf, umetnostni steno-slikar, pristal pa sem v mizarski delavnici pri mojstru Viharju v Latkovi vasi,« je na kratko orisal mladostna leta Ernest Jurkovič, ki ima vse to podrobno napisano v zajetnem zvezku, ki vsebuje tudi preostali del njegovega življenja. Vse si je skrbno zapisoval in tako bo na stroj pisana zgodba njegovega življenja lepa in zanimiva zapuščina potomcem. Vojak in dezerter Ernest Jurkovič nedvomno sodi med tiste ljudi, ki jih je narava obdarila s spretnostjo in ljubeznijo do ustvarjanja. To mu je pomagalo tudi v času učne dobe, pa pozneje, ko je služboval v Mariboru in drugod. Vmes je bila tudi vojna, ki je telesno šibkega Ernesta sprva obšla, tako da je lahko dokončal učno dobo in opravil pomočniški izpit. Ko pa je nacistom začelo iti slabo, so pobirali in mobilizirali v vojsko tudi takšne fante, ki so jih prej pustili pri miru. Tudi Ernest se je znašel med njimi in začelo se je vojaško življenje v tuji uniformi. Ko je od dekletove mame dobil pismo, v katerem mu je povedala, da je Tončka odšla v partizane, mu ni bilo več za zdržati. Želel si je, da bi se ji pridružil, zato je dezertiral, imel pa je smolo, saj so ga blizu Maribora ujeli. Začelo se je težko zaporniško življenje in čez čas je sledila vrnitev v nemško uniformo. Osvoboditev je dočakal na Češkem, blizu Olumuca. Kmalu je bil spet doma in začelo se je novo življenje, ki pa še zdaleč ni bilo lahko. Šlužba, poroka, rojstvo hčera in zidava lastnega doma. Vse je zahtevalo veliko odrekanja, zgodbe, ki niso nič manj zanimive in bi zavzele mnogo časopisnih strani, če bi se podrobneje lotili teh desetletij. Zato povejmo le to, da se je kmalu po prihodu domov Ernest podal v Maribor, kjer je dobil službo v TAM-u. Potem se je poročil, dobil poziv za služenje vojaškega roka in bil v JNA kar 22 mesecev. Med tem časom mu je žena, ki je stanovala pri njegovi materi, rodila hčerko. Sledila so leta življenja in službovanja v Mariboru, rodila se jima je druga hči. Pot ga je zaradi boljšega zaslužka vodila v Nemčijo, kjer je zbolel in se zaradi tega po dveh mesecih vrnil v Maribor. Je brez službe. Po nekaj neuspelih prošnjah pa se mu je sreča le nasmehnila v žalskem Fe-ralitu. Da bi lahko bil čimprej z družino, se loti izgradnje hiše, v kateri sedaj tudi pletemo to njegovo zgodbo in obujamo spomine na vesele in žalostne trenutke njegovega 73-letnega življenja. Nedvomno pa je njegov najlepši trenutek, če odštejemo poroko in rojstvo hčera, vselitev v lastno hišo. S tem se je končalo, vsaj za Ernesta, obdobje mnogih selitev. Kaj selitve pomenijo, pa nazorno pravi pregovor Kdor se trikrat seli, enkrat pogori. Ernest se je kar nekajkrat, a na koncu mu je le uspelo splesti lastno gnezdo, ki ga zna zaradi tega še bolj ceniti. Ustvarjanje - način življenja Ernestu gredo besede zlahka z jezika. Njegovo pripovedovanje je umirjeno. Od časa do časa se mu v očeh zaleskečejo solze. Spomini so le spomini. Obudijo jih tudi številne fotografije, ki so plod Ernestove ljubezni do fotografije. Irtfa tudi kar nekaj fotoaparatov, posebno zanimiv pa je tisti, ki izgleda kot majhen kovček, ko pa ga odpreš in raztegneš mehast objektiv, je pa prav veličasten primerek. Sicer pa je Ernest velik zbiralec raznih starin. Pokaže mi zanimivo zbirko vžigalnikov in ur. Teh je okrog sto. Nekaj je še posebno zanimivih, zlasti tiste stenske z utežmi. Še največ pa je običajnih budilk, ki jih je dobival ali izprosil od tistih, katerim je popravljal kakšne druge ure. S svojo modelarsko in mizarsko roko je naredil mnogo zanimivih predmetov. Izdelal je popolnoma leseno uro, naredil kar nekaj violin, predvsem pa je bil nepogrešljiv pri izgradnji in opremljanju hiše, za katero je sam tudi naredil načrt, tako da so mu ga na takratni občini brez pripomb potrdili. Ob vsem tem pa ne gre prezreti njegovega likovnega ustvarjanja, ki bogati in lepša tako rekoč vse prostore hiše. »Risanje me je privlačevalo že v otroštvu. Če sem le lahko, sem risal po papirju, kar mi je prišlo na misel. Pozneje za to ni bilo veliko časa. Moja vrnitev oz. vnovično zanimanje za likovno ustvarjanje pomeni poslikava predelne stene v Mariboru, s katero smo razdelili veliko kuhinjo na dva dela. Na kuhinjski strani sem naslikal razne kuharske motive, na drugi strani, kjer sta imeli sobo hčerki, pa motiv z velikanom in prosjakom, ki po neizpolnjeni prosjakovi prošnji zamenjata vlogi. To mi je dalo nekakšen vzgib in od takrat dalje sem pogosteje segal po papirju in akvarelnih barvah. Največ mojih del pa je nastalo po upokojitvi...,«je še pristavil Ernest in me popeljal po prostorih hiše, ki izžarevajo toplino in domačnost. Portreti, avtoportret, tihožitja, mesta, druge podobe in motivi, ki krasijo stene, so živi, realistični, in kar nekajkrat moram od bliže pogledati, ali ne gre nemara za fotografijo. Vedno znova spoznavam, da je Ernest res nadarjena, nežna in zbirateljska duša, ki si zna polepšati še tako siv dan. Kot je povedal, je naslikal veliko slik. Večino jih ima doma, kar nekaj pa jih je razdal svojim in ženinim sorodnikom in še komu... Ob odhodu je eno podaril tudi meni. Na jesen življenja Ernest Jurkovič in žena Antonija sedaj že nekaj časa uživata sadove svojega dela. Otroci imajo svoje družine in svoje skrbi. Vedno znova pa se radi vračajo v družinsko gnezdo, v hišo, kjer ne manjka lepih stvari in spominov, ki so še dragocenejši zaradi staršev, dedka in babice in njune ljubezni do njih in vsega, kar ta hiša premore. Leta, žal, ne prizanašajo; oba - Ernesta in Antonijo pestijo zdravstvene težave. Kljub temu pa se veselita vsakega novega dneva in tako po najboljših poteh krmarita skozi jesen življenja. Kar dobri dve uri je trajalo naše druženje. Hišo sem zapuščal z res lepimi občutki in s spoznanjem, da velja, če je še tako hudo in žalostno, vztrajati in dočakati srečo. Kaj je za koga sreča, pa ve vsak sam ali pa tudi ne. Ernest in Antonija pa to nedvomno vesta. Darko Naraglav Na obisku pri Drevovih Kmetovanje - način življenja Tilčka, Jože in njune živali Kmetijstvo je bilo in ostaja pomembna gospodarska panoga vsake države. Tista, ki z dobro kmetijsko politiko in, seveda, naravnimi danostmi, ki so predpogoj za to, zagotavlja s kmetijsko proizvodnjo samooskrbo prebivalstva s hrano, je lahko mnogo bolj suverena in neodvisna v družbi držav sveta. S tega vidika je ohranitev podeželja, kmetij in kmetijstva nadvse pomembna strategija vsake države, ki se tega zaveda. Kako je v naši mladi državi, najbolje vedo tisti, ki od kmetijstva živijo oz. tisti, ki neposredno te dobrine tudi proizvajajo. Vsekakor pa ni rožnato, še posebej ne za male kmetije, kjer s prodajo tržnih viškov največkrat pokrijejo le stroške pridelave. Takšna situacija vodi k slabšanju položaja slovenskega kmeta in s tem v vse bolj vprašljiv obstoj kmečkega življa. Na nekaj teh vprašanj smo poskušali dobiti odgovor tudi na manjši kmetiji Drevovih v Drešinji vasi, obisk pa je prinesel dosti več drugih zanimivosti, tako da je iz nameravanega intervjuja s Tilčko Drev nastala kar reportaža. Bilo je sredi dopoldneva, ko sva z delavko Kmetijske pospeševalne službe potrkala na vrata domačije Tilčke in Jožeta Dreva. Kmalu zatem je stekel pogovor s Tilčko, ki sodi med tiste ženske, ki resnično podpirajo tri vogale hiše. Poleg tega pa je tudi nadvse aktivna v pe-trovškem aktivu kmečkih žena, kjer je trenutno tudi njihova predsednica. Osebna izkaznica kmetije Kmetija Drevovih sodi med manjše kmetije, saj imajo le 6 hektarjev svoje in še 4 hektarje najemne obdelovalne zemlje. Ukvarjajo se s hmeljarstvom in govedorejo. Mesečno pa zaslužijo nekaj denarja tudi z mlekom. Letno ga oddajo mlekarni 18.000 litrov. Hmelja imajo komaj dober hektar, tako da se v družini pogosto pogovarjajo, kaj storiti. Ali hmeljske površine povečati ali s hmeljarjenjem sploh prenehati. Slednje bi pomenilo tudi prekinitev dolgoletne tradicije, kar gospodarju Jožetu ni ravno pri srcu. Najbrž pa bo zadnjo besedo imela računica in to tako pri povečanju hmeljskih površin kot tudi pri morebitnem slovesu od hmeljarstva. Tudi v živinoreji in mlekarstvu ni pravega dohodka, tako da je vse skupaj bolj za preživetje, čeprav ne živijo slabo. Na plačilni listi, če se malo pošalimo, sta samo Jože in Tilčka. Sin Iztok, ki je kmetijski tehnik, je zaposlen v Mešalnici krmil v Žalcu, hčerka Mojca pa je slavistka in uči na Vrtnarski šoli v Medlogu. Oba živita še doma in tako tudi pridno pomagata pri delu na kmetiji, ko jima čas dopušča. Veliki ljubitelji živali Tilčka Drevje svojega moža spoznala v kmetijski šoli. Sicer si je želela biti učiteljica, a se ji želje niso uresničile. Pristala je na kmetijski šoli, kjer je dobila precej znanja iz dejavnosti, ki sedaj že 27 let oblikuje njeno življenje. V Drešinjo vas k Drevovim je prišla iz Podčetrtka. Doma niso imeli kmetije, oče je bil čevljar, tako da ni bilo ravno lahko postati kmečka žena. To pa še toliko bolj, ker sta moževa starša bila precej bolna in ji nista mogla pomagati. »To so bili za mlado dekle, ne-navajeno kmečkega dela, kar težavni časi, vendar sem z vztrajnostjo in moževo pomočjo to krizo, če lahko tako rečem, uspela prestati in danes mislim, da sem dobra kmečka žena. Veliko pa mi je pri tem pomagala velika ljubezen do narave in predvsem do živali. Tudi tu sva si z možem zelo podobna, saj skoraj ni domače živali, ki je pri nas ne bi imeli,« je povedala Tilčka in pobožala muco, ki je nekaj trenutkov poprej z Jožetom prišla v kuhinjo. Da imajo pri Drevovih res radi živali, smo se prepričali ob sprehodu skozi hleve in dvorišče. Najprej se nam je pogled ustavil pri velikem zajčniku, v katerem je veselo skakalo šest povsem enakih pasemskih zajčjih samic, ki jih bo Jože v prihodnjih dneh paril s kalifornijskim zajčjim samcem. V hlevu so nas pozdravile krave in pitanci. Svojo prisotnost pa je z značilnim glasom najavila koza srnaste pasme, ki je velika Tilčkina igrača. Ko jo je spustila, norenja ni bilo ne konca ne kraja. Na dveh mestih v hlevu sta ljubosumno zahrzali kobili, ki sta primorali gospodarja Jožeta, da ju je spustil malo na svobodo. Sicer pa so konji Jožetovo veliko veselje, konjiček in rekreacija, tudi družinska tradicija in spomin na mladost. Ti kobili, ki ju ima sedaj, pa sta za Jožeta in Tilčko še toliko več vredni, saj sta zanji žrt- vovala veliko časa, dneve in noči. Obakrat, ko je kobila povrgla, sta žrebički ostali pri življenju z njuno pomočjo, saj kobila ni imela mleka. Vsaki dve uri, podnevi in ponoči, sta hranila žrebičko s steklenico in dudo, potem pa bila neizmerno srečna, ko sta videla, da njun trud ni bil zaman. Pred vrnitvijo v kuhinjo, kjer smo nameravali še katero reči v zvezi s kmetijsko politiko, zavijemo še v svinjak, kjer je svinja dan poprej povrgla trinajst mladičev, a so le.štirje ostali pri življenju. Ti so na Tilčkino veselje sedaj veselo sesali. Kmetovanje - način življenja Ponovno smo v kuhinji, ki je zelo prostrana in bogata z opremo. S Tilčko in Jožetom poskušamo odgovoriti na vprašanje o slovenskem kmetijstvu in njegovem položaju. Še prej pa povprašamo Tilčko, kaj ji pomeni zemlja in kmečko življenje. »Kmetovanje je način življenja in meni je ta način prirasel k srcu. Kmet - dober kmet je lahko le tisti, ki ima največjo možno mero ljubezni do živine, do rastlin, do zemlje. Konec tedna, ko gredo mnogi na izlete, se rekreirajo in podobno, greva z možem po njivah in gledava, kako rastejo hmelj in druge poljščine. Vesela sva, ko vidiva, da je najin trud obrodil sadove. To je tisto, kar kmetu veliko pomeni, ga zadovoljuje in mu daje novih moči za delo v prihodnje. To odtehta vse tisto, kar morda osrečuje druge. Čudovito se počutim med mojimi živalmi in sem kljub problemom, naporom in dvomljivim perspektivam slovenskega kmetijstva vesela, da sem kmečka žena...« Tudi Jože pove nekaj podobnega in še doda: »Mislim, da najin p>o-ložaj zaenkrat še ni ogrožen, vprašanje pa je, če se bo s takšno politiko nadaljevalo, kako bo z našimi nasledniki in manjšimi kmetijami, ki ne bodo mogle preživeti. Prav zato bi morale biti mnoge stvari v kmetijski politiki bolj dorečene. Menim, da položaj kmeta ne bo veliko boljši še kar nekaj let oz. če sploh še kdaj bo, zato bi glede stanja, kakršno je, bilo kmeta potrebno uvrstiti in mu dati svoje mesto v družbi. Ne more biti prepuščen sam sebi, saj vendarle ohranja podeželje, ki je pomembna prehrambena baza države. To bi morali upoštevati, če želijo, da bo naš kmet preživel. Zame je tako rekoč že vseeno, saj se bližam letom, ko se bom upokojil in bo lahko konec kmetovanja. Sin, ki bi naj prevzel kmetijo, pa nima prave bo- dočnosti. Ker je zaposlen, bo nemara odločitev še toliko težja. Sprašujem pa se, kako bo z mladimi, ki niso zaposleni in se bodo ob morebitnem propadu kmetije pojavili kot iskalci zaposlitve in postali breme države. Kako to izgleda, pa tako vemo, ali ne?« .Aktiv kmečkih žena Med tem časom ko z Jožetom politizirava, se na mizi pojavijo dišeče domače klobase, kruh in buteljka traminca. Malo čudno pogledamo, vendar Jože pravi, da to ni samo zaradi nas, ampak da je tudi on že pošteno lačen, saj je navajen ob tem času malicati. Ne dam se veliko prositi, čeprav bi želel s Tilčko spregovoriti še o njenem delu v aktivu kmečkih žena, ki ima še posebno veliko dela ob vsakoletnem Jožefovem sejmu v Petrovčah. Ko potešimo želodce in spijemo kozarec res dobrega vina, le steče beseda tudi o tem. »Zelo rada delam v aktivu kmečkih žena. To mi pomeni sprostitev, družabnost, ki jo sedaj, ko so otroci zrasli in imajo svojo družbo, še bolj potrebujem. Mislim, da tako čuti tudi veliko drugih kmečkih žena. Lepo in prijetno je delati, če imaš okrog sebe delavoljne članice in teh pri nas res ne manjka. Enkrat do dvakrat na leto gremo tudi na izlet, tako da tudi prek tega spoznavamo našo lepo Slovenijo in si polnimo svoje »akumulatorje« za vse tisto, kar nas čaka na kmetijah...