fSihaja vsak Četrtek in velja a poštnino vred ali t Mari-bcru • pošiljanjem na dom ■a celo leto 32 D, pol leta H D, četrt leta 8 D. Izve« Jugoslavije 64 D. Naročnina tfl pošlje na upravništvo »SI« v. Gospodarja« t Mariboru, Koroška cesta št 5. — Llat ae dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ▼ aaprej. TeL interurban 113.
Posamezna številka stane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo j« v Maribor», Koroška cesta št 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv»
sprejema naročnino, inserato
in reklamacije. Cene inseratom po dogovora. Za večkratne oglase primere» popust. Nezaprte reklamacij» so poštnine proste. Čekov»! račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
43. številka.
Maribor, dne 28. oktobra 1926.
60. letnik.
Ali bo naša SLS stopala v vlado?
Odkar so se radikali in radičevci v vladi radi gosto-besednosti Radica sprli in je srbsko-hrvatska vlada z Uzu aiovičem na čelu odstopila, se sliši vsak dan in se čita po vseh listih: »Dr. Korošec bo stopil s svojimi poslanci v vlado.« Nekateri te vesti pozdravljajo, drugim zopet ni po volji, da bi naša stranka šla skupno z radikali in radičevci v vladno večino. Liberalci, ki stojijo pod vodstvom znanega dr. Gregorja Žerjava in dr. Ljudevita Pivka, pa se na drugi strani bojijo, da bi naša stranka dobila v Beogradu v vladi vpliv, in kričijo po »Jutru«, »Domovini«, »Narodu« in »Taboru«, da se dr. Korošec z vsemi štirimi ponuja v vlado. Ker vsak list drugače piše o tem vprašanju, je mnogim nejasno, kaj je pravzaprav na celi stvari. Naše uredništvo je dobilo od mnogih strani vprašanja in pozive, naj vse to v »Slovenskem Gospodarju« točno pojasnimo. Uredništvo se je obrnilo na poslanca Slovenske Ljudske Stranke, ki je v soboto, dne 23. t. m., dospel v Maribor, s prošnjo, da nam opiše, kaj je resnice na tem, da bo naša stranka stopila v vlado. Naš prijatelj-poslanec nam je radevolje dal naslednja pojasnila:
Gospod urednik!
Vprašaš me v imenu »Gospodarjevih« čitateljev, ali bomo poslanci naše stranke šli v vlado ali ne?
Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven. Saj znaš dobro, kako žalostne gospodarske razmere vladajo v vseh krajih naše države, osobito pa v Sloveniji. Vlade Pašiče-ve, Pribičevič-Žerjavove in Radičeve, ki so bile z malimi izjemami na krmilu, niso znale gospodariti. Dasiravno so vsako leto te vlade nalagale davkoplačevalcem neznosne davke, takse in druge dajatve, vendar ves ta denar nima božjega blagoslova. Državna kasa je po večini prazna, vlada ne more izplačevati svojih obveznosti in dolgov, gospodarstvo pa na posledicah vsega tega na vseh koncih in krajih propada. Vsak dan poje boben pri kmetih, trgov cih, obrtnikih in industrijcih. Trgovina spi, fabrike in druga podjetja ustavljajo obrat. Število brezposelnih in ta ¡kih, ki nimajo ne kruha, ne strehe tik pred hudo zimo, je vsak dan večje. Nezadovoljstvo je naravnost nepopisno. Domoljubi, iskreni državljani ter celo visoki krogi se bojijo, kaj bo . . .
Jugoslovanskemu klubu se ni treba ponujati.
Dasiravno nekatere stranke nas Slovencev ne vidijo rade — ker jim brez bojazni stopamo na prste — vendar vidijo v Slovencih poštenjake, sposobne in delavne ljudi, ti bi po svojem znanju in odločni volji bili v stanu, da z nasveti in poštenim delom rešijo, kar se še rešiti da. Kar naenkrat so vladne stranke same in še mnogi drugi krogi prišli do zaključka: Pritegnimo Slovence (SLS) v vlado, da bodo v vladi zastopani vsi trije narodi in da se začne s pomočjo Jugoslovanskega kluba resno gospodarsko delo.
Nad 90% vseh ljudi v naši državi je prepričanih, da je bila glavni krivec, da dosedaj ni prišlo do bratskega sporazuma v naši državi, samostojno-demokratska (liberalna) stranka. Ona je sejala povsod sovraštvo in prepire, gospodarila je, ko je bila na vladi, tako slabo, da sedaj cel svet kaže s prstom na to stranko. Značilno je za njo, da je vsa leta pisala v »Jutru« in »Taboru« ter »Domovini«: »Klerikalci so ničle, nihče jih ne mara v vlado!« Sedaj, ko pa se nas resno vabi, pa pišejo zopet: »Klerikalci se ponujajo, avtonomijo prodajajo« itd.
( Take kvante in laži liberalcev slišiš na vseh kancih in krajih. Res pa je edino to, da se poslanci Jugoslovanske-| ga kluba niso nikdar ponujali za vstop v vlado in se jim ; tudi ni treba ponujati. Vladne stranke nas same resno vabijo v vlado, dočim se za samostojne demokrate živ krst ne zmeni.
4	k •
i
Treba je dobro premisliti.
Ali eno je gotovo: Jugoslovanski klub ni klub samostojnih demokratov, ki bi si kar vse prste obliznil, če bi ga kdo vabil v vlado. Mi moramo tako važen korak, kakor je vstop v vlado, dobro premisliti. Uvodoma sem že povedal, da so razmere skrajno žalostne in težko bo pri praznih blagajnah, pri zavoženem gospodarstvu in zanikerni upravi takoj v prvih mesecih, ali v prvem letu doseči za ljudstvo,, kar mu je potrebno za napreden in za obstoj. Ali gotovo tudi je, da se bo moralo enkrat začeti popravljati zavoženo gospodarstvo, dokler še ni prekasno.
S tega vidika naj naši ljudje opazujejo sedanja posvetovanja, ali takozvana »pogajanja« Jugoslovanskega kluba za vstop v vlado. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke smo se temeljito posvetovali in dajali nasvete in izražali želje voditelju dr. Korošcu, kaj je za naše ljudstvo najbolj potrebno. Mi ne smemo kar tje v en dan, kar na prvi migljaj skočiti v vlado. Oni, ki nas vabijo, nam morajo zagotoviti, da bodo dali Slovencem najprej ono, kar nam je najbolj potrebno. Popraviti se mora nesmiselno zapravljanje našega denarja in dati Sloveniji toliko sredstev, da bo lahko gospodarsko živela. In v tem pravcu se sedaj vrtijo posvetovanja med našimi voditelji v Beogradu in zaupniki vladnih strank.
Do danes, ko to pišem (dne 25. oktobra), se še ni odločilo. Morda bo med tem že kocka padla, tako da vam bo »Slovenski Gospodar« med najnovejšimi vestmi že vedel poročati, ali smo stopili v vlado, ali se pogajanja še nadaljujejo, ali pa so se razbila. Naj bodo naši ljudje prepričani, da bodo naši poslanci s svojim spretnim voditeljem gotovo ubrali ono pot, ,ki bo ugodna za naše ljudstvo. Mi se ne borimo za ministrske stolčke. Če bi to hoteli, bi že davno lahko bili v vladi. Nam je edino za blagor našega ljudstva!
»Kaj pa je z avtonomijo Slovenije?
Ali hočete res zapustiti naš program po široki samoupravi Slovenije?« Prijatelj! Povem ti odkrito: Mi zahteve, oziroma programa o samoupravi Slovenije nismo in ne bomo nikdar zavrgli ali zapustili. Ravno sedanja posvetovanja naših voditeljev v Beogradu imajo cilj, da dosežemo prve korake za uresničenje naših zahtev.
Še eno je mogoče:
Morda stopijo v novo vlado poleg Jugoslovanskega kluba še tudi zastopniki Davidovičeve in Spahove stranke.
Najboljše bi bilo, da si razen Priibičeviča in Žerjava podajo roke za boljšo novo vlado vse stranke, ki odkritosrčno želijo, da se pojde pri nas vendar enkrat na pot poštenega gospodarskega dela.
Stari Pašič Nikolaj se je vrnil v Beograd prejšnji teden.
Celo poletje se je zdravil po raznih kopališčih. Ali staremu Miklavžu noben svetni umetnik ne more več dati mladosti, čilosti in popolnega zdravja. Takih zdravil, ki bi pomladile 861etnega starca, še noben zdravnik ni iznašel. Radi tega je skoro izključeno, da bi se Pašič zopet vrnil na stolec ministrskega predsednika. Njegova stranka, ki je najmočnejša v skupščini (140 poslancev), je že razcepljena na štiri struje. Vsi radikali nočejo več slepo
slediti komandi Pasičevi in njegovih svetovalcev. Stari je skregan na mnoge strani. V tem razcepu in razkroju tiči tudi vzrok, da želijo gotovi krogi prav resno, da stopimo v novo vlado tudi Slovenci in naši zavezniki.
i Tak je danes položaj. Prihodnji dnevi in tedni bodo odločilne važnosti za pravec notranje politike in gospodarstva v naši državi.