« Kar dobri dve uri in pol smo že pri Drevovih. Predno se poslovimo, gospodar Jože izpusti iz ograde še hišnega čuvaja - psa, lepega kraške-ga ovčarja, ki je še en ljubljenec Drevovih. Kmetijo zapuščam z lepimi občutki, saj že pregovor pravi, kdor ljubi živali, je dober človek. Tilčka in Jože to nedvomno sta in želimo jima še veliko veselja z njimi. D. Naraglav Župnik Ivan Kocmut Kljub letom še vedno aktiven Za njim že petinpetdeset let maševanja Življenje neustavljivo hiti in marsikdaj ne moremo verjeti, da je za nami že toliko pomladi. Tudi predstavniki KS Prebold, župnije Sv. Pavla in Marija Reke na enem od srečanj skoraj niso mogli verjeti podatku, da bo njihov nekdanji župnik, ki sedaj že 12 let živi v Nazarjih, konec januarja zakorakal že v 82. leto. Novo leto, bližnji življenjski praznik in petinpetde-setletnica maševanja so bili dovolj veliki razlogi za obisk. S sabo so povabili tudi sedmo silo in tako je pred vami pričujoča reportaža. Njuni biseri so v njunih srcih Pri Satlerjevih, po domače Veternikovih, v Založah pri Polzeli so v nedeljo praznovali zares redko doživet praznik. Oče Miha in mama Kristina sta praznovala biserno poroko: 60 let skupnega življenja. V hiši, po novem dnevni sobi, so se ob njima zbrali sin in hčerka z družinama, vnuki in že tudi pravnuki, skupaj z njimi pa so se veselili tudi sosedje in sorodniki. Med gosti sta bila tudi predsednik KS Polzela Stanko Novak in predsednik borčevske organizacije Janko Cvikl. Bila je že tema, ko smo se ustavili na dvorišču hiše, pred katero stoji lep križ. Že ta da vedeti, da v tej hiši prebiva človek, ki je vse svoje življenje predan bogu, cerkvi in katoliški veri. To seveda velja tudi za njegovo gospodinjo, ki je lastnica hiše. Še kot gospodinja v preboldskem župnišču je sklenila jesen življenja preživeti na svojem, v krajih svoje mladosti in tako je tudi zrasla ta hiša, v kateri je našel gostoljubje nekdanji preboldski župnik Ivan Kocmut. letela podobna usoda. Nekaj tednov sem bil v zaporu na Ptuju, potem sem bil s transportom odpeljan v zbirno taborišče v Raj-henburg — Brestanico. Tam sem bil dva meseca, nato pa so me z mnogimi drugimi odpeljali na Hrvaško v Petrinjo. Po štirinajstih dneh sem bil premeščen v Slavonsko Požego. Sem je po treh tednih prišla ponudba škofa Ste-pinca, da nas bodo Nemci spustili, če bomo prevzeli službe na hrvaških župnijah. Izkoristil sem dano možnost in bil dodeljen v kaj z veseljem se ne spominja časov, ko se je moral boriti za cerkveno zemljo, da je niso nacionalizirali, pa raznih zagovarjanj pred tedanjo oblastjo, ki ni bila naklonjena cerkvi. Veliko, res veliko pa j£, kot pravi, trenutkov, ki so ga osrečevali, spodbujali in utrjevali ljubezen do bližnjega, do soljudi in okolja, v katerem je živel. Spominov mojemu sogovorniku res ne manjka. Zanimivo ga je poslušati, ko govori o svoji navezanosti na zemljo in kmetovanje, ki je bilo sestavni del njegovega župnikovanja. S humornim naglasom se spominja tudi svojih poti v Marijo Reko, kjer je doživljal mnoge lepe trenutke, čeprav je bila pot do tja gor, še posebno pozimi, zelo naporna. Ker ni bilo ceste, je velik del poti moral opraviti peš. Še kot kaplan je bil v Marija Reki vsako soboto, ko je imel verouk. Običajno je Seveda ob takih priložnostih spet oživijo spomini in zakoncema se jih je v dolgih letih nabralo zares veliko. Samo po sebi je umevno, da sta oba že zelo v letih. Oče Miha jih bo letos dopolnil 85, mama Kristina je le leto mlajša. Oba sta rojena v Založah v kmečkih družinah. Miha se je priženil k Veternikovim 3. februarja leta 1936. Oba se še živo spominjata poročnega dne. Bil je ponedeljek, dan je bil zavit v meglo in rahlo je rosilo. Po blatni cesti sta se v dolino k poroki peljala s kočijo. Veselili pa so se dva dni. Potem je prišlo delo, pa otroci. Bili so trije: Miha, Dani in Berta. Življenje bi lahko teklo mirno, če ne bi prihrumela vojna, ki je seveda pobrala svoj davek. Nemci so zaradi izdaje ustrelili Mihovega brata in soseda, kar je zapustilo globoke rane. Po vojni je bil Miha prvi župan takratne polzelske občine, to funkcijo je potem opravljal še enkrat. Temu se ni čuditi, saj je še danes poznan kot moder mož, ki vedno ob pravem času in na pravem mestu najde pravo besedo. Druga njegova značilnost je globoka vernost, ki sta jo z ženo prenašala na otroke. Vedno sta namreč verovala, da je z božjo pomočjo mogoče premagati vse težave. Še nekaj sta ta dva vsega spoštovanja vredna starša dala svojim otrokom. To je veliko ljubezen do petja in z njo so Veter-nikovi - oče, sinova in vnuki - dan na dan izražali svojo srečo, veselje, žalost in trpljenje. Tako je bil oče Miha član prvega cerkvenega pevskega zbora že leta 1930 in potem dolga, dolga leta. Z njim sta pela tudi njegova sinova. To so bili lepi in srečni trenutki življenja. Žal pa tudi bridkih ni manjkalo. Go- tovo jima je bilo najtežje, ko je leta 1985 umrl njun prvorojenec Miha in deset let kasneje še njegov sin, njun prvi vnuk Vojko. Še dobro, da živita skupaj z drugim sinom Danijem, ki je prevzel kmetijo in jima razveseljujejo življenje njegovi otroci in pravnuki. Danes imata pet vnukov, dva pravnuka in dve pravnukinji. Seveda se je tudi na nedeljskem praznovanju kaj hitro zaslišala pe- sem. Najprej zdravica, potem ljubezenska in še druge. Med gosti pa je bil še en, biser-noporočencema še posebno drag gost. To je bil domači župnik Jože Kovačec, ki je s prisrčnim obredom potrdil njuno zvezo, obnovila sta si zakonsko obljubo in prejela blagoslov. Takrat so se obema v očeh zalesketale solze kot biseri, ki so govorili o sreči, ljubezni in medsebojni pripadnosti. In kot je povedal duhovnik: njuno življenje je resnično dragoceno kot biser. Naj nam bo vsem v zgled in v pomoč, ko bomo na preizkušnji. Mnogim lepim željam, ki so bile izrečene, se pridružujemo tudi mi. Bodita zdrava in vsem še naprej v trdno oporo, kot sta bila doslej. T. TAVČAR Župnik Ivan Kocmut v pogovoru s predsednikom KS Francom Kukovnikom, Dragom Lobnikar-jem in sedanjim preboldskim župnikom Francem Sercem. Iz Gibine v Veržej Snidenje je prijetno, in kot lahko razberemo z obraza gospodinje in župnika sta našega obiska zelo vesela. Kmalu smo za bogato obloženo mizo in ob kozarcih dobrega vina, ki ga je pridelal Ivan Kocmut sam. Veselo nazdravimo za njegov bližnji 81. življenjski praznik. Kakšne pol ure zatem oživijo spomini na mladost, na leta duhovniškega poklica, na lepe in težke trenutke njegovega življenja, ki je bilo in ostaja zvesto bogu in veri. Ivan Kocmut je zagledal luč sveta 28. januarja 1915 v vasi Gi-bina v Slovenskih goricah. Tam je hodil v šolo in se duhovno bogatil. Življenje ni bilo lahko na teh gričih, zato je bila vera v boga še toliko močnejša. Z njo pa tudi upanje v lepše življenje. Z bratom sta bila ob nedeljah tudi dvakrat pri maši, čeprav cerkev ni bila ravno blizu. Zjutraj sta bila pri deseti maši, potem sta odšla domov na kosilo, popoldne ob dveh pa sta bila še pri večernicah. Kot pravi Ivan Kocmut, ga je krščanska vzgoja, ljubezen do boga in želja po študiju pripeljala v duhovniški poklic. »Najprej sem mislil študirati v Mariboru, a sem zamudil rok in tako sem za tri leta pristal v samostanu v Veržeju, kjer sem imel dobre pogoje za študij. Potem sem v Mariboru naredil klasično gimnazijo in nato šel študirat bogoslovje. Ko sem doštudiral, se je pričela vojna in z njo tudi za štajersko duhovščino težki čask Mnogo župnikov so nacisti odpeljali in tudi mene je kmalu do- župnijo Rapše pri Zagrebu. Tam sem bil tri leta, nato pa so me prestavili v Marijo Horgičko na Plješivico, kjer sem tudi dočakal konec vojne. Domov sem se vrnil dva meseca po koncu vojne in nastopil službo kaplana v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Tam sem bil eno leto, nato pa sem bil premeščen v Sv. Pavel pri Preboldu,« je na kratko povzel svojo duhovščino pred prihodom v Prebold sogovornik Ivan Kocmut. V kraju pod Žvajgo • Ivan Kocmut je bil deset let kaplan v Preboldu, ko pa je župnik odšel v pokoj in ker ni bilo v vsej škofiji duhovnika, ki bi hotel prevzeti župniji Sv. Pavel in Marijo Reko, se je z njo in vsemi problemi moral spoprijeti dotedanji kaplan. »Župnišče in drugi cerkveni objekti so bili v dokaj slabem stanju. Med vojno so to imeli v rokah nacisti in kozaki, ki so naredili ogromno škode, ki jo v prvih letih po vojni ni bilo lahko popraviti. S prevzemom župnije je bila skrb za obnovo na mojih ramenih in seveda faranih, ki so takrat in mnogokrat pozneje zagnano poprijeli za delo In uresničili naše skupne želje in zamisli... Tega je bilo res veliko, bodisi v farni cerkvi Sv. Pavel ali v Sv. Lovrencu, Mariji Reki in drugje.« Mojemu sogovorniku se ob vseh teh spominih narahlo zaro-sijo oči. Na plan prihajajo lepi in manj lepi trenutki življenja in župnikovanja med ljudmi, ki so sooblikovali in soustvarjali čas, ki ga je preživel v kraju pod Žvajgo. Bilo je vsega po malem. Nič prespal tam gori, imel v nedeljo prvo mašo in nato pohitel v dolino, kjer ga je v farni cerkvi v Preboldu čakalo darovanje dopoldanske maše. Pozneje, ko je tudi v te hribovske kraje prišla cesta, je bilo vse skupaj mnogo lažje. Sedaj, ko je asfalt, pa se je marijareška cerkev časovno še bolj približala dolini. Tega je zelo vesel tudi naš slavljenec župnik Ivan Kocmut, ki rad pride v svoji nekdanji fari — Sv. Pavel in Marijo Reko — kadar le more. Tam je pustil velik del svojega življenja, prijatelje, znance— farane, s katerimi ga vežejo tako lepi, srečni, a tudi žalostni trenutki. Kljub letom aktiven Župnik Ivan Kocmut, ki bi mu na izgled prisodil precej let manj, kot jih ima v resnici, z odhodom v pokoj ni prenehal maševati. Stalno mašuje pri sestrah klarisah v nazarskem samostanu. Večkrat ga lahko srečamo v Mozirju, v Nazarjih, enkrat do dvakrat mesečno mašuje v Lučah. Prav tako je še vedno dejaven v cerkvenih krogih in na njihovih sestankih. Ob vsem tem pa še vedno rad kaj postori na zemlji okrog hiše, sadjari in je vesel, da mu uspe pridelati dobro vinsko kapljico. Kar dolgo smo se zadržali v Nazarjih. Preden smo odšli, smo seveda nazdravili in našima gostiteljema zaželeli dobro zdravje, župniku pa tudi branje biserne maše in vnovično slovesno snidenje z nekdanjimi farani v kraju pod Žvajgo. MOGOČE MANJ ZNANO 0 MILANU LESJAKU V teh dneh se prazniki kar vrstijo. Začeli smo s kulturnim praznikom, danes je Valentinovo, naslednji teden nas bo zabaval še Pust. V mislih sem se oziral po Savinjski dolini in iskal človeka, ki bi bil te dni primeren za predstavitev v tej rubriki. Kot že povedano, mi nikakor ni šinila v glavo prava ideja. Ko pa sem v nedeljo popoldan skoz okno dnevne sobe zrl na ulico in opazoval plesajoče snežinke, se je na ulici pojavil Milan Lesjak s svojo veliko ljubeznijo - vnukom Ažbetom - na saneh. Z dolgimi koraki je vlekel sani. Milana poznam že dolga leta. Savinjčan in dedi z ljubeznijo bi mu lahko dali življenjski predznak. Če ga neznanec vpraša, od kod je doma, najraje pove, da mu je zibelka stekla v Šentjurju pri Taboru. Za slovenske razmere v kar številni družini je bila doma pesem in ljubezen do bližnjih, ljubezen do lepe slovenske narodne pesmi, narave in živali. Saj veste, kaj pravi lep slovenski rek: »Kdor ima rad..., slabo ne misli«. In Milan je pevec, prijatelj, in ljubitelj vsega tega, od nog do glave. Kar težko je izbrskati še kaj manj znanega za to rubriko o človeku, ki ga pozna dobesedno skoraj vsaka hiša v tej dolini. Veterinarsko delo mu je namreč odprlo mnoga vrata v Savinjski dolini. Morda pa le ne veste, da letos praznuje šentjursko prepevanje 100-letnico in ko sva se pred dnevi srečala v mestu, so ga njegovi pevci vabili na koncert, na katerem se bo Milan težko ubranil dirigentske naloge, ki jo je uspešno opravil že ničkolikokrat. Zadnje čase nima več toliko časa za zborovsko petje, sa ga nova ljubezen zelo okupira. Postal je namerč srečen dedi in, kot pravi sam, je to velika, a prijetna obveznost. In ta ljubezen ga je v veliko zadovoljstvo še koga prikle-t. nila na dom v Partizanski ulici v Žalcu. Ob vnuku oživ-L Ijajo vse njegove velike lju| bežni: pesem, narava, živaj li, le za prijatelje mu zmanji kuje časa. Če pa se bosti sprehodili po njegovi ulicir ga boste gotovo srečali, J vami bo rad pokramljal O; vnuku, pesmi, naravi in še c| čem. D. Naraglav. OŠ Petra Špraica - lura Žalec Računalniško opismenjevanje Ministrstvo za šolstvo in šport je s sodelavci Zavoda za šolstvo RS v letu 1994 začelo s programom RAČUNALNIŠKEGA OPISMENJEVANJA. Namen tega je usposobiti učitelje in učence za uporabo računalniške in informacijske tehnologije, uvesti standardizacijo računalniškega prenosa informacij med šolami in drugimi inštitucijami, izbrati primerno programsko opremo za podporo pouka in administrativno-upravna dela na šolah, opremiti šole s sodobno računalniško in informacijsko opremo ter zagotoviti pogoje za raziskpvalno in razvojno delo na področju uvajanja novih tehnologij v šolo. V OŠ Petra Šprajca - Jura Žalec, ki je bila izbrana tudi kot osrednja šola za uporabo računalnika pri tehnični vzgoji, so naredili že precej. O tem in o drugih vprašanjih, ki so povezana s tem, pa smo se pogovarjali z učiteljem tehnične vzgoje in računalničarjem Zdenkom Puncerjem. • Za začetek najinega pogovora bi bilo prav, da nekaj besed povemo tudi o vas, nagibih, ki so vas pripeljali v svet računalnikov in o začetkih računalništva na šoli. »Kot učitelju tehnične vzgoje je bil računalnik kot noviteta velik izziv. Od tega je sedaj že dobrih 12 let. Začeli smo z majhnimi ZX-81 in s spektrumi. Potem ko so se računalniki pojavili v takšni obliki, da sem si ga lahko sam kupil, sem noviteto poskušal vnesti tudi v šolo. Nabavljenih je bilo pet spektrumov in z njimi smo začeli tudi pot, ki nas je danes pripeljala do tega, da smo postali osrednja šola za uporabo računalnika pri tehnični vzgoji. Seveda pa ta pot ni bila tako preprosta, kot se morda zdi. Vsekakor je bilo potrebno iti v korak s časom, kar bi bilo precej težko, če nam ne bi priskočila na pomoč Agrina in Mikropis, ki sta nam podarila sodobnejša XT računalnika, ki sta za tisti čas bila zelo imenitna. Prvi PC računalnik na naši šoli je bil GEPART AT. Leta 1989 pa smo se na podlagi republiškega razpisa Raček, ki je omogočal cenejši nakup, odločili za štiri PC-je tipa 286, AT z enim barvnim in tremi črnobelimi Dobrteša vas 1 63311 Šempeter v Sav. d. tel.: 063 701-408 faks: 063 702 076 Prodaja rezervnih delov UNIVERZAL - UTB ŠTORE IMT DEUTZ ZETOR Semeringi, ležaji za: BOSCH akumulatorji svečke brisalci C Odprto od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 13. ura j \mmtm Skmš&mc TRGOVINA Z ELEKTROMA TERIALOM •Tel. & faks: 063I715-717 ponudba meseca: - telefonske centrale z atestom za stanovanjske in poslovne prostore po zelo ugodnih cenah. Nudimo vam VES OSTALI ELEKTROMATERIAL projektom Petra in današnjim računalniškim opismenjevanjem, ampak je širše. Vanj vključujemo tudi ostale učitelje. Gre torej tudi za opismenjevanje našega kadra. Nekateri so to vnesli že v redni pouk in to na razredni in predmetni stopnji. Tu bi zlasti izpo- monitorji. Ta fond smo leta 1993 še dopolnili z osmimi novejšimi PC-ji znamke 386. Kupljena pa sta bila tudi PC znamke 486 in"barvni tiskalnik HIP DISCJET 550 C. Kmalu zatem nam je podjetje Mikropis iz Žalca podarijo še multimedijski komplet. Še enega pa smo dobili z novo računalniško opremo lansko jesen, ko smo bili izbrani za že omenjeno osrednjo šolo računalništva za tehnično vzgojo.« • Že nekajkrat sva omenila osrednjo šolo. Kaj pravzaprav to pomeni in kako se pride do takšnega statusa? »V okviru programa Računalniško opismenjevanje je Ministrstvo za šolstvo in šport z zavodom za šolstvo osnovnim šolam posredovalo razpis, na katerega smo se prijavili in bili izbrani. Pogoj za uvrstitev med izbrane osrednje šole pa je bil, da so šole pripravljene pokriti 20% vrednosti opreme in da imajo določene izkušnje pri uvajanju računalnikov v pouk oz. da imajo glede tega določen ugled. Mi smo te pogoje izpolnjevali in se s tem tudi pridružili 25 šolam v ostalih krajih Slovenije, ki so pridobile status osrednje šole. Konkurenca je bila močna in zato smo bili izbire za osrednjo šolo še toliko bolj veseli. • Kako torej ¡zgleda oz. poteka računalniško opismenjevanje na vaši šoli? »Računalništvo na naši šoli sedaj ni usmerjeno samo na delo petega razreda z bivšim stavil, poleg tehnike, zemljepis in slovenski jezik. Lahko bi rekel, da se s počasnimi, vendar zanesljivimi koraki to prenaša na sodelavce celotne šole. S pridobitvijo nove računalnice in računalniške opreme, ki smo jo dobili lani v jeseni, smo staro opremo lahko porazdelili po kabinetih, tako da se je računalnik približal učitelju neposredno na njegovem delovnem mestu. Z novo računalniško opremo smo dobili tudi računalnik za zbornico, tako da sta sedaj računalnik in tiskalnik na razpolago v vsakem odmoru oz. 24 ur na dan. To opremo ima tudi ravnatelj na svojem delovnem mestu, imamo jo tudi v administraciji, svetovalni službi, pri telesni vzgoji. V kabinetih pa še pri slovenščini, angleščini in matematiki. Opremo pa smo dali tudi na podružnično šolo in v zbornico stare šole. Tako lahko rečemo, da je tehnologija že prisotna in na razpolago vsem, ki to želijo. Povedati velja tudi, da smo že odprti v svet in da imamo računalniško povezavo z mednarodno mrežo INTER- NET. Sicer pa se v računalništvo vključujejo učenci od 2. do 8. razreda. V drugem razredu imam dve skupini učencev v krožku, kjer spoznajo računalnik, tipkovnico, predvsem imajo didaktične igrice. Zatem pa se lahko učenci vključujejo v razne tečajne oblike, kjer je snov prilagojena njihovi starosti in predhodno pridobljenem znanju...« • Za konec najinega pogovora pa morda še nekaj besed o vašem obisku Anglije. Kaj ste tam pravzaprav izvedeli? »Od vsega začetka, odkar smo začeli z eksperimentiranjem in iskanjem novih vsebin uporabe računalnikov, sem sodeloval na področju tehnične vzgoje. Sodeloval sem v skupini, ki je preizkušala, kateri program za risanje naj bi se uvedel v osnovne šole. Te programe smo vključevali v redni pouk, testirali in iskali zaključke, nato pa smo naše ugotovitve prenašali v to razvojno skupino, kjer smo končno tudi dorekli, kateri program je ustrezen. Tudi sam sem imel vrsto predstavitev izbranega programa. Prav na osnovi tega so me letos januarja poslali v London, kjer sem si ogledal izobraževalno-predstavitve-no razstavo, kjer je bilo prek 800 razstavljalcev iz Anglije in drugod. Razstava je pokazala, kako je možno vključevati računalništvo od vrtca do cooliga na ozemlju Anglije. Tam sem prisostvoval tudi dvema predavanjema. Eno je bilo s področja tehnične vzgoje, drugo pa s področja računalniških mrež-INTERNETA. Kako je to pri njih? Lahko bi rekel, da je Internet v Angliji na takšni stopnji kot pri nas, se pravi v uvajanju. Na drugem predavanju pa sem pričakoval več, bilo pa je predstavljeno tisto, kar se pri nas dogaja v petem razredu... Rekel bi, da smo kljub majhnosti kot država na dobri poti, da postanemo računalniško pismen na- r0<^'<< D. Naraglav Braslovče Tokrat spregovorili o drogi Na Osnovni šoli Braslovče so pripravili roditeljski sestanek; tokrat drugače: govorili so o drogi. Sestanek je bil v okviru akcije Da bi zmogel reči: Ne, hvala! Spregovorili so o problemu uživanja drog, ki postaja tudi pri nas vse bolj razširjeno in vse večji problem. Osmošolci so na začetku strnili razmišljanje ob branju in pogovorih ter predstavili anketo. Nato je spregovorila gostja, slovenska pisateljica Marinka Fritz-Kunc, ki so jo povabili medse, in je avtorica knjig Janov krik, Pusti čakati jutri, Ne verjemi vetru in Postaja Death. Gostja je starše in učence brez ovinkarjenja seznanila s sporočilom teh knjig. V eni izmed njih je napisano: Droga je tu, med nami in dovolj je sprenevedanja. Čas je, da spremenimo odnos do ljudi, ki so postali njene žrtve.« T T. PRODAJA RABLJENIH VOZIL Prenos lastništva DANI d.o.o. Migojnice 140, 63302 GRIŽE tel.: 063/714-746 mobitel: 0609/629-093 Odkup rabljenih in poškodovanih avtomobilov od leta 1988 dalje, na zalogi več vrst avtomobilov. Odprto: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 16. ure. Marinka Marovt Magister menedžmenta v izobraževanju_____________________ Marinka Marovt, ravnateljica Osnovne šole Vere Šlander Polzela, je ena od dvanajstih izbranih kandidatov, ki so uspešno končali magistrski študij menedžmenta v izobraževanju na menčestrski metropolitanski univerzi v Veliki Britaniji. Obiskali smo jo, da bi o tem svojem dosežku kaj več povedala. Zakaj ste se odločili za študij menedžmenta v izobraževanju? »Razpis Zavoda za šolstvo in šport R Slovenije mi je pomenil svojevrsten izziv, saj tovrstnega študija v Sloveniji še ne poznamo. Hkrati me je navdušila misel, da osvežim in dopolnim svoje znanje angleškega jezika, saj sem po poklicu profesorica angleškega jezika.« Od 67 prijavljenih kandidatov iz Slovenije vas je bilo izbranih le 12? »V ožji izbor smo se uvrstili po uspešno opravljenih inteligenčnih testih in preizkusih aktivnega znanja angleškega jezika ter računalništva; pred komisijo pa je bilo potrebno predstaviti inovacijo s področja vzgoje in izobraževanja.« In kako je potekal vaš triletni študij? »Magistrski študij je potekal v treh fazah. V vsaki je bilo potrebno izdelati tri obsežne raziskave, ki so povezovale angleško teorijo menedžmenta v izobraževanju s slovensko prakso.« In kaj ste izbrali za magistrsko nalogo? »Za magistrsko nalogo sem raziskala stres na slovenskih osnovnih šolah. V svoji dolgolet- no, gre za bolj splošen vtis. Dejstvo je, da ima Velika Britanija že večstoletno tradicijo, medtem ko v Sloveniji šele iščemo prave poti. V britanskih šolah je veliko več reda, tudi pedagoški pristop je drugačen. V tej deželi že velja pedagoški marketing. Šole se borijo za učence; več učencev pomeni več denarja. Mnogo tesnejše je sodelovanje s starši, ki imajo pomembnejšo vlogo kot pri nas in so neposredno vključeni v vzgojno izobraževalni proces. Doma morajo delati z otrokom in o tem tudi poročati. To bo v prihodnosti najbrž tudi naloga naše šole.« Kaj se vam zdi pri delu ravnatelja najpomembnejše? »Ravnatelj mora imeti svojo ni praksi sem se prepričala, da vizijo, vedeti mora, kaj hoče do- je delo učitelja zelo stresno, kar je potrdila tudi moja raziskava. V nakazanih rešitvah sem poiskala načine, kako preprečiti stresne situacije, jih ublažiti ali pa celo preusmeriti v ustvarjalno delo.« Kakšen je vaš pogled na osnovno šolstvo sedaj, ko ste spoznali tudi šolstvo v Veliki Britaniji? »Med svojim študijem sem spoznala le nekaj britanskih šol in bi težko dala natančnejšo oce- seči. Pomembno je, da mu učitelji zaupajo in mu sledijo. Ključni elementi pri našem delu pa so starši. Kjer starši sodelujejo z učitelji, tam je tudi uspeh.« In kakšni so vaši načrti za prihodnost? »Pridobitve študija želim še naprej prenašati v prakso, kar ni težko, saj vodim odličen tim učiteljev, ki jih odlikuje strokovnost, ki so se pripravljeni spreminjati in iskati nove poti.« T. TAVČAR PIKA Savinjska 12 (nasproti tržnice) tel.: (063) 715-681 - IZPOSOJEVALNICA OBLEK ŽALEC l Pri nas si lahko izposodite: | * poročne obleke (ženske in moške) * * maturantske obleke * * obleke za birmo in obhajilo * * oblačila za krst in druge priložnosti * Na zalogi imamo tudi - dodatke za neveste in obutev za slovesne priložnosti. Zelo ugodne cene, plačilo možno s čeki z zamikom. Odpiralni čas:[od 9. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. IVA,0,. AVTO DELI Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA. Na zalogi imamo tudi glave za JUGO 45 Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI UGODNE CENE . PLOČEVINE Voznikom želimo prijetno m varno vožnjo Na podlagi 4. člena o Skladu kmetijskih zemljišč In gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96), Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/ 81, 01/86 In Uradni list RS, št. 9/90, 5/91) ter še veljavnih odločb Pravilnika o zakupu kmetijskih zemljišč in kmetij (Ur. list 7/94, 65/95 - odločba Ust. sodišča) objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije RAZPIS ZA ODDAJO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V ZAKUP Predmet razpisa so kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije, in sicer: k. o. Okvirna površina v m2 Šempeter 60.000 Polzela 30.000 Prekopa 60.000 Levec 130.000 Velika Pirešica 290.000 Predmet zakupa so kmetijska zemljišča, za katera se je dosedanji zakupnik Hmezad Kmetijstvo Žalec odpovedal nadaljnji obdelavi. Dokumentacija po parcelnih številkah za posamezno katastrsko občino je dosegljiva na lokalni izpostavi Žalec, Ul. Žalskega tabora 1, Žalec, tel.: 715-486. Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure. Zakupna pogodba se sklene za parcele, ki niso v postopku denacionalizacije, za 10 let, za preostale parcele pa za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja do pravnomočnosti odločbe o vračilu po ZDEN-u. - Sklad bo pri izbiri zakupnikov upošteval vrstni red, ki ga določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Če želi določeno zemljišče v zakup več enakovrednih prednostnih interesentov, bo Sklad upošteval naslednje kriterije: - kmetijstvo - kot glavna dejavnost preživljanja - strokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje - obseg proizvodnje - socialni status In starost (št. družinskih članov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom) - oddaljenost od zemljišč, ki so predmet zakupa - obsežnejše začetne investicije v kmetijstvu Cenik zakupnin: kultura bonitetni razred cena v DEM/ha njiva 1 - 3 220 njiva 4 - 6 200 njiva 7 - 8 170 travnik 1 - 4 190 travnik 5 - 8 150 pašnik 1 - 4 100' pašnik 5 - 8 80 Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan Izstavitve računa. Objavljene cene so brez prometnega davka, ki ga plača zakupnik. Na demografsko ogroženem območju se zgoraj navedena zakupnina zmanjša za 20 odstotkov. Zakupnik, ki vzame v zakup površino, večjo od 5 ha, ima dodatni 20-odstotni popust. Če so na zemljiščih melioracijski sistemi, jih morajo zakupniki vzdrževati na lastne stroške oziroma plačati stroške vzdrževanja teh sistemov. Prijave sprejema lokalna izpostava Sklada v Žalcu, Ul. Žalskega tabora 1, in sicer od časa objave do 29. 2. 1996. Prepozno prispelih in nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Če Interesent v enem mesecu po prejemu pripravljene pogodbe le-te ne podpiše, se bo obravnavalo, da kandidat odstopa od zakupa. Snegolom in žledolom v gozdovih občine Žalec Območje občine Žalec sta ob koncu leta 1995 in v začetku leta 1996 prizadeli kar dve naravni ujmi. Snegolomu, ki je pustošil po gozdovih 27. in 28. decembra 1995, je 9. januarja 1996 sledil še žledolom. Poleg pretrganih električnih in telefonskih daljnovodov ter začasno onemogočenega prometa na nekaterih cestah je največja škoda nastala v gozdovih. Snegolom je prizadel predvsem gozdove na nadmorski višini do 500 m, žled pa je segel ponekod celo do nadmorske višine 800 m. Skupno so bili prizadeti gozdovi na 12.000 hektarih površine, kar predstavlja 70% vseh gozdov na območju krajevne enote Žalec. Zaradi težkega južnega snega in kasneje še ledenega oklepa so se na drevju lomile veje, vrhovi in debla, veliko dreves pa se je podrlo s koreninami vred. Poškodovan je bil gozd v mlajših in tudi v starejših razvojnih fazah. Najmočneje sta bila prizadeta smreka in rdeči bor, žled pa je predvsem močno poškodoval tudi listavce. Do sedaj smo že uspeli zbrati toliko podatkov o obsegu škode v gozdovih, da lahko zanesljivo rečemo, da je tokratna škoda še precej večja kot tista, ki jo je v zimi 1985/1986 povzročil žled, zaradi česar je bilo potrebno posekati kar za 17500 m3 dreves. V tokratni ujmi je bilo poškodova- nih 610 ha mladih gozdov, v katerih bo potrebno izvesti nujna dodatna negovalna dela, da se bo stanje ponovno normaliziralo, del teh gozdov pa bo potrebno v celoti posekati in s sadnjo osnovati nov gozd. V starejših sestojih smo ocenili, da bo zaradi različnih poškodb potrebno posekati med 23.000 in 25.000 m3 dreves, kar predstavlja polovico rednega letnega etata oz. dve tretjini dejansko letno posekane lesne mase v zadnjih nekaj letih. Poleg tega pa je na 5.300 ha polomilo vrhove dreves, ki jih bo potrebno pravočasno urediti oz. poskrbeti za gozdni red. Zaradi prevrnjenih dreves in manjših plazov pa so bile poškodovane tudi gozdne prometnice (15 km cest in 25 km vlak). Finančno ovrednotenje škode je pokazalo, da znaša skupna škoda v žalskih gozdovih okrog 733.000.000,00 SIT. Na krajevni enoti ZGS v Žalcu smo vključno do 26.1.1996 sprejemali pri- jave lastnikov gozdov o škodi v njihovih gozdovih. Skupno so lastniki vložili kar 1137 prijav. Na podlagi podanih prijav bodo delavci KE ŽALEC opravili oglede poškodovanih gozdov ter ocenili stopnjo poškodovanosti gozdov. Ocene o poškodovanosti gozda bomo nato odstopili izpostavi Republiške uprave za javne prihodke v Žalcu, ki jih bo uporabila za Izračun upravičenosti posameznih gozdnih posestnikov do uveljavitve olajšave pri plačilu davka na katastrski dohodek. Ker lahko upravičenec uveljavlja davčno olajšavo le v primeru, ko škoda preseže 20% celotnega katastrskega dohodka zavezanca od kmetijskih zemljišč v enem koledarskem letu, bodo v poštev za tovrstno olajšavo prišli predvsem tisti lastniki gozdov, ki imajo veliko gozda in malo ostalih kmetijskih zemljišč. Zaradi velike količine poškodovanih dreves obstaja zlasti v iglastih gozdovih velika nevarnost, da se bodo v pomladanskem času ponovno namnožili podlubniki. Da bi se izognili še večji škodi, pozivamo vse lastnike gozdov, naj čimprej začnejo s sanacijo v svojih gozdovih. V smrekovih in borovih gozdovih je rok za izvedbo sanacijskih del 31. marec 1996. p.o. Žalec - Vabljeni v AGRININ DISKONT PIJAČ IN ŽIVIL na dvorišču za blagovnico Agrina! PREPRIČAJTE SE O NAJUGODNEJŠI PONUDB» - moka Boni za krofe 1 kg 197,00 SIT - mleti sladkor 400 g 105,00 SIT - sol (modra ladja) 1 kg 26,60 SIT - WC rolca Blue 6/1 200 listov 157,40 SIT - Fanto Biblta 1/5 I 112,70 SIT - mehčalec Mo 4 I 316,00 SIT IN NIKAR NE POZABITE NA AGRININO DISKONTNO ŽELEZNO KARTICO£ katero vam bomo ob šestem nakupu priznali 5-odstotni popust za vrednost vseh šestih nakupov. Vsa potrebna navodila za sanacijo poškodovanih gozdov po snegolomu in žledolomu bodo lastniki gozdov dobili od delavcev ZGS - Krajevna enota Žalec. Sočasno z ocenjevanjem poškodovanosti gozdov se bodo revirni gozdarji z lastniki gozdov dogovorili tudi o tem, kateri ukrepi so potrebni za sanacijo gozda. Izvedba vseh preprečevalnih in zatiralnih del, v primerih, ko poškodovano drevje oz. lesna masa lahko postane potencialno mesto za razmnoževanje podlubnikov (sanacija smrekovih in borovih gozdov!) ter nekaterih del pri obnovi uničenih sestojev, se bo v okviru razpoložljivih sredstev deloma sofinancirala iz sredstev proračuna države Slovenije. Pogoj za pridobitev sredstev s tega naslova je odločba o poseku poškodovanega drevja, ki jo izda revirni gozdar in opravljen prevzem sečišča po končani sanaciji. Ker je Zavod za gozdove po finančni in materialni plati popolnoma odvisen od sredstev iz državnega proračuna, upamo, da se bo vsaj v fazi usposobitve nujno potrebnih gozdnih prometnic (gozdnih vlak, za katere država sistemsko ne zagotavlja nikakršnih sredstev!), ki bi omogočile spravilo posekanega lesa iz gozda, v okviru možnosti angažirala tudi občina Žalec. S tem bi priskočila na pomoč lastnikom gozdov, sočasno pa bi, zaradi javnega pomena gozdov in preprečitve še večje škode v gozdovih, dokazala, da pri gospodarjenju s prostorom tudi v resnici priznava in upošteva načela ekologije. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozd., vodja KE Žalec gorenje PRODAJNI CENTER IVA LOČICA-POLZELA tel. 063/701-249 faks: 063/701-366 BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, BTV GORENJE - 10% GOTOVINSKI POPUST * PRALNI STROJ ŽE ZA 45.714 SIT * SUŠILNIK PERILA 39.774 SIT * UGODNI PLAČILNI POGOJI - 5% POPUST PRI PLAČILU NA 3 OBROKE - DO 10 ENAKIH OBROKOV - BREZ OBRESTI RAZVOJ d.o.o. POLZELA Ločica 75-a INŽENIRING, TRGOVINA PROIZVODNJA MONTAŽA Tel.: 063/701-249 faks: 063/701-366 - IZDELUJEMO KOTLE ZA CENTRALNO OGREVANJE OLJE-PLIN IN BOJLERJE IZ NERJAVEČIH MATERIALOV TER RAZLIČNIH IZVEDB. - ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO MONTAŽO IN DOBAVO KOMPLETNE OPREME: GORILNIKE, RADIATORJE, CISTERNE, MONTAŽNI MATERIAL. - MERITVE IN NASTAVITEV GORILNIKA Z ELEKTRONSKO NAPRAVO. i KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE z.o.0. KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE, Hmezad Braslovče 23 Telefon: 063 709-075, 063 709-072 Mobitel: 063 0609 627-771 FEBRUARSKI SEJEM, KI BO TRAJAL OD 16. 2. 1996 DO 29. 2. 1996 OD 8. DO 16. URE PRODAJAMO TRAKTORJE PO ZELO UGODNIH CENAH -SEJEMSKE CENE POPUSTI - NAGRADE NA ZALOGI TRAKTORJI: ZETOR, UNIVERZAL, FIAT, SAME In drugi SEJEMSKI POPUST ZA KOMPLETNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO OD 5% DO 15% ŠX^ KČŠIUSlibC^ift^L- NIKI, PAJKI, CISTERNE ZA GNOJEVKO, ENOOSNE PRIKOLICE, NAKLADALEC GNOJA, VITLE, SEJALNICE, SADILNI-KE IN IZKOPALNIKE KROMPIRJA, MOTORNE ŽAGE, CE-PILNIK DRV, KULTIVATORJI, PUHALNIKI, BRZOPARILNIKI, KOTLI ZA ŽGANJEKUHO, VSE VRSTE KARDANOV, KOMBAJNI SILO 80 B, BCS KOSILNICE, TROSILCI HLEVSKEGA GNOJA (ORION 25 IN ORION 40) - SVETOVNA KAKOVOST IN NIZKE CENE. PO KONKURENČNIH CENAH PRODAJAMO: GRADBENI MATERIAL, RADIATORJE, GNOJILA, ŠKROPIVA, KRMILA, SEMENA, CENTRALNE PEČI, BELO TEHNIKO, BARVE in drugo. DAJEMO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE. V ČASU SEJMA NUDIMO SEJEMSKE CENE IN BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM. POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O ŠIROKI PONUDBI BLAGA IN ZELO NIZKIH CENAH. SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP K. P. BRASLOVČE bi HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parizlje Hmezad tel/faks. 721-455 GRADBENIKI, POZOR! CEMENT, PC 450 565,00 SIT TLAKOVCI, BET. »H« 1.198,00 SIT BRAMAC KRITINA Z DOSTAVO m 1.030,00 SIT PARKET, LAM., BUKEV m 1.599,00 SIT JUPOL 30 kg 2.890,00 SIT CISTERNA ZA OLJE 2000 I 38.981(00 SIT CISTERNA ZA OLJE 1500 I 33.981(00 SIT # BIACK&DECKER STARO ZA NOVO! — akcijske cene za rabljen aparat v kakršnemkoli stanju priznamo 25% popusta. Na zalogi tudi orodje tipa profesional. '% %■ Kje si, pravičnost? Smo družina z majhnimi dohodki, zato sta tudi otroka skromno in vzorno vzgojena. S težkim srcem priznavam, da nikoli ni bilo denarja za kino ali gledališče, kaj šele za počitnice na morju. Hčerka se je kljub vsem težavam zaradi denarja izučila za vrtnarko. 13. 6. 1995 je kupila osebni avto hyundai pony, letnik 1990. Čeprav si je več kot polovico denarja izposodila, je njeno srce kar žarelo od sreče. Po dveh mesecih radosti pa gledava jok in obup, kajti kupila je ukradeno vozilo. 6. septembra sta prišla k nam Gabrijela Borovšek ter Mirko Kolenc iz kriminalistične službe v Celju še z dodatnimi ključi. Vozilo sta odklenila ter povedala, daje ukradeno. Drugi dan ga je morala hčerka sama peljati na policijsko postajo v Celje, kjer so ga zasegli. Gospod Kolenc jo je prepričal, da bo v mesecu dni dobila denar vrnjen. Do danes ni dobila še nič. Sedaj so vsi pogovori drugačni kot takrat ob zasegu vozila. Kljub temu da je takoj naslednji dan ob nakupu uradni prepis vozila plačala lastniku registrske tablice ter novo prometno dovoljenje, danes nima nič, ker je vse ostalo na policiji. 23. 10.1995 je dobila dopis od Urada kriminalistične službe za razveljavitev registracije in prometnega dovoljenja. Avto je pa bil takrat že vrnjen pravemu lastniku, čeprav je gospod Kolenc izjavil, da vozilo ne more biti vrnjeno lastniku pred končanim sodnim postopkom. Danes s solznimi očmi zreva potrti obraz hčerke in se spra- šujeva, kje je kultura gospoda Franca Ribarja iz Migojnic 73/ a, Žalec, od katerega je kupila avto. Ali je kdaj pomislil, koliko gorja nam je povzročil za 10.500 DEM? Vinko in Jožica Lapuh, Pristava pri Vojniku Kje si pravičnost? Temu članku se pridružujem tudi jaz s svojim prispevkom. Sam sem tudi na tej poti, ker sem kupil od Franca Ribarja iz Migojnic 73/a ukraden avto R 5 za 11.500 DEM. Edino pravično in tudi učinkovito bi bilo, da bi bil njegov naslov zapisan z velikimi črkami, tudi na začetku članka, glasil naj bi se »trgovec ukradenih avtomobilov«. Tako bi bili kupci pravočasno opozorjeni in bi se znali varovati in zaščititi pred njegovimi »prepisi lastništva«. Sprašujem se, kdo mu pomaga, da ljudje zgubljajo svoj tako zaslužen denar. Ni pa samo to. Zakaj se moraš srečevati s policijo, s sodiščem? A nazadnje, ko je že tako dovolj hudo, ti vzamejo še avto. On je »stari maček« v tem grdem poslu. Zanima pa me, kako jih »spravi« čez mejo, ko pa nihče nič ne ve. Janko Škrinjov, Slovenske Konjice Solze za 10.500 DEM Dragi bralci, postavimo se ob bok temu dekletu, ki je bilo tako ogoljufano za svoj prepoteni denar, ki ga sedaj verjetno odplačuje za nepošteno življe- Kdo se bo usmilil stoenke? Na parkirnem prostoru med Kidričevo in Čopovo ulico stoji na istem mestu (že dobrih 5 let) avtomobil znamke ZASTAVA 101, ki se zelo razlikuje od ostalih poleg parkiranih vozil. Ta stoenka že več let ni v voznem stanju. Še več. Je namreč čisto prepuščena uličnim otrokom; ki se v njej, na njej, in okoli nje igrajo kavbojce in indijance, Rambe in Schvvarzeneggerje; mladostni razgrajači pa jo večkrat obiščejo s kakšnimi masivnimi koli(čki), ki spominjajo na baseball police, iz tu in tam si privoščijo tudi kakšen grafit. Avtomobil je brez vseh okenskih stekel, koščki in kosi steklovine pa ležijo vse naokrog po parkirišču in v razbitini sami. Ima tudi popolnoma uničeno ogrodje in je že na daleč očiten slab zgled. Očitna črna ovca. Malokdo pomisli, da so otroci, ki veselo šofirajo, ogroženi. Poleg steklovine so tu še drugi ostri ter nevarni predmeti in razni iztrebki, nekateri pa so stoenko zamenjali s kontejnerjem za odpadke, saj vanjo odlagajo tudi kuhinjske smeti. Predstavniki hišnega sveta Kidričeve ulice, ki jih razbitina upravičeno zelo moti, so o tem obvestili žalsko Policijo, ukrepali so tudi pri SIPRU, vendar so dobili odgovor, da jim nihče od teh ni mogel pomagati. Obrnili so se tudi na Mestno skupnost Žalec. Predstavnik Mestne straže je lastnika avtomobila (M. N. iz Kidričeve 4) trikrat obvestil s pisnim opozorilom, vendar do sedaj brez vsakršnega učinka. Zadeva tako miruje sedaj že 2 leti. Ko sem obiskal lastnika avtomobila, tega nikoli ni bilo doma, po telefonu pa je vedno nedosegljiv. G. R. Parkirišče in urejen park Park pri železniški postaji v Žalcu je že nekaj let slabo vzdrževan in ker ŽTP podjetje nima sredstev za vzdrževanje, so zemljišče s parkom ponudili Mestni skupnosti. Zaradi vedno večjih potreb po parkirnih prostorih za občinsko in sedaj tudi državno upravo bodo del zemljišča namenili za parkirne prostore. Spomladi se bodo lotili tudi urejanja parka, odstranjena drevesa, ki so dorasla, pa bodo nadomestili z novimi. Vam nudi: - malice - jedi po naročilu - sladice Vse zaljubljene pare vabimo, da v našem | lokalu preživijo prijeten Valentinov večer. Odprto imamo vsak dan od 9. do 24. ure. | nje Francu Ribarju iz Migojnic. Slovenci smo znani kot kulturni ljudje, a kaj, če kdo kaže to samo na zunaj. Koliko pa ima kdo prave srčne kulture, je skrito pod kožo. Sprašujem se, kot mogoče vi, dragi bralci, s kakšnimi očmi bo pogledal Ribar temu dekletu v njen, s solzami umit obraz pred sodiščem. Verjamem, da tudi takrat ne bo imel pravega srca v sebi. Dragi bralci, če boste karkoli kupovali, bodite previdni in ne nasedajte kot dekle, ki je kupilo ukradeni avto. Lahko bi se Ribar zavedal, kakšne rane je vtisnil v živjjenje dekleta za 10.500 DEM. Žalostno, da takšni ljudje živijo med nami v tej lepi Sloveniji. Karli iz Ljubečne PuszeŽo. 85, 633/3 Polzita. Ut]: 06372/658 Grozljivka v javnem stranišču Vsakega Žalčana je lahko pošteno sram zaradi javnega stranišča na žalski Avtobusni postaji. Nič ovinkarjenja! Za oskrbo stranišča in čakalnice so zadolženi Izletnik Celje in prav oni sp krivi za to (oprostite izrazu) svinjarijo. Mestna skupnost Žalec in žalsko Turistično društvo se zelo trudita, da bi naše malo mesto namernim ali naključnim obiskovalcem predstavili v kar se da najlepši luči (kar jim tudi uspeva). In ravno na eni od najpomembnejših turističnih točk imamo daleč naokrog najslabši, no ja, najnemarnejši WC, pa tudi čakalnica ni veliko boljša. Večina potnikov in popotnikov je tudi v teh ledenih zimskih dneh čakala svoja (avtobusna) prevozna sredstva rajši zunaj na mrzlem kot v dokaj dobro ogreti čakalnici. Razumljivo. V sanitetnih prostorih neznosno smrdi, kot v dihurjevi luknji, smrad pa se širi tudi v prostore čakalnice. O VVC-ju raje sploh ne bi govoril. Pisoarji so v obupnem stanju (tako so rjavi, da sploh ne moreš verjeti, da so bili kdaj beli, tu in tam jim manjka kakšen košček in tudi cevi večkrat spuščajo), WC školjke nimajo niti deščic, kaj šele pokrovov, nikoli ni toaletnega papirja, niti metlic ni, po stenah pa je polno neokusnih grafitov, tudi malih oglasov ne manjka, opazil pa sem tudi nekaj pornografskih razglednic, prilepljenih na ploščice nad pisoarji. Umivalnik je (velja za moško toaleto) samo eden, pa še ta ni v brezhibnem stanju, ni tudi nikakršnega mila, zaman bi iskali papirnate brisače, zrcala pa so tako ali tako ukradli že pred dvema letoma. G. R. matela StStStStStStStStStStStStStStStStStStStStStStStStSt Prodaja gradbenega in tehničnega blaga ¡rm TRGOVINA Dobrteša vas 46 b, Šempeter, tel.: (063) 702-231 Ugodno y mesetu februarju - vinogradniški stebri, 950,00 SIT - izolacija, novoterm in tervol - keramične ploščice mešalne baterije popust 10% Možen nakup na obroke. St trqovdíA - sismo KOŠARICA $ SU- PERNOVO 17/a 63310 ŽALEC Tel./fax: 063/728-080 «S * St ------- st * * * 0 * * * POSEBNO UGODNA PONUDBA SLADKOR, 50/1 kg OLJE ZVIJEZDA, 12/11 MOKA TIP 500,25/1 kg MOKA TIP 850,25/ 1 kg KOMPOT ANANAS VEGETA, 1 kg MOKA ZA KVAŠENO TESTO MARMELADA MARELICA, 700 g RUM FRUCTAL, 11 PŠENIČNA KRMILNA MOKA NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH UMETNA GNOJILA, SEMENSKI KROMPIR, SEMENSKA KORUZA, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU 728-080. KDOR VARČUJE* * * V KOŠARICI KUPUJE. J$k *£* Zf/k *Xk 4$* ftfc ij* ¿J* *£* *$* *tk 103,90 PERSIL, 3,6 kg 959,00 148,90 VVEISSER RIBE, 2#0 kg 519,90 54,90 ČISTILO PRIL 199,00 46,90 HUMOVIT, 101 229,90 119,90 HUMOVR, 501 799,00 959,00 SEME VRTNIN - VELIKO, MOTOR. ŽAGA 110,00 69,90 JONSERED 2041 VERIGA ZA 54.900,00 269,90 MOTOR. ŽAGO 1.790,00 969,00 NPK 9-15-15, brez P D., 1428,00 1790 NPK 6-12-24, brez P D., 1428,00 st st st st St st st Si ist • St st KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM trgovina z avtomobili, rezervnimi deli, servis <$g)TOYOTA mobitel: 0609 616 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil TOYOTA za celjsko regijo. Za nakup novih in rabljenih vozil vam uredimo kredit ali lizing do štirih let Sprejemamo prednaročila z 10-odstotnim pologom za vsa toyotina vozila. Informacije od ponedeljka do petka od & do 17. ure, po tel.: 063/726-064, ob sobotah, nedeljah In praznikih od 9. do 15. ure, po tel.: 063/443-585. äjCäN trgovska družba d.o.o. Žalec AKCIJSKA PONUDBA od 10. do 25. FEBRUARJA 1996 OZ. DOKLER JE BLAGO NA ZALOGI KMEČKO PLEČE 1/1 MESNINE »ljanske mlekarne TABORSKI SJ 730, OM . ./ TESTENINES , . Smin/4 CERESŠT. 2m 1/1 Ljubljanske mlekarne * S00 g 730,00 SIT 195,00 SIT PURANJA KLO: 1/1 mes: 769,00 MOKA PRIMORSKA 1/1 PALČKE KOBACAJ škatlica 77,90 SIT '■'■on- SADNI BONBO: 250 g 125,00 SIT DAMSKI VLOŽKI VIRIANA, zavitek 257.25SIT ČOKOLADA MILKA VIŠNJA 100 g 89,90 sn^ii ČISTILO AIAX750 g 154,30 SIT ŽARNICE TUNGSRAM od 40 do 100 W GOSPODINJSKI DNEVI V času od 10. do 25. februarja bo v okviru SAVINJSKI« trgovski družbi potekala A K namenjenega gospodinjstvu in sicer; - gospodinjski tekstil (brisače, kuhinjske krpe, posteljno perilo, pregrinjala, prti, ipd.) - mali gospodinjski aparati (navadni in električni) - posoda - steklo, porcelan Za vse prej omenjene izdelke znaša POPUST 10% PRI GOTOVINSKEM PLAČILU IN VREDNOSTI NAKUPA NAD 5.000,00 SIT! Zveza telesnokulturnih organizacij Uspešno delo in novo vodstvo V petek, 2. februarja, je bila v skupščinski dvorani občine Žalec volilna-programska seja Zveze telesnokulturnih organizacij občine Žalec. Seje so se udeležili delegati športnih društev, člani predsedstva ZTKO, predstavnik občine in član olimpijskega komiteja iz Celja. Med vabljenimi je bil tudi predsednik občinskega sveta, ki pa se seje ni udeležil. Predsednik Bruno Randl je iz obsežnega poročila o delu ZTKO v minulem obdobju, ki so ga delegati in gostje že prej dobili s pošto, izluščil nekaj najpomembnejših poudarkov, ki kažejo na uspešno delo in probleme, s katerimi so se srečevali v preteklem obdobju. Še posebno v zadnjem času, po lokalnih volitvah, ko so občinski svetniki, zlasti iz vrst tako imenovanih strank pomladi, z glasovanji pokazali, da sta jim šport in telesna vzgoja deveta briga. Iz poročila je bilo razvidno, da je v občini kar 84 društev. Od tega jih je bilo 65 vključenih v financiranje iz javnih financ. Od leta 1990, ko je tudi prišlo do velikih sprememb z ukinitvijo SIS-ov, se je število društev povečalo za dvanajst, vendar gre to povečanje predvsem na račun odcepitev nekdanjih sekcij v društvih TVD Partizan. V tem času je približno za 1500 članov naraslo tudi članstvo v klubih, teh je deset tisoč, kar predstavlja 26% vsega prebivalstva občine Žalec. Vsekakor pa je aktivnih udeležencev v različnih športnih aktivnostih še bistveno več, saj jih je kar veliko, ki niso registrirani kot člani društev. Prav tako se je v tem času povečalo število športnih objektov, in sicer s 132 na 174. Zlasti pa gre ta porast pripisati tenis igriščem, katerih število je naraslo z 12 na 40. Večina teh igrišč je bila zgrajena z zasebnimi sredstvi in so tudi v privatnem lastništvu. Poseben problem, ki nastaja pri večjem številu športnih objektov in lastnini športnih društev, je denacionalizacija. Ta se nanaša tako na vračanje lastnine, ki jo sedaj koristijo športna društva, kot tudi lastnine, ki naj bi jo dobila športna društva kot denacionalizacijski upravičenci. Najbolj je oz. bo denacionalizacija prizadela TVD Partizan Prebold, saj gre za kompleks športnega parka, ki ga tvorijo bazen, tenis igrišča, nogometno igrišče, odbojkarsko igrišče, strelišče za zračno puško in ostalo funkcionalno zemljišče. Nasprotno pa bodo veseli v TVD Partizanu Petrovče in TVD Partizanu Braslovče in klubi, ki so nastali iz tega društva, saj se pojavljajo kot denacionalizacijski upravičenci, katerim je država s povojnim zakonom, sprejetim leta 1945, vzela lastništvo in ga prenesla na takratno Zvezo fizkulturnih društev Slovenije. Seveda je pri tem šlo le za formalno lastništvo, saj so športni objekti in površine bile v svoji funkciji tudi potem. Na skupščini je bilo govora tudi o investicijskem vzdrževanju in investicijah. Konec leta je bil namreč opravljen pregled vseh športnih objektov v občini, ki je prinesel ugotovitev, da bo v naslednjih letih potrebno veliko obsežnih vzdrževalnih del, saj so nekatera igrišča in objekti že v zelo slabem stanju. V poročilu predsednika Bruna Ran-dla in strokovnega delavca Franca Kralja je obširno zajet tudi šport mladih, v kar je vključena mladina od 10. do 19. leta. V posameznih športnih panogah po rezultatih najbolj izstopajo kolektivni športi, in sicer: košarka, rokomet in odbojka, pri individualnih športih pa karate, lokostrelstvo in streljanje. V prvi državni ligi so Košarkaški klub Kovinotehna Savinjska Polzela, Ženski rokometni klub Žalec in Šahovski klub Žalec. Rang 1. lige pa imajo še karateisti, lokostrelci, konjeniki in strelci. Kar devet klubov tekmuje v drugi državni ligi, štirje pa v tretji državni ligi. Številne ekipe pa so vključene v tekmovanja nižjih lig. Ob tem je zlasti razveseljivo, da gre za mlade, ki imajo pravico nastopa tudi v nižjih starostnih kategorijah, kar so dobri obeti za prihodnost, ki bo prinesla povečanje števila udeležencev v vseh oblikah tekmovanj na državni ravni. To je razvidno tudi iz kategorizacije športnikov. Ob vseh teh podatkih ne gre prezreti rekreativnega športa. Pri tem prednjačijo zlasti planinska društva, ki so tudi najmnožičnejša. Pomembno vlogo pa imajo v rekreativnem smislu, ki ima tudi tekmovalni značaj, delavske športne igre. Na skupščini sta bila izpostavljena še izobraževanje kadrov in financiranje športa. Pri tem najbolj bode v oči podatek, da je bilo po izračunu Ministrstva za šolstvo in šport namenjeno na prebivalca v Sloveniji povprečno 1164 tolarjev (podatki so za leto 1994). Delež na prebivalca je bil najvišji na Jesenicah z 2.079 tolarji. Občina Žalec pa je s 580 SIT, ki so bili namenjeni športu, na nezavidljivem 41. mestu. Žal podatkov za leto 1995 ni. Po ustnih informacijah, kot so dejali na skupščini, ki so jih dobili na Ministrstvu za šolstvo in šport, spada občina Žalec v tisto skupino slovenskih občin, v katerih se je za področje športa namenjalo, primerjalno na število prebivalcev, najmanj finančnih sredstev, kar svetnikom menda ni ravno v ponos. Po razpravi, ki je vključevala že v poročilu navedene probleme, je sledila razrešnica staremu predsedstvu, nato pa so bile javne volitve novega predsedstva in nadzornega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Janko Melanšek, ki je vpet v šport in organe ZTKO že dolgo vrsto let. V predsedstvu pa bodo v prihodnje še: Vinko Banovšek, Silvo Marič, Simon Ograjenšek, Jelka Ogrizek, Marjan Plavčak, Milan Polavder, Alojz Posedel, Franček Pungerčič, Tanja Rehar, Tomaž Satler, Matjaž Širše in dosedanji predsednik Bruno Randl. D. Naraglav Izjava novega predsednika ZTKO Žalec Janka Melanška: »...Na srečo sem bil član predsedstva že v preteklem mandatu, tako da vem, kakšno je to delo in kaj me čaka. Poleg tega so ostali v predsedstvu nekateri člani prejšnjega predsedstva vključno s predsednikom, ki zagotavljajo določeno kontinuiteto dosedanjega dela. Pri tem še posebno računam na pomoč dosedanjega predsednika Bruna Randla. V predsedstvu sta dva člana tudi iz občine in eden od svetnikov, kar naj bi omogočalo boljšo povezavo. Vizija nadaljnjega dela je samo v pravilni usmeritvi proračunskega denarja v šport mladih, tako, kot smo se za to opredelili pred leti. Dosedanji rezultati in množica mladih pa so dober porok, da bomo tudi v prihodnje beležili dobre rezultate na tem področju.« Športni center Žalec išče oskrbnika. Prijave pošljite na naslov: Športni center Žalec, Savinjske čete 5. Dodatne informacije dobite po telefonu 715-200. Zima v znamenju šahistov KS Trnava se lahko pohvali z ljudmi, ki so predani športu in rekreaciji. To je vidno tudi v teh zimskih mesecih. Še posebno veliko šahirajo in si tako krajšajo zimske popoldneve in večere. Da je. vse skupaj še bolj zanimivo, so si omislili posebno tekmovanje po sistemu piramide, kjer niže uvrščeni tekmovalec izziva bolje uvrščenega na piramidi. V mesecu in pol se je tako zvrstilo 160 uradnih dvobojev - partij šaha in še kakšnih 1500 neuradnih za trening in zabavo. V soboto, 27. januarja pa je bil ob 20. uri zvečer v bistroju Brišnik v Šentrupertu tudi slovesen zaključek tovrstnega tekmovanja. V tekmovanju po sistemu piramide, ki ga je pripravil in vodil Silvo Pihler, je sodelovalo 21 krajanov. Na vrhu piramide, ki hkrati pomeni prvo mesto, je pristal Vojko Višner iz Orle vasi, drugo mesto je zasedel Franjo Dolinšek iz Trnave in tretje Stanko Mežnar, prav tako iz Trnave. Vsi trije so prejeli tudi pokale, ki jih je prispevalo gostišče Brišnik, ki je bilo ves čas tekmovanja tudi gostitelj šahistov in s tem tudi prireditelj zaključne slovesnosti, na kateri tudi ni manjkalo dobre hrane in pijače in dveh harmonikašev - šahistov, ki sta še polepšala večer. Kot sta nam povedala Jože Pencelj in lastnik gostišča Brišnik Ivan Skok, bodo s tovrstnim tekmovanjem nadaljevali tudi prihodnjo zimo. Sicer pa s šahom v tej KS še niso zaključili. V teku je že tekmovanje posameznikov in ekip za pokal KS, ki se bo odvijalo v zadružnem domu Trnava kar nekaj tednov. Ob zaključku pa bo sledilo še tekmovanje za memorialni pokal Mirana Rotarja. -Dar- MOTO CENTER "YOGI" VINSKA GORA (Prelska 21 b) Velenje Tel./faks: 063/853-471 . PRODAJAMO MOTORNA KOLESA: YAMAHA Husqvarna - VELIKA IZBIRA RABUENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA ZA MOTORISTE - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI GUME: MICHELIN ČELADE: METZELER i* (SHOEI) fl^ \.. / Hetnetsbyñmez MOTORNA OLJA: Castro! FZT»nm Shell UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING Zaključena liga AS 95 Rezultati play-off Tekma za 7 mesto, Garant: ŠD Vrbovec 3044 (639) Tekma za 5. mesto Prebold : Rossi Laško, 45 : 62 (27:28) Tekma za 3. mesto Pizzeria 902 : Celje ZT 58 : 51 (35:24) Tekma za 1. mesto Ciklosport : TVD Mozirje, 42 : 41 (28:19) Z zaključne slovesnosti v bistroju Brišnik, v ospredju s pokali (od leve): Dolinšek, Višnar in Mežnar. Pasja šola so začenja Kinološko društvo Pluton Polzela organizira vsakoletno šolanje psov vseh pasem in velikosti v vseh kategorijah: od »male Sole« do šolanja za izpite višjih stopenj. Šolanje se bo pričelo 1. marca 1996 ob 16. uri na vadbi-šču KD na Polzeli iza Tovarno nogavic). Vsi, ki želijo dodatne informacije, lahko pokličejo na tel. SL 720-031. $AH Novo vodstvo ŠK Savinjčan V januarju je bil letni občni zbor Šahovskega kluba Savinjčan iz Šempetra. Udeležilo se ga je 30 šahistov. Dolgoletni predsednik kluba Stane Skok je odstopil, v vodstvu kluba pa je prišlo še do nekaterih sprememb. Ustanovitelj in dolgoletni predsednik kluba Stane Skok je nepreklicno odstopil zaradi osebnih razlogov, nov predsednik pa je Vinko Kisič. Tehnični vodja je postal Jože Peternel, tajnik Marjan Knez, blagajnik Franci Škorjanc, gospodar pa Dani Medenjak. Mladinsko in pionirsko ekipo odslej vodi veteran Martin Štorman. Šempetrski šahisti so v preteklem obdobju dobro delali in dosegli lepe uspehe tudi na tekmovalnem področju. Organizirali so približno 35 klubskih turnirjev, med njimi 19 rednih mesečnih hitropoteznih turnirjev in več šahovskih dvobojev. V dvobojih s ŠK Ponikva in ŠK Griže so zmagali, le v dvoboju s ŠK Velenje so izgubili. Udeležili so se tudi prijateljskih srečanj s sosednjimi klubi in tekmovanj po koroški, šaleški, zasavski in celjski regiji. Na občnem zboru so se člani še posebej zahvalili za vestno delo Stanetu Skoku, za uspešno delo z mladinci in pionirji pa tudi Jožetu Peternelu. S pomočjo ZTKO Žalec so bili mladinci ŠK Savinjčana: Bojan Grobelnik, Matjaž Rehar in Franci Čretnik celo državni prvaki. Tudi klubski igralni večeri so dobro obiskani, šahisti igrajo med drugim redne mesečne hitropotezne turnirje, in še z marsičem se lahko pohvalijo. Po 19 odigranih rednih mesečnih hitropoteznih turnirjih ima naslov najboljšega igralca za leto 1995 Stane Skok (390 točk). Drugi je Jože Štorman (285 točk), tretji Marjan Knez (187), četrti Jože Petrnel (185), peti Jože Grobelnik (177), šesti je mladinec Bojan Grobelnik (177), sedmi pa pionir Matjaž Rehar (144). Na prvem letošnjem hitropoteznem mesečnem turnirju je zmagal Jože Štorman pred Stanetom Skokom, tretje in četrto mesto pa si delita Bojan Grobelnik in Aleš Kopač. J. G. Razvrstitev od 9. do 11. mesta je bila znana že po rednem delu tekmovanja. KONČNA LESTVICA 1. CIKLOSPORT VELENJE, 2. TVD MOZIRJE, 3. PIZZERIA 902 GORNJI GRAD, 4. CELJE ZT, 5. ROSSI LAŠKO, 6. PREBOLD, Z ŠD VRBOVEC NAZARJE, 8. GARANT POLZELA, 9. RED BULL POLZELA, 10. ŠD GOMILSKO, 11. ŠD ANDRAŽ GENERALNI POKROVITELJ SRKL AS - POLZELA '95 JE BILO podjetje Klasje Celje Sopokrovitelji pa so bili: SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA ŽALEC, POPCO VELENJE, SIP ŠEMPETER, TRGOVINA PUCKMEISTER, FERRALIT ŽALEC PINOCAHIO POLZELA, GARANT POLZELA, TOVARNA NOGAVIC POLZELA, ERA VELENJE, ERA VINO ŠMARTNO, METRO CELJE, GOSTIŠČE RAJ -------1 r ITRUS ŽALEC, D.O.O. Trgovina SPORT Mr SPECIALIZIRANA s TRGOVINA ZA £1 f LOKOSTRELSTVO IN RIBOLOV — ^ » Dobrteša vas 1 a I Šempeter v Sav. ■ tel.: 063 701-387 63311 Šempeter v Sav. dolini '*’■ * - "■-------- 'W"W?S odpiralni čas od 9. do 1Z ure od 15. do 18. ure sobota od 8. do 12 ure. Se priporočamo in zahvaljujemo za obisk. Naj športnica, športnik in ekipa v občini Žalec Razglasitev bo 23. februarja v žalski Žani Potem ko smo lani maja prvič objavili akcijo izbire najuspešnejše športnice, športnika in športne ekipe, smo vsak mesec dobili več glasovnic bralcev Savinjčana. Akcija je sprožila kar nekaj polemike, še zlasti med športnimi delavci, ki so menili, da izidi glasovanja ne ustrezajo dejanskim kakovostnim dosežkom naših športnikov. Morda bi res lahko izbirali najbolj priljubljene bralci Savinjčana, najuspešnejše pa naj bi izbirali tisti, ki športne uspehe ocenjujejo predvsem strokovno. Zato bomo že v naslednji številki začeli objavljati nov krog izbire naj športnikov; v sodelovanju z občinsko zvezo pa bomo izbirali najuspešnejše športnike. Razglasitev najuspešnejših, ki ste jih izbirali bralci Savinjčana, pa bo v petek, 23. februarja, ob 17. uri v žalski Žani na prireditvi, ki jo pripravlja občinska zveza za telesno kulturo ob zaključku sindikalnih športnih iger. Reportažo s te prireditve bomo objavili v naslednji številki. V mesecu januarju so dobili največ glasov Jožica Emeršič za najuspešnejšo športnico, Nejc Lovec za športnika in košarkarski klub Kovinotehna Savinjska Polzela za najuspešnejšo ekipo. V skupni razvrstitvi sta za najuspešnejšo športnico bili največkrat izbrani lokostrelka Jožica Emeršič in rokometašica Vanja Dolar, med športniki pa je bil največkrat izbran mladi smučar SK Gozdnik Nejc Lovec. Med ekipami si prvo mesto delita Smučarski klub Gozdnik in košarkarski klub Kovinotehna Savinjska Polzela. Med prispelimi glasovnicami v mesecu januarju smo izžrebali naslednje nagrajence: Manico Obreza, Šentrupert 8, Gomilsko, Justino Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče, Barbaro Srnovršnik, Selo 7, Velenje. Savinjčan Za najuspešnejšo športnico Za najuspešnejšega športnika Za najuspešnejšo športno ekipo Moj naslov: Ko sta bila babica in dedek majhna Ko sta bila babica in dedek majhna, še ni bilo veliko avtomobilov. Če so hoteli kam, so morali na vlak ali na avtobus. Takrat še niso imeli pancerjev. Za smučanje so imeli kar gojzerje. Tudi televizorjev niso imeli. Ponekod ni bilo niti elektrike. Prvo kolo sta si kupila že v službi. Babica je pripovedovala, da so jim igrače naredili starši. Časa za igro ni bilo prav dosti, ker so morali pomagati pri lažjih opravilih. Tako so obirali sadje, pasli živino, prinašali drva in nabirali gozdne sadeže. Žan Ocvirk, 2. a, OŠ Vransko Takrat so vsa dela opravljali ročno. Sejali so veliko vrst žita: pšenico, ječmen, koruzo, ajdo, oves, proso in rž. Žita so dajali v mlin, da so imeli moko, ješprenj in kašo. Kruh so pekli doma v krušni peči. Tudi drugo hrano so si pridelali doma, kot so zelje, repa, krompir in fižol. Jedli so bolj preproste močnate jedi, ki so jih zabelili z domačim maslom ali z ocvirki. Pojedli pa so tudi veliko mleka. Meso so jedli le ob nedeljah in praznikih. Oblačili so se bolj revno in preprosto. Imeli so doma izdelane obleke in obutev. Obleke in obutev sta šivilja in čevljar prišla naredit na dom. Potovali so le, kadar je bilo nujno potrebno. Hodili so peš ali pa so se peljali z lesenim vozom, v katerega so bili zapreženi konji ali voli. Karlika Krivec, 2. a, OŠ Vransko Moja družina Moja družina šteje štiri člane in tri pse, da nam dolgčas nikdar ni. Včasih pa za to tudi ati poskrbi. Ati vsak teden s tovornjakom na vožnjo se odpelje, nazaj v Slovenijo tovor nov pripelje. Mamica doma je cele dneve, za dom in za nas skrbi. Manuela, sestra moja, cele dneve se uči, da junija maturo naredi. jaz učim se in igram, saj igrač dovolj imam. Daniel Mlakar, OŠ Vere Šlander Polzela Tudi jaz imam srce Pouk etike in tekmovanja za bralno značko so na osnovni šoli na Polzeli ob letu strpnosti združili pod geslom Tudi jaz imam srce. Ljubiti, razumeti, doživeti, sprejeti..., vse to je strpnost do soljudi. Da bi se tudi mladi učili iz V filipinskem podzemlju I. Med nebom in zemljo Vsaka jama ima svojo zgodovino, ki se začenja z njenim nastajanjem, nadaljuje z njenim odkritjem in raziskovanjem ter koncem, ko iz takšnega ali drugačnega razloga izgine. K sreči je teh sorazmerno malo in so predvsem posledica človekovega poseganja v naravo. Zgodovina jam je v bistvu nekaj, kar nenehno sili človeka v iskanje in odkrivanje neznanega podzemeljskega kraljestva. To je del človekovega bistva, ki ga nekega dne poveže z njegovo in jamino zgodovino. V tej skupni zgodovini pa je mejnik dan, ko je človeška noga prvič stopila v njen skrivnostni svet in jo iztrgala materi zemlji ter razodela človeštvu. več otoki in otočki. Na avionu je pisana družba ljudi z vseh koncev sveta, katerih pota vodijo v Hongkong in naprej do Manile. Ob pogovorih, dobri hrani, raznovrstni pijači, gostoljubnih stevardesah, glasbi, filmih in tudi dremanju nam ure kar hitro minevajo. Na avionu je zelo zanimiv potnik iz Avstrije, Johan lljašovic, ki pravi, da je nje- /Va letališču v Manili ob čakanju na prtljago in zgubljeni sod z biološko opremo. Tudi mi, preboldski jamarji, ki smo stopili na tla oddaljenih Filipinov, smo upali in želeli biti ustvarjalci skupne zgodovine - naše in jam, ki so štiri tedne, druga za drugo, razkrivale svoje skrivnosti. O Filipinih, Filipincih, njihovem žilvljenju, navadah in seveda jamah pa v pričujočih, že obljubljenih nadaljevanjih, ki bodo kar nekaj mesecev zapolnjevala del časopisne strani našega in vašega časopisa. Prijetno branje! Prebold - Manila Začenja se prvo dejanje naše odprave. Slovo od doma, domačih in vseh, ki so nam pomagali, da smo uspeli uresničiti cilj - odhod na I. slovensko jamarsko odpravo na Filipine. Avtobus TT Prebold je uspešno prestal eno od zadnjih voženj in nas z opremo vred dostavil na brniško letališče. Še zadnji stiski rok, poljubi, izrečene želje, carinske formalnosti in Adrijin dash Z ki ga pilotira naš občan g. Arnšek iz Griž, nas odnese proti Miinchnu, ki je prva postaja na naši dolgi poti do Bohola - cilja naših jamarskih raziskav. Prvič v življenju sem med pristajanjem v pilotski kabini, za kar se imam seveda zahvaliti pilotu Ivanu Ar-nšku, ki mi omogoča spremljati polet in pristajanje v njegovi komandni kabini. Številni kazalci na komandni plošči plešejo sem in tja, sliši se glas operaterja iz komandnega stolpa, pilot mu odgovarja in spreminja položaje raznih gumbov. V daljavi se že kažejo obrisi letališke steze, lučke, bele in rdeče še nazorneje očrtujejo mesto pristanka. Vse bliže smo. Še trenutek in kolesa se dotaknejo letališke pista miinchenskega letališča. Prvi polet je za nami, pred nami pa je še polet do Londona in od tam z boeingom 747 do Hongkonga in Manile. Prvi stik s Filipinci Za nami so vse formalnosti na londonskem letališču. Ura je 16.50. Zamujamo kar uro in pet minut. Končno smo ponovno v zraku. Pod nami so London, Anglija ter stara celina Evropa, pred nami pa 12.000 km oddaljena eksotična dežela s sedem tisoč in gova rodbina jugoslovanskega porekla. Zna tudi malo srbohrvaško, tako da govoriva tudi v tem jeziku. Možakar ima 70 let, pred nekaj leti se je poročil s Filipinko, ki sedaj vodi dva njegova nočna lokala v Salzburgu in na Dunaju. S ponosom kaže poročne slike in filipinske lepotičke, ki krasijo njegova nočna lokala in vse, kar sodi zraven. Govori glasno, tako da ga sliši kar dobršen del potnikov. Da bi se še bolj postavil, kaže svoja orožna lista za revolver in pištolo. Z njegovim posredovanjem, ali pa tudi ne, navezujemo stike s filipinskimi potnicami in potniki, ki naredijo na nas dober vtis. Pogovarjam se, seveda z dokajšnjo pomočjo rok, z dekletom iz okolice Manile, ki se vrača domov po nekajmesečnem delu v Švici. Zelo je zgovorna, vendar ne pove prav natančno, kaj je delala v Švici. Verjetno je, tako kot veliko filipinskih deklet, nudila svoje usluge v nočnih lokalih Švice. Menda so Filipinke v nočnih lokalih Evrope in Amerike še posebno cenjene. Delujejo zelo temperamentno, so prijetne zunanjosti in obdarjene s telesnimi čari, tako da to ni nič kaj čudnega. Vsekakor je prvi stik s prebivalci Filipinov prav prijeten. Spoznam pa tudi, da so prijazni, zelo odprti in tudi nadvse radovedni, saj jih je zelo zanimalo, od kod smo, kaj bomo počeli v njihovi deželi, kje je Slovenija itd. Izgubljena prtljaga Po enournem postanku v Hongkongu, ki bo leta 1997 ponovno priključen Kitajski, smo zopet v zraku. Pred nami sta še slabi dve uri vožnje. Po srednjeevropskem času je ura štiri zjutraj, po lokalnem enajst dopoldan. Končno pristanemo na manilskem letališču in damo slovo tej jekleni ptici, ki lahko nosi v svojem trupu kar 377 potnikov. S traku pobiramo prtljago, na koncu nemo strmimo v posamezne kose, ki še čakajo svoje lastnike. Kot zakleto pa se od nikoder noče pokazati naš sod, v katerem je vsa oprema našega biologa dr. prof. Borisa Šketa. Sledi intervencija in nazadnje ugotovitev, da je sod verjetno ostal v Hongkongu. Obljubijo nam, da ga dobimo v Cebu, če ga bodo le našli. Z enourno zamudo pridemo na lokalno letališče, od koder naj bi poleteli na Cebu. Žal ugotovimo, da je avion, za katerega smo imeli rezervacije, pred nekaj minutami že sprejel potnike, ki so čakali na prosta mesta. Čeprav neradi smo primorani to vlogo prevzeti tudi sami. Vse manj je upanja, da bomo še danes prišli do Cebuja. Noč in Manila sta naši. doživetij in izkušenj, so k pouku povabili dva »drugačna« gosta. Vrhunski alpinist Mirko Lebar iz Žalca, ki je poosebljenje volje in poguma, je s svojimi razmišljanji in dejanji postal v očeh sed-mošolcev pravi junak. Zdaj vedo, da so invalidi ljudje, ki imajo podobne želje kot drugi. Kot vsi potrebujejo zaupanje in nasvet sočloveka, in prav Mirko Lebar je veliko storil zanje, jim s svojim neomejenim optimizmom vlil upanje in moč za življenje. »Vsi ljudje na svetu si želimo le eno: da smo srečni,« je osmošolcem dopovedoval popotnik, raziskovalec daljnih kultur Mare Cestnik iz Žalca. Vsak pa svojo srečo išče na drugačen način, čeprav je zanjo potrebno tako malo: hrana, obleka, družina, ljubezen, dom, prijetno popoldne s prijatelji — nobenih avtomobilov, televizorjev, računalnikov in drugih razvad sodobne civilizacije. Takšna' sporočila prinašajo izkušnje s potepanj po tihomorskih otokih, Novi Zelandiji, Kitajski, Filipinih, po deželah, ki jih tehnološki napredek še ni čisto zasvojil in kjer so ljudje srečni v svoji skromnosti. Razred sedmošolcev je obiskal Dom upokojencev na Polzeli. V skupinah za samopomoč, ki imajo redne sestanke vsak četrtek, so učenci spoznali življenje v domu, prisluhnili pa so marsikateri bridki življenjski zgodbi sedanjih varovancev. Za konec so prisluhnili slovenskim ljudskim pesmim, s katerimi skupine sklenejo svoje tedensko druženje. Pesmi odpirajo poti do srca, ljudje pa vedno manj pojejo! T. T. Moj navaden dan Zjutraj je mami doma, vendar me ne zbudi, zato včasih zaspim. Ko se zbudim, zajtrkujem, nato se hočem obleči, ko slišim glas iz garaže: »Nadja, šolo boš zamudila!« Vsa se stresem, kajti nisem še oblečena in nimam še vsega pripravljenega. Tedaj se začnem jeziti in upati, da bom v šoli pravočasno. Končno se oblečem in pripravim. Mami gre v trgovino in me pelje v šolo. Po pouku me pride iskat. Ko pridem domov, se najem in grem delat domačo nalogo. Včasih si zaželim kakšen bombon, vendar ga ni, zato grem v kuhinjo po cedevito in jo ližem. Ob 15. uri prideta ati in bratec Tilen. Takrat imamo kosilo. Po kosilu se moram učiti, ker ati pravi, naj se ves teden učim, da bom lahko v soboto in nedeljo prosta. Vendar hočem jaz gledati Karaoke, Videošpon in podobne oddaje. Ko gredo ati, mami in Tilen na obisk, se naučim in potem gledam televizijo. Ko pridejo, hitro ugasnem televizijo in se delam, kot da se učim. Zvečer se grem umit in spat, vendar še prej bratcu preberem zgodbo za lahko noč. Nadja Vošnjak, 4. a, OŠ Petrovče UGANKI Po daljnovodih gre v vse domove, veliko nam dela olajša lahko, če pa jo primeš, je pa hudo. (aklrtkelE) Monika Kostanjevec, 3. a., OŠ Petrovče Od mesta do mesta po žicah hiti, sredi noči lahko dan naredi. (akirtkelE) Petra Perin, 3. a., OŠ Petrovče Darko Naraglav (dalje) K & K TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DRAGO NATEK, s.p. Latlcova vas 203, 63312 PREBOLD Pri nakupu nad 5.000 SIT presenečenje. Prodajalna je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure ob nedeljah od 8. do 12. ure. Priporočamo se za obisk in se vam zahvaljujemo. DELOVNI ČAS DELAVNIK od 7. do 21. ure V ARJI VASI $t. 70 (v neposredni bližini križišča TeL, faks: 063/707-250 NEDELJA IN PRAZNIK: od 8. do 12. ure CELJE-ŽALEC-VELENJE) Ponujamo vam vse vrste živil, delikatese, čistila, časopise in drugo. POSEBEJ UGODNO lešnikova čokolada 400 g - 359,90 margarina rama 500 g = 197,00 šampon za pranje las 1 lit. - 209,90 KAVA 100G 99.90 SIT pralni prašek oskar 2,4 kg - 389,00 Februarja imate pri nakupu nad 3.000 SIT 4-odstotni popust. Za vsak nakup nad 1500 SIT pa prejmete nagradni kupon za žrebanje 26. februarja. Nagrada je radiokasetofon. Priporočamo se za obisk! --«n— g g Q # SUZUKI ANTON VODNIK TEKSTIL. IZDELEK D> IGRALKA DAGOVER FR. FILOZOF IN TEOLOG (PIERRE) IGRALKA ROWLANOS ALOTROP. MODIFIK. KISIKA GL. MESTO ARMENIJE VRTNO JAGOOlCJE v TAVRIDA INDUSTR. RASTLINA JAHALNA OPREMA VIŠINSKA TOČKA V avtor JANEZ KORENT ALARMNA NAPRAVA STANE KREGAR ČEBELJI PRODUKT, STRD ITALEC ZGOLJ > HRV. POPEVKAR (MIRO) SAVINJČAN REKA MED NEMČIJO IN POLJSKO GALIJ KRAJ PRI Želez- nikih FINSKA (ORIG.) PISATELJ ALLAN POE CESEN TOMO GEORGES DUHAMEL POTOVANJE ZA ZABAVO ORODJE ZA OBLIKOV. GLAVICE KOVICE SP. DRAMATIK IZ 16. ST. (LOPE DE) Častilec LEPOTE ANTON OCVIRK OKRASNA CVETLICA PIVSKI VZKLIK SL. DRAM. (DOMINIK) SATIRIK (S. JERZY) HUDA ČREVESNA BOLEZEN PAS PRI KIMONU RAZGA- LJENOST SLOVNIČAR BOHORIČ OTOK OB JUŽNI OBALI SUMATRE AMERICIJ ATENINO - -jr AVSTRIJ. SMUČAR (THOMAS) IGLAVEC ZMAGA PRI ŠAHU BRENCELJ risba KIH NAPOVED M. UGAND. DRŽAVNIK (MILTON) DENAR ZA 1000 ENOT IGRALKA MINNELLI VEK, ERA NORDIJ. BOGOVI KILO- METER SL. ALP. SMUČARKA (KATJA) PRITOK KONGA FINO- MEHANIK KRAJ V SAVINJ. DOLINI URADNI PRODAJALEC VOZIL: SUZUKI, SUBARU, FIAT LOJZE ROZMAN SKEPSA MOČNO RAZ- STRELIVO NEKD. TV NAPOVEDOVALKA (JANA) GORATA DRŽAVA V INDIJI MESTO NA OTOKU HONSU (JAP.) REKA NA INDIJSKI PODCELINI PEROCI JOŽICA AVBELJ IGRALKA ULLMANN KARENINA PREBI- VALEC ITAKE AVSTRAL. POPEVKAR (NICK) JOŽE ZUPAN STRAST NOSILEC AVTOMO- BIL. KOLESA Shell "v IZDELOVALEC POSODE ZA PIJAČO V" STRAH PREO JAVNIH NASTOPOM NAGRAJENCI JANUARSKE ŠTEVILKE SO: 1. nagrada: Karli Planinšek, Parižlje 48/a, Braslovče 2. nagrada: Franc Završnik, Dolenja vas 115, Prebold 3. nagrada: Ivica Hribernik, Ločica 84/a, Polzela Nagrajenci dobite vrednostne bone Mesnice Čas Žalec za mesne izdelke in meso v uredništvu Savinjčana. POKROVITELJ FEBRUARSKE KRIŽANKE JE OLDY MARKETING, d. o. o., POLZELA. Vrednost nagrad je 5000, 3000 in 2000 SIT. Rešitve nam, spoštovani reševalci, pošljite na uredništvo Savinjčana do 1. 3. 1996. NAKUPI V POSLOVNIH ENOTAH ŽANE VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC, PC LENA LEVEC, FRANŠIZNI PRODAJALNI NA OSTROŽNEM IN V LETUŠU OLJE SONČNI CVET 1 I 158,60 936,00 I MARGARINA 500 g 149,90 VELIKA IZBIRA PUSTNIH LASULJ... MASK, V VELEBLAGOVNICI ŽANA ŽE OD | SIT DALJE f NOVO! JABOLČNI KRHLJI S ČOKOLADNIM PRELIVOM KUMARICE 750 G 162,60 VSE ZA DOBRE KROFE... PRIMORSKA POSEBNA MOKA 1 kg NAMIZNO BELO VINO 11 158,90 RIŽ RISO ITALIA 1 kg 108,90 TOAL. PAPIR 10 rol PRALNI PRAŠEK AVA 2,2 kg 269,50 c m» «i 580,00 29,60 m MARELIČNA; *' MARMELADA 870 g 1** <. 329, W 11|aJ! ČOKOLADA 100 | 79,90^5^! NE ZAMUDITE $6 24. 2. - SREČANJE Z DEJO MUŠIČ PRED PC LENA, LEVEC DETERGENT ZA POSODO 289,20 f BRESKOV KOMPOT 850 g 149,90 F'mm 1 S ipt, KARTICO fon'" i¡j|| ŽANA ŠE 4% CENEJE Mag, sc. Franjo Velikanie, dr med. Osteoporoza Bolezen je znana že več kot 200 let, vendar se žele predvsem v zadnjem času mnogo piše in govori o njej. Razlogi za to so predvsem v tem, da je spremljanje pogostosti te bolezni pripeljalo do zaključkov, da število zbolelih vse bolj narašča in da narašča tudi umrljivost zaradi posledic komplikacij te bolezni. Kaj je osteoporoza? Enostavno bi o tej bolezni dejali, da gre za »premalo kosti v kosti«. Gre torej za prekomerno propadanje kostne mase. Celice človeškega telesa se vse življenje obnavljajo. Stalno propadajo in nastajajo nove. Izjema so le živčne celice. Tako se obnavljajo tudi kostne celice. V dobi odraščanja je nastajanje novih kostnih celic hitrejše od propadanja. Pri odraslih je nastajanje in propadanje celic uravnoteženo, v starosti pa je propadanje večje od nastajanja novih celic. Če je to propadanje preveliko, je to bolezen, ki jo imenujemo osteoporoza. Osteoporoza je predvsem bolezen starejših žensk. Ugotovljeno je, da je do starosti 70 let šestkrat pogostejša kot pri moških, po 70. letu starosti pa postane pogosta tudi pri moških, vendar je razmerje še vedno 2:1 v »prid« ženskam. Vzroki za nastanek bolezni Vzrokov za nastanek osteoporoze je več: - zmanjšanje estrogenov v telesu; estrogeni so hormoni, ki nastajajo v jajčnikih. Pri ženskah v menopavzi, včasih pa tudi že nekaj let prej, se izločanje teh hormonov zmanjša. Ta hormon poleg svojega spolnega učinkovanja deluje tudi tako, da pri ženskah preprečuje propadanje kostnih celic. Če torej tega hormona pri ženskah ni, je propadanje kostnih celic večje. To je tudi vzrok, da ženske v menopavzi pogosteje obolevajo za osteoporozo. Izguba kostne mase je v takih pogojih med 1-3% letno. - telesna neaktivnost; bolniki, ki pretežno ležijo, izgubljajo mesečno do 3% podporne kostne .mase. Pri imobilizaciji - npr. če moramo nositi mavec, je izguba kostne mase večja na spodnjih kot zgornjih okončinah. - pitje alkohola; alkohol deluje direktno na propadanje kostnih celic. - pomanjkljiva prehrana; ugotovljeno je, da ljudje, ki zaužijejo izrazito malo mleka in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo kalcij, pogosteje zbolevajo za osteoporozo. Predvsem so ugotavljali več zlomov kolka in zapestja. K razvoju osteoporoze pripomore tudi jemanje določenih zdravil, kajenje, pomanjkanje nekaterih drugih hormonov, pa tudi že v osnovi nežne-je grajene ženske pogosteje obolevajo. Znaki bolezni Bolezen se opazi šele, ko'nastanejo določene komplikacije - to so običajno zlomi kosti, ki nastanejo brez pretiranih obremenitev. Najpogosteje pride do zloma kolka -gre za zlom vratu stegnenice - in podlahti tik nad zapestjem. Obremenitev teh kosti je lahko res minimalna; npr. če stopi starejša ženica malo bolj krepko s pločnika na cesto in se pojavi nenadna hujša bolečina v kolku noge, s katero je taka bolnica stopila s pločnika, moramo najprej pomisliti na možnost zloma pri osteoporotično spremenjeni kosti. Pogosto pride tudi do spontanega zloma enega ali več vretenc, pri čemer se kosti sesedajo in človek postaja vedno manjši in ima bolečine zaradi pritiska na živce, ki izstopajo v tistem delu iz hrbteničnega kanala. Pri takih zlomih je treba ugotoviti, če gre res za obravnavano bolezen. To je možno z rentgenskim slikanjem, predvsem prsne in ledvene hrbtenice in v zadnjem času tudi z merjenjem kostne gostote, predvsem vretenc ledvene hrbtenice. Preprečevanje in zdravljenje Izgubljeno kostno maso je težko nadomestiti. Zato je potrebno že od mladih nog skrbeti za: - zadostno telesno gibanje, ki krepi kostno tkivo, - za pravilno prehrano, v kateri je dovolj kalcija in drugih snovi, ki ohranjajo kosti zdrave. Prepogosto se številni odločajo za uživanje vsem znanih tablet kalcija, vendar je tega elementa zadosti v hrani, in sicer največ v sirih, mleku, jogurtu, ohrovtu, blitvi, brokoliju, soji in fižolu. Znano je tudi, da zmanjšuje zbolevnost za osteoporozo mineral v sledeh, ki se imenuje bor. Tega je največ v sadju, predvsem v jabolkih, hruškah, grozdju, datljih, rozinah in slivah, pa tudi v stročnicah, posebej v soji, tudi v arašidih, orehih, mandljih in v medu. Tu se potrjuje tudi ugotovitev, da imajo vegetarijanci manj osteoporoze. Trdne kosti ohranja tudi hrana, ki vsebuje dosti mangana. Ta se nahaja v pšenici, ovseni kaši, fižolu in špinači. Priporočajo tudi pitje ananasovega soka, ki tudi vsebuje obilo mangana. Za preprečevanje nastanka osteoporoze svetujemo tudi hrano, bogato z vitaminom D; ta se nahaja v mleku, največ pa v določenih vrstah rib npr. v sardelah, tuni in lososu. V zdravi prehrani, ki varuje pred osteoporozo, ne smemo uživati veliko soli, ker se pri slani hrani prekomerno izloča kalcij, pa tudi ne pretiravati s pitjem kave in alkohola. Zdravljenje prepustimo zdrav-nikom; najpogosteje poteka zdravljenje z ustreznimi hormoni. Pediker svetuje Lepe noge, lepa stopala? Topli sončni žarki, sveža zelena barva in nežen vonj cvetlic nas vabijo na prosto. Naše noge potegnemo iz dolgih hlač in težkih čevljev — zopet lahko razkazujemo noge in stopala. Toda pogled v ogledalo v lahki poletni obleki in sandalih razkriva majhne grehe zimskega časa: naša koža je bleda, siva, poleg tega se pogosto lušči. Še posebej noge in stopala so bila v zimskem času zelo zapostavljena. Zadnji čas, da z intenzivnim programom nege pridobimo poletno kondicijo. Najprej velja, da morate predramiti zaspan krvni obtok, najbolje z veliko gibanja na svežem zraku. Redno kolesarite, hodite na daljše sprehode ali tekajte po mehkih gozdnih poteh, to krepi mišice nog in vrača lepo obliko stegnu in me-čam. Če vam je le mogoče, hodite bosi po naravnih tleh, kar pospešuje prekrvavitev in krepi mišice stopal. Idealna je hoja po obali. Če nimate vedno dovolj časa za redne sprehode in športne aktivnosti, si privoščite vsaj redno gimnastiko stopal. Nekaj vaj, ki vam jih bomo predstavili, lahko delate brez problemov tudi v pisarni ali trgovini. In še nekaj, kar lahko mimogrede upoštevate: odpovejte se uporabi dvigal in tekočih stopnic, hodite raje peš! Če vam na začetku manjka spodbude pri športni aktivnosti, izpeljite svoj poletni program s kakšno prijateljico. V skupini je to mnogo prijetneje in napor boste laže premagali. Najbolje, da kar pričnete: * pričnete dan z izmeničnimi prhami in odstranite pri tem suho kožo, na nogah in stopalih s pomočjo masažne rokavice. Pazite, da se ne boste tuširali s pretoplo vodo (32 stopinj) in usmerjajte vodni curek v smeri proti srcu. Na koncu otrite kožo z brisačo iz frotirja, kar pospeši krvni obtok. Pod kratkimi hlačami in krili delujejo porjavele noge in negovana stopala še posebej atraktivno. Vendar ne pozabite, da deli kože, ki so bili skriti pred soncem, potrebujejo zadosti zaščite. Cenjene bralke in bralce obveščamo, da pričenjamo z novo rubriko pod naslovom: »Mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med., odgovarja« Uudje smo pač takšni, kakršni smo. Zdravje cenimo, kot radi rečemo, dokler nas nič ne tare. Toda slej ko prej se prično kopičiti težave, takšne aii drugačne. Zato vas prijazno vabimo, da sprejmete to rubriko za svojo vsk mladi in stari. Saj veste, kako zelo nam je že domač rek: »Prijazna beseda zdravnika in dober nasvet sta že poi zdravja.« Pišite na uredništvo. Dr. Velikanje pa vam bo rad svetoval in pomagal s svojimi nasveti, da boste težave, ki vas pestijo, laže premagovali. Odgovori bodo objavljeni v Savinjčanu pod šifro, ki si jo boste izbrali sami. Uredništvo TRGOVINA ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA Hmeljarska c. 10 PREBOLI) «063 723 674 Največja izbira svetil, ugodne cene in plačilni pogoji. Posebna ponudba: široka izbira svetil iz uvoza! KONKURENČNE CENE VEC SVETLOBE V VASEM IX)MU TRGOVINA ŠTORMAN V ponedeljek, 5. 2.1996, pa se je za naše malčke premaknilo. Tiho, brez »plehmuzike«, je pričela z delom otroške zdravnice po opravljeni specializaciji z pediatrije dr. Vlasta Matjaž, že prej krajanom dobro znana in priljubljena kot splošna zdravnica. Posvetila se bo bolnim in opravljala tudi vse preventivno delo na področju zdravstvenega varstva otrok. Upajmo, da se bo glede na pogoste menjave zdravnikov dobro »usidrala« v domačem kraju v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo otrok ter mamic tega območja. VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR Tel.: 063/714-144 063/716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure. sobota od 7. do 9. ure. Predstojnik PE: Jože Hodnik, dr. vet. med. Če želite noge depilirati — vseeno ali z električnim brivnikom ali z drugimi sredstvi — ne obremenjujte kože z dodatnim draženjem, npr. -z nanašanjem parfuma ali tonika z alkoholom. Privoščite sprostitev vaši koži s kremo GEHWOL FUSSKRAFT Bein Vital: mehka masaža z balzamom odstranjuje nečistoče v koži in ob redni uporabi okrepi vene. Poleti posvečamo posebno pozornost tudi stopalom. Če se je pojavilo več trde kože, jo lahko z lahkoto odstranite z gobico GEHWOL, po predhodni uporabi zeliščne kopeli GEHWOL FUSSKRAFT — Krauterbad. Po napornem dnevu bo to sprostilo vaše noge, saj ta kopel istočasno tudi poživlja prekrvavitev. GEHWOL nožna kopel kožo tudi dezinficira. Najprej pa se morate navaditi, da mesta med prsti temeljito obrišete, saj ravno tu hitro nastane ugodno vlažno — toplo okolje in narašča dovzetnost za razvoj glivic. K negovanim stopalom pa sodijo tudi negovani nohti. Nohti brez leska In s spremenjeno barvo bodo z redno uporabo kreme GEHWOL med, ki ščiti nohte in kožo, dobili naraven, biserovinast lesk. Potem jih lahko po mili volji zopet lakirate. Če želite nogam dodatno privoščiti kaj dobrega, se odločite za OBISK PRI PEDIKERJU. Po takšni terapiji ste si tudi vi zaslužili sprostitev: položite noge v višji položaj, in poslušajte svojo priljubljeno glasbo. Izdelke za nego nog GEHWOL, uporabljamo tudi v pedikuri KANA, Roševa 5, Žalec, tel. 711-305, 715-686, in na Dobrni — pedikura, tel. 778-110 Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec, Polzela, Prebold, Vransko, Zeliščni drogeriji PUR, INN d. o. o. Žalec in Celje, Apoteki pri Teatru v Celju in jager Medico Celje — v zdravstvenem dom. ŽELIMO VAM PRIJETEN KORAK Marija Akerman Otroška zdravnica na Polzeli Krajani Polzele, bližnje in širše okolice, ki takrat, ko jih mučijo zdravstvene tegobe in so vajeni pomoči iskati v Zdravstveni postaji na Polzeli, stopajo proti vratom postaje, vedo, da je desno od vhoda del trakta namenjen zdravljenju in preventivnim pregledom malčkov. Žal je bilo v teh prostorih slišati otroški živžav le bolj poredko. Sicer skrbna pediatrinja dr. Eva Dolničar je prihajala opravljat preventivno delo po predpisanem programu otroškega varstva, dolžnosti na drugih zdravstvenih postajah in delo vodje otroškega dispanzerja pa so ji preprečevale, da bi otrokom tega območja lahko posvetila še več časa. Obenem pa bosta lahko pediatrinji iz ZP Žalec posvetili več časa drugim območjem žalske občine. Tako lahko pritrdimo mnenju vodstva ZD Žalec, da je to pridobitev za vse malčke v Savinjski dolini. Pravkar sprejeto dopolnilo Zakona o zdravstvenem varstvu zahteva za zdravljenje otrok in mladine ustrezno dodatno usposobljene zdravnike. Kot bi brali misli poslancev Državnega zbora, so v ZD Žalec napravili še en korak h krepitvi zdravstvenega varstva zaupane populacije. F. V. TEHNOUNION - trgovina MIMOZA Šlandrov trg 27, Žalec, teL 715-354, 72&-403 * KUHINJSKA KORITA: enojna, dvojna in kotna * POMIVALNI, PRALNI, PRALNO-SUSILNI STROJI * VGRADNE KUHALNE PLOŠČE: električne, plinske, steklokeramične * ŠTEDILNIKI, PEČICE, MIKROVALOVNE z vrtljivim dnom * HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI - kombinirani AKUSTIKA: SONY, SHARP TV, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, CD, ZVOČNIKI, AVTO RADII, KASETOFONI, glasbene KOMPONENTE. - lak za parket SYNTEKO: mat, polmat in sijajni za LES IN PLUTO. 5-odstotni popust za gotovino ati plačilo na 5 čekov brez obresti. SAM DOM d.o.o. PRODAJNI CENTER Latkova vas 84, 63312 Prebold Tel.: 063/701-900, 701-219 PO IZREDNO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - MODUL BLOK 6/1 - BOBROVEC - ARMATURNE MREŽE - STREŠNO OPEKO BRAMAC - BARVE, LAKI IN LEPILA Pri gotovinskem plačilu nudimo 5-odstotni popust ter dostavo na dom. Se priporočamo In se zahvaljujemo za obisk. Kolektiv SAM DOM, d.o.o. OPIKA Qmmmm Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 ("Simona (£fäxlw>t Šentjur. Drofenikova 16 vam nudi - kontrolo vida pod vodstvom specialista okulista - tekočine za leče ter ves pribor za očala I novo - novo - novo - novo~| - sončna očala: police, sting, country Delovni čas: od 8. do 12. In od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Naredite kaj za svoje oči, to vam Optika Simona priporoči! Poskus uboja V petek, 2. februarja, so policisti in kriminalisti v Orli vasi obravnavali poskus uboja. Tega dne naj bi se okoli 16. ure 49-letni C. K. sporekel s svojo 72-letno materjo. Prepir se je sprevrgel v fizično nasilje in poskus davljenja, ki so ga preprečili sosedje. Mater so hudo poškodovano odpeljali v celjsko bolnišnico, sina pa policisti k preiskovalnemu sodniku, ki zanj ni odredil pripora. Zoper njega so podali kazensko ovadbo. Drzna tatvina Kar lep kupček denarja sta v sredo, 24. januarja, z drzno tatvino dobila dva neznanca. Okoli 12. ure sta prišla v trgovino s čevlji LOM v Žalcu, na Šlandrovem trgu mlajša moška. Prodajalki sta rekla, da bi rada kupila copate in ta jih je šla iskat v sosednji prostor. Medtem sta neznanca iz predala prodajnega pulta pobrala denar, kar 27 tisoč tolarjev. Prodajalka ni opazila nič sumljivega, tako da sta moška mirno izginila neznano kam. Tatvino je opazila in prijavila po približno eni uri. Ukraden, a kmalu najden Nihče več ne dvomi v dobro organiziranost avtomobilskih tatov. Pri tem pa velja, da tatovi pogosto sploh nimajo težkega dela, in še zlasti, da praviloma le takojšnja prijava policiji daje lastniku upanje, da bo še kdaj videl svoj avtomobil. V torek, 30. januarja, so bili tatovi avtomobilov na delu v Letušu. Zvečer so izpred stanovanjske hiše odpeljali osebni avto znamke alfa romeo, puljske registracije. Ključi so bili v avtu. Lastnik je o kraji policiste obvestil ob 20. uri in 40 minut. Takoj se je pričela akcija iskanja in ob 4. uri zjutraj je bil pogrešani avto izsleden na območju Novega mesta. Osumljenca kaznivega dejanja sta Velenjčana, zoper katera bo podana kazenska ovadba. Alfa romeo je bil nepoškodovan vrnjen lastniku. Popravek V prejšnji številki Savinjčana smo na 22. strani v rubriki Iz policijske beležnice poročali o požaru, ki je bil 2. januarja v stanovanju v Pečnikovi ulici v Žalcu. V zapisu je prišlo do napake. Požarje namreč opazila in pričela gasiti Valerija A., ne Jadranka K., ki je pred tem v svojem stanovanju čistila peč in žerjavico odložila v pločevinasto posodo, od koder se je ogenj razširil na steno. Robert BLATNIK 63312 Prebold tel.: 063/726-053 PRIHAJA PUST - LAČNIH UST! Po izredno ugodnih cenah vam nudimo vse vrste prekajenega in svežega mesa ter klobas. Pridite in se prepričajte! Hvala za zvestobo in zaupanje! BONEL PAPIRNICA V ŠEMPETRU V mesecu februarju vam nudimo poleg pisarniškega materiala -manjša darila - pustne maske vse po zelo ugodnih cenah priporočamo se za nakup Zaman je bil tvoj trud, bolezen je bila močnejša. V naših srcih ostala je praznina in sledovi tvojih pridnih rok. Le naša srca vedo, kako boli, ko tebe, ljuba mama, tena in stara mama, več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Jm MARIJE ■ MIMIKE SANCA iz Liboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetja, sveče in sv. maše. Posebna hvala dr. Strouhalu, dr. Duriču, dr. Blatniku, dr. Kravosu in patronažni sestri Cvetki Kneževič ter zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka Bolnišnice Celje, g. Mlinariču, g. Rasijeviču in g. župniku Planincu. Žalujoči: mož Albin, sin Janko in hči Marinka z družinama JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 63310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC: od 7. do 15. ure. IVAN ROPOTAR OB BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA VAM 24 UR NA DAN PONUJAMO: ❖ kompletne pogrebne storitve, •> vse vrste prevozov doma in v tujini, ❖ izkope in zasipe grobnih jam, ♦> ureditev cvetličnih aranžmajev, <♦ povračilo pogrebnine, •> vse opravimo hitro in spoštljivo ter po izredno ugodnih cenah. Zahvaljujemo se za zaupanje! Šempeter v Savinjski dolini 112la, tel.: 0631701-433 MALI OGLASI AVTOHIŠA JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje NUDI RABLJENE AVTOMOBILE: NISSAN MICRA, met. siv, 3 V, letnik 1986, cena 5.500 DEM (radio); NISSAN PRIMERA 2, OSLX, bel, limuzina, letnik 1990, cena 18.000 DEM (pom. streha, ABS, alarm, centr. zaklep.); OMEGA CA-RAVAN 20, bel, letnik 1991, cena 18.000 DEM (pom. streha, ABS, radio, centr. zaklep.); ASTRA 1,4, rdeča, 5 V, letnik 11/92, cena 17.900 DEM (radio, centr. zaklep.); ASTRA 1,4, rdeča met., 5 V, letnik 1993, cena 18.400 DEM (radio, centr. zaklep); DAIHATSU CUO-RE, moder, 5 V, letnik 1991, cena 9.400 DEM; OPEL CORSA L2 modra, 4 V, limuzina, letnik 1987, cena 8.900 DEM (radio); RENAULT 5 CAMPUS 11, bel, 5 V, letnik 1990, cena 8.900, (radio); RENAULT 4 GTL, beige barva, letnik 1988, cena 3.300 DEM; ZASTAVA 101, bela, 5 V, letnik 1989, cena 3.400 DEM; JUGO 45, rdeč, 3 V, letnik 1988, cena 3.300 DEM. Zelo ugodni krediti: od 1 - 5 let Lizing od 1 - 3 let Informacije po tel.: 063/855-975 Prodani nov oljni gorilec, tel.: 701-880.________________________ Prodam tehtnico decimalko, tel.: 723-491.__________________ NAJAMEMO ali ODKUPIMO poslovni prostor v centru Žalca v velikosti od 15 do 25 m2. Informacije po tel.: 063/713-197 Mirna upokojenka išče enosobno stanovanje v okolici Žalca ali Celja. Mesečno plačilo. Informacije po tel.: 063/ 715-200.______________________ PRODAM 20 kostanjevih drogov za hmeljsko žičnico. Vid Hanžič, Ojstriška vas 32, Tabor___________________________ KUPIM stanovanje v velikosti do 40 m2 v Žalcu ali Velenju. Informacije po tel.: 061/455-604 ali 724-015.______________ Tomaž, star devet mesecev, išče varstvo z mesecem aprilom. Informacije po tel.: 063/ 701-130 (zvečer). V Celju, zahodno pod Golovcem, prodam visokoprftllč-no stanov, hišo. Velikost parcele je 400 m2. Centralna kurjava na olje, telefon, (plin oddaljen le 20 m), majhen vrt in sadno drevje. V spodnjih prostorih enosobno stanovanje cca 28 m2, klet, garaža, kurilnica; v zgornjih prostorih (85 m2) stanovanje. Informacije po tel.: 063/411-015 _______________________ Ugodno prodam HONDO CONCERTO, staro tri leta, kovinsko temnozelene barve z vso možno opremo (klima, ABS,...). Informacije po tel.: 063/411-015 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in brata IVANA ROJNIKA iz Glinj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu ob slovesu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. župniku Zidanšku in g. prof. dr. Ivanu Rojniku za opravljen obred in sveto mašo. Hvala g. Debelaku za poslovilne besede, GD Braslovče, GD Parižlje - Topovlje in pevskemu zboru iz Braslovč za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Jm jggp ' ••v.gpSg ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FELIKSA- 1 JOŽETA PINTERJA iz Dolenje vasi 119 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih nudili nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi sostanovalcem Bevkove 7, g. župniku Francu Sercu, govorniku g. Dobrihi ter pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči: žena Zdenka s hčerkama Danico in Darinko ter družina Skornšek m In kot odprta pesem si od nas odšel v mrzel veter, ki zavel je po dolini. Ostala polja so in travniki in mi oviti v žalost, prepojeno s spomini. (Valter Verhovšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta J FRANČKA BAJDA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste mu izkazali zadnjo čast in ga v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku, mu darovali cvetje in mnogo sveč, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter nam pomagali v težkih trenutkih. Prisrčna zahvala Kmetijstvu d.o.o. Žalec, sodelavcem in govorniku ter društvu invalidov Žalec s praporjem. Posebej se zahvaljujemo za zdavniško pomoč in požrtvovalno nego osebju ZD iz Žalca, še posebej dr. med. Strouhalu in patronažnim sestram gospe Dolarjevi in Kolškovi. Zahvaljujemo se Mestni skupnosti Žalec, pogrebni službi Strahovnik, cvetličarni Podbregarjeve, duhovniku Viktorju Arhu. pevcem s Polzele in g. Rasieviczu za odigrano Tišino in govorniku g. Valterju Verhovšku. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: žena Olga, sin Srečko z ženo Lelo ter bratje in sestre z družinami. lena moja, ne žaluj, dragi hčeri, sin in snaha, jaz počivam, mirno spim, se nič več ne zbudim. Naj nikar se ne rosi oko, prav nič pomagalo ne bo. Če solza zbudila bi ljudi, od mojih solz se sin vrnil bi. Iz večnosti vrnitve ni, tam že sin mirno spi. Ker me ob sebi imel je rad, poklical me je v večnost spat, ZAHVALA V 83. letu nas je mnogo prekmalu za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata in tast IVAN PEČOVNIK Iz Kaple 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se vsem gasilcem, ki so ga pospremili na zadnjo pot, g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru za ganljivo petje. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA MORANA, tel.: 063/720-003, 720-660, 720-662 Savinjčan ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda FRANCA TURNŠKA s Podvrha 25. 3. 1910-9. 1. 1996 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Jožefu Zidanšku za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi govorniku gospodu Ivanu Faletu za izrečene besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena in otroci z družinami. Tiha je dolina naša. Sneg polja je prekril. V mrzli zimi, ki ugaša, si od nas se poslovil... (V. Verhovšek) ZAHVALA Tiho nas je zapustil dragi oče in dedi VIKTOR TAJNSEK iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Arhu, pevcem, pogrebcem, g. Verhovšku za poslovilne besede in Mestni skupnosti. Posebno pa se zahvaljujemo prim. dr. Žuntarju in celotnemu osebju urološkega oddelka celjske bolnišnice. Žalujoči: sin Mitja in Viktor z družino. Bog bo obrisal vse solze iz njihovih oči in smrti ne bo več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete FRANČIŠKE MELANŠEK s Polzele se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in za cerkvene potrebe. Posebna zahvala velja družini HRIBERNIK, osebju bolnišnice Celje, Tovarni nogavic Polzela in govorniku. Enaka hvala pevcem, g. PUNGARTNIKU za poslovilne besede, g. župniku Kovačcu za opravljen obred ter pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni. % m mk Kako je domačija prazna, ko tvojega glasu več slišati ni, za vedno ostal bo pa spomin na tiste dni, ko si bil med nami ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata ANTONA TOMINŠKA iz Andraža nad Polzelo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pogrebcem, krajanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. duhovniku Niku Kranjcu za opravljen cerkveni obred, g. Stanku Hriberšku in Srečku Pižornu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, GD Andraž in ostalim gasilskim društvom, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivica, hčerke Katarina, Barbara in Urška z družinami, Stanka ter sinova Evgen in Tonči. Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, Stevo, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Ko živel si, ljubil si nas vse, zdaj ko te več med nami ni, ljubimo te v spominu mi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in sina STEVA MILČIČA s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne Garant, vsem njegovim sodelavcem in sodelavkam, Tovarni nogavic Polzela, g. Pungartniku za govor in pevčem za odpete žalostinke. Enaka zahvala gospodu župniku Kovačcu za opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Steblovnik. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija, sinova Predrag in Boštjan z Anito, bratje, sestre in mama. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ANTONA STEBERNAKA iz Prebolda se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste v teh težkih trenutkih bili z nami, z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter v tako velikem številu počastili njegov spomin. Enako hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, osebju zdravstvenega doma Prebold, godbi na pihala in pevcem TT Prebold. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Mateju Marinšku za nesebično pomoč do njegovega poslednjega trenutka. Žaijoči: žena Jožica, sin Matjaž z ženo Mojco, vnuka Gregor in Nina ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Umrla je moja draga mama DRAGICA KOŠTRUN iz Vrbja 42 pri Žalcu (upokojenka, živeča v domu v Črnomlju) Zahvaljujem se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem g. župniku Viktorju in pevskemu zboru. Opravičujem se krajanom Vrbja, ker jih zaradi krivde svojcev nisem mogla pravočasno obvestiti o njeni smrti. Žalujoči: hčerka Nada in vnukinja Zlatka. Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, odpada leto za letom vse listje, prihaja zima, za njo cvetoča pomlad... Priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj, gomila mu tiha, zadnji - zakaj? Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina in brata CIRILA HAFNERJA-SINETA iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami, z nami sočustvovali, 'darovali vence, cvetje, sveče in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala pevcem iz Petrovč, godbi na pihala iz Liboj, govorniku g. Mlinariču, g. župniku Planincu in za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Nada, sin Matjaž, očka in mama, brat Roman, sestra Štefka z družino in ostali sorodniki. V SPOMIN LJUBI MAMI •'x r H MARIJI SENČAR iz Prebolda. M. # Tam gori na Goljavi, ena hiš'ca stoji, v kateri preživljala svoje si dni; kjer vedno bila sta veselje in pesem doma, sedaj pa vse pusto je, od kar si odšla. Že 10 let tam v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Žalujoče hčerke Marija, Fanika, Anica, Majda in Mili z družinami. Vsi bomo enkrat zaspali, delo za vselej končali, takrat zvonovi zvonite. SPOMIN MARA KARNIČNIK 20. 2. 1995-20. 2. 1996 Izteka se leto žalosti, od kar te ni med nami, draga sestra. Čas mineva - žalost ostaja. Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko, iskrena hvala. Sestra Fanči in brat Polde z družino. Ni ti bilo usojeno, da bi živel med nami. Tolažimo se, da si med angelci. V SPOMIN 20. februarja minevata dve žalostni || f'1™ leti, od kar si, star komaj 8 let, za , vedno odšel od nas, naš ljubi GREGOR MATJAŠIČ z Gomilskega. 31.7. 1985-20. 2. 1996 Neutolažljivi mama, ata, brat, sestra, posebno omica, ter vsi ostali, ki so te imeli radi. Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice TEREZIJE MANFREDA iz Latkove vasi, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala osebju bolnišnice.Topolšica, govorniku KS Prebold za poslovilne besede, pevskemu zboru za ubrano petje in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in babica ROZALIJA DROLC z Ločice pri Vranskem. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Vransko, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku in vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njeni. 97 let Julijane Holobar V začetku februarja je Julijana Holobar iz Migojnic slavila častitljiv jubilej, ki jo uvršča med najstarejše Savinjčanke. Predstavniki krajevne skupnosti Griže so ob tej priložnosti obiskali Julijano, ji zaželeli še veliko zdravja in ji izročili priložnostno darilo. Julijana Holobar se je rodila v Migojnicah v številni družini enajstih otrok, sama pa je povila tri. Njeno žilvjenje je bilo prikljenjeno na kmetijo; trdo delo in dobra volja pa sta jo spremljali vse življenje in največ prispevali k častitljivi starosti. jk Zanimivosti po svetu Kako nevarna bolezen je aids, tako imenovana kuga našega stoletja, pove podatek iz enega od razvpitih gnezd te bolezni -Tajske, kjer je aids od sredine 80-ih zahteval že 8.736 življenj ljudi, kot je ugotovilo ministrstvo za zdravje. Sicer niso objavili števila okuženih z virusom HIV, ki povzroča aids, vendar je ministrstvo dejalo, da ima aids 31439 okuženih. Več kot 60 odstotkov tistih, ki imajo na'Tajskem aids, so kmetje ali delavci, večina pa je bolezen dobila s spolnim odnosom. V razmerju med okuženimi moški in ženskami ima aids šestkrat več moških kot žensk. * * * Albanci s Kosova, ki se želijo poročiti, morajo za svojo nevesto plačati od 7 in 12 tisoč nemških mark, je zapisal albanski časnik Bujku. Toda največjega deleža te tradicionalne kupnine za nevesto ne.dobijo nevestini starši, ampak ženitni posredniki. Manj premožni poroke željni mladci se morajo znajti po svoje; za 500 do 3 tisoč mark lahko nevesto ilegalno uvozijo iz sosednje Albanije. * * * V CYBER MREŽI — na internetu lahko poleg vseh mogočih nenavadnih reči najdete tudi eksplodirajoče glave znanih oseb. 22-letni Daniel Burford iz New Yorka zbira fotografije znanih oseb, ki jih ne mara, kot so Bob Dole, Boris Jelcin, Bill Gates in Tom Hanks, ter jih v stilu stripa razstreli na svoji strani na World Wide Webu. Eksplodirajoče glave je označil z naslovoma Politični humor in Humor brez okusa. Burford si je kmalu pridobil veliko oboževalcev. Ko se je decembra lani pojavil na mreži, je njegove strani vsak dan listalo 10 tisoč ljudi, sedaj pa jih še vedno 5 tisoč. Če si želite ogledati, kaj bo Burford naredil z glavo Billa Clintona, se logirajte in poglejte na stran: http: (www. vv. com (tilde) gilmore (head). Cyber kavarne, ki se od lanskega januarja, ko so v Marseillu odprli prvo tovrstno kavarno v Franciji, množijo kot gobe po dežju, zdaj dobivajo tekmece: po mreži je mogoče srfati v nekaterih velikih blagovnicah in hotelih. Za 8 ali 12 dolarjev na uro se je mogoče vključiti v mrežo v kavarnah, ki imajo tipična imena, kot so Connectic Cafe, WebCafe, Cyberstation ali Web-Bar. Sedaj so na moškem oddelku v veliki blagovnici v Parizu, imenovani Galeries Lafayette, odprli bistro Internet. Bistro vam za 40 francoskih frankov ali 8 dolarjev ponuja meni internet, kar vključuje francoski rogljiček croissant, pecivo s čokolado, topel napitek in polurno vključitev v mrežo. Zaradi tolikšnega uspeha teh kavarn se je hotel Champerret-Villiers v Parizu odločil, da bo pet sob opremil z računalniki z Internetom. Gost lahko sedi na postelji in brezplačno tipka po tastaturi, ki je povezana s televizijskim ekranom. Tako lahko kar iz sobe klepeta s prijatelji, pošilja pisma aji referate. Drugi največji strežnik za priključitev na Cybi prostor v Nemčiji CompuServe je pretekli mesec privolil v zaprtje dostopa svojim 4 milijonom uporabnikov po vsem svetu do tistih strani, ki vsebujejo seksualno naravnane teme, saj so nanj močno pritiskali državni tožilci na Bavarskem, ki so preiskovali otroško pornografijo. Nekoč so bile Internet in druge obstoječe mreže prostor in možnost komuniciranja med znanstveniki, sedaj pa ljudem doma, v pisarnah in na univerzah omogočijo, da tekste, zvočni material ali fotografije pošiljajo v diskusijske forume, imenovane »newsgroups« (skupine za izmenjavanje novic). Na World Wide Webu so se celo pojavili nacistični slogani, zaradi katerih namerava tožilstvo v Manheimu vložiti tožbo proti drugemu največjemu strežniku - nemškemu Telekomu, ki ga obtožujejo, da je pomagal razširjati skrajno desničarske slogane neonacista Ernesta Zuendla, nemškega ekstremista, ki živi v Kanadi. Na lastni strani v WWW Zuendel objavlja članke pod naslovi Auschwitz: Miti in dejstva, Holokavst: Poslušajmo obe strani in Ali je 6 milijonov ljudi res umrlo? Takšno pisanje je v Nemčiji sicer nezakonito, vendar je lahko na mreži, saj Nemčija še ne obvladuje vsega, kar se tam objavi. Compu-Serve je pornografske strani odklopil za vse uporabnike, njegovi strokovnjaki pa sedaj skušajo ugotoviti, kako bi selektivno blokirali kontroverzne strani, da bi bil dostop do njih dovoljen določenim uporabnikom. Darja Kroflič Ko smo že mislili, da je letošnji snežni »plan« v glavnem izkoriščen, nam je zima postregla s še eno dokaj obilno pošiljko snega. Seveda so se ob tem najbolj jezili vozniki, ki jim sneg zares nagaja. Komaj se ceste očistijo in osušijo, se spet začne vse znova. Kljub temu pa se je škoda jeziti. Smo te v februarju, vsak dan bliže marcu in pomladi, potem pa bo snežnih zagat zares konec. T. T. Pričeli so se maturantski plesi * 1 Februar in marec sta meseca maturantskih plesov. V (j 5 celjski dvorani Golovec sta minuli petek in soboto že bi- J 1 la. Prvega so imeli maturantje Šole za gostinstvo in turi- 1 f zem, drugega pa maturantje Srednje tehniške šole. Ker :•! pravijo maturi zrelostni izpit, je maturantski ples nekak- $ šen simbolični prestop iz otroštva v zrela leta. Sicer pa je prireditev predvsem mešanica veselja in ganjenosti, marsikateri mami so se zalesketale solze radosti in prešerne razigranosti. Maturantom želimo, da bi srečno in uspešno končali šolanje in nadeljevali študij ali pa se zaposli- 1 li. Tudi iz naše občine je bilo več deset maturantov. Na sliki; Utrinek z maturantskega plesa Šole za gostinstvo in turizem. T. T. Drugo rojstvo skupine Klacfivo, Konj in Voda Skupina KLADIVO, KONJ in VODA je v letih od 1979 do 1984 uspešno delovala kot ena redkih avtentičnih skupin, ki je svoj glasbeni, predvsem pa poetični navdih črpala predvsem iz bogate dediščine slovenske kulture in ga na svojstven način oplemenitila z elementi rocka, popa, klasike^.. Posneli so kaseto ZORENJE (založila in izdala jo je takratna ZSMS Žalec), LP ploščo VIDOV PLES (založila in izdala jo je PGP RTV Beograd), prav tako pa so posneli več skladb za RTV Ljubljana, Radio Glas Ljubljane, Radio Študent, Radio Celje... Nastopili so na približno tristo koncertih, bodisi solističnih ali pa z drugimi sorodnimi skupinami, kar je v že omenjenih letih preraslo v trend. t. i. »akustike«. Komponirali so za gledališče (D. Jovanovič: PREVZGOJA SRCA), razne plesne skupine (IGEN, GORDANA STEFANOVIČ...) in bili so predstavniki Slovenije na glasbenem festivalu v Subotici. Člani prvotne zasedbe KLADIVO, KONJ in VODA so bili: kitarist ter avtor besedil in glasbe Danijel Bedrač, pevka Damjana Golavšek (ki se je po prekinitvi dela s skupino odločila za samostojno kariero), kitarist in aranžer skladb Srečko Lavbič (sedaj poučuje v žalski glasbeni šoli). Kasneje pa so se skupini pridružili še pevec in kitarist Sine M. Videčnik, klaviaturist Gregor Strniša, violinist Avguštin Penič ter tolkalec Vlasto Skale. Leta 1984 je skupina razpadla in ni delovala vse do leta 1995, ko se je Daniel (večna lokomotiva skupine) odločil, da bo ponovno formiral ansambel. Čeprav razen Daniela ni v skupini nobenega od članov prejšnje zasedbe, se koncept in stil nista kaj dosti spremenila. Člani nove zasedbe (poleg Danija, seveda) so: bobnar Levin Opare-novič, basist Evgen Oparenovič ter solo kitarist Brane Mihajlovič. Pred kratkim jih je zapustil vokalist Karlo Kompoš, vendar je Dani že našel novega pevca, njegovo ime pa naj se še nekaj časa ne bi pojavljalo v medijih. V času, ko boste prebirali to številko Savinjčana, se bodo člani skupine že močno znojili ter garali v studiu CODA v Celju, kjer bodo nastali najnovejši zvočni zapisi - material za najnovejšo CD ploščo (obenem pa bo to tudi njihova prva zgoščenka), ki jo boste lahko sneli s prodajnih polic v domala vseh dobro založenih glasbenih »štacunah« že marca letos. Torej drugo rojstvo ekstravagantnega benda KLADIVO, KONJ in VODA, ki je v veliki meri zaslužen za nastanek tradicionalnega akustičnega festivala, ki je kar nekaj let bogatel glasbeno dogajanje v širši žalski regiji. Naj še dodam, da fantje načrtujejo turnejo po vseh večjih slovenskih mestih, videli pa jih boste lahko tudi na ROCKFEST—u 96. G. R. matela Volilna kampanija se je že pričela. Med najbolj aktivnimi je očitno stranka upokojencev DESUS, ki je pred žalsko občino že namestila zanimiv poster. Slišati je, da je tudi v Žalcu za to stranko precejšnje zanimanje, interesente pa zanima, ali jih v bodoče čaka vroča zima ali pa bo tako oblečeno njihovo članstvo. Občinski in državni uslužbenci so dobili »novo kuhinjo«. Govori se, da nov najemnik že dobro kuha, pa tudi izbira je sedaj večja. Če pa uslužbenci ne bodo zadovoljni z jedilnikom, bodo lahko šli jest tudi v bližnja gostišča. Žalska Mestna skupnost je dobila za meseca december in januar račun za več kot 300 m3 porabljene vode, ki bi jo naj porabila mestna fontana. Ker pa je bila fontana v tem času zaprta, mestni možje sumijo, da se je nekdo priključil na fontano ali pa gre za mestno podzemlje. Gospod G. s Komunale pravi, da je za njih pomembno samo to, da je voda izginila za vodomerom. Upokojenci zborovali Na letnem občnem zboru so se sestali člani društva upokojencev Polzele. To društvo je po številu članstva tretje najmočnejše v občini in šteje 650 članov ter je med najbolj delavnimi. Iz poročil, ki so jih posredovali predsednik Ivan Poteko, tajnica Mojca Korošec, Alojz Vasle, gospodar doma upokojencev, Zofka Zajc, ki skrbi za finance, in Marinka Ribič, ki je predsednica nadzornega odbora, je bilo slišati, da so upokojenci polzelskega društva aktivni na več področjih. V svojih vrstah imajo mešani pevski zbor; veliko upokojencev in upokojenk se ukvarja z vsakotedensko rekreacijo, pripravili so številne izlete po Sloveniji in v tujino. Lani so v svoji dvorani doma upokojencev pripravili zanimivo razstavo ročnih del, kjer je razstavljalo kar 48 njihovih članov. Razprava na zboru je bila zanimiva, največ govora pa je bilo o spremembah invalid-sko-pokojninske zakonodaje. Ugotovili so, da so premalo politično povezani, da obsojajo početje vlade glede tega novega predloga. Program dela za tekoče leto se bistveno ne bo spremenil. Želijo le, da bi bilo počutje upokojencev boljše in da bi bilo sodelovanje med društvom in organizacijami na Polzeli dobro. Povejmo še to, da ima Občinska zveza društev upokojencev občine Žalec, ki združuje 12 društev, sedež na Polzeli. Na sliki: Predsednik in podpredsednik Društva upokojencev na Polzeli Ivan Poteko in Slavko Mačkovšek, ki imata nedvomno precej zaslug za dobro delo društva. T. TAVČAR ;; A « TEČAJ ŠOLANJA PSOV Kinološko društvo Šempeter organizira tečaje šolanja psov vseh pasem v mali šoli, po programu A (poslušnost), B (poslušnost in sledenje) in C (poslušnost, sledenje in obramba). Tečaj se prične v petek, 1. marca, ob 1& uri na društvenem poligonu v Zalogu pri Jami Pekel. Informacije na tel. 708-584 in 701-034. Vabljeni.