Državna politika.
v NAŠI DRŽAVI.
SLS — središče vse politike! Naša SLS je strank» slovenskega naroda. Tega ne more nihče tajiti. Zato ima samo ona pravico in dolžnost, da govori v imenu slovenskega naroda in sicer tako, kakor je to narodu v korist. Njeni slovenski politični nasprotniki so prav radi pripovedovali, da v Beogradu samo oni nekaj veljajo. Istima pa je, da so veljali le toliko, kolikor - so jih centralisti potrebovali, da so lahko mirno na škodo našega naroda vladali, kakor so hoteli. Toda vedelo se je, da vedno ne bo tako. Naš slovenski narod plačuje tudi davke, kakor jih plačujejo drugi državljani, nosi vsa bremena skupno z drugimi, zato bo moral priti čas, ko se ga bo upoštevalo, kakor zasluži. Slovenskemu narodu se mora dati priložnost, da zato skupno z drugimi tudi vlada državo in da pri tem uživa pravice kot enakopraven del države. To se je tako živo čutilo v naši državi, da se zavoljo tega tudi še in izjvršiio kronanje našega kralja Aleksandra. Sedaj pa pred vsem gospodarski položaj države zahteva, da gredo vse resni in pošteni ljudje na delo, da rešijo državo gospodarskega propada in da jo pripeljejo v bodočnost, ki bo zadovoljevala tako Srbe kot Hrvate in Slovence. To so spoznali tudi radikali in celo radičevci, pa so začeli vabiti SLS, naj gre v vlado. Že zadnjič smo o tem poročali. Danes dostavljamo le to, da je slovenski narod danes lahko zopet hvaležen svoji SLS, ki ga je vodila tesno strnjenega do tega ugleda in vpliva v državi. Danes tudi Srbi sami priznavajo: Slovenci so tu, državljani so, ne sme se jih tako potiskati ob stran, ne sme se jih prezirati kot kake osvobojence ali celo avstrijakante, kakor so jih znali v Beogradu slovenski liberalci prav lepo slikati, dokler so še imeli kaj poslušalcev. Danes stoji vprašanje Slovencev, ki jih kot edino pooblaščena zastopa SLS v ospredju. Slovenci prihajajo do svojin pravic in to po zaslugi SLS.
Ko se je Pašič vrnil. Ko je bilo slišati, da je dosedanja vlada odstopila, so takoj poslali po Pašiča, ki pa je že prišel prepozno. Kajti Uzunovič je ta čas že umaknil svoj odstop in je prejšnja vlada ostala na mestu. Prijatelji Pašiča so pa vendar hoteli javnost opozoriti, da se je vraiJ Pašič. Zato so mu priredili zelo slovesen sprejem. Že v Zagrebu so ga na kolodvoru pozdravljali. Prišel pa je tudi Radič, ki je sicer lepo govoril, a je vendar povdaril, da bo Pašič težko vsled svoje oslabelosti še mogel vzeti v roke državne vajeti. V Beogradu so Pašiča sprejeli njegovi ožji pristaši, vladini člani se sprejema niso udeležili. Zdaj je Pašič bolan, pa ne politično, ampak resnično.
Vse je bolno. Včasih je bila Pašičeva navada, da se je naredil bolnega, če ni mogel takoj kaj urediti ali doseči ali preprečiti. Te politične bolezni so se pa zdaj nalezli drugi politiki. Tako je zdaj bolan ministrski predsednik Uzunovič. Bolan je pa tudi predsednik narodne skupščine Trifkovič. Ako bo ta bolezen prinesla državi kaj zdravja, potem ni prav nič škodljiva.
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
F® J. P. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v 1 č.
20
S trikratnim krokarskim krikom je potem priklical še * druge ter se zopet obrnil k Davidu:
»Zdaj pa povejte, kaj se je zgodilo z deklicama.«
»V ujetništvu sta pri poganih«, je odgovoril David. »Sicer je njiju duša plaha in potrta, a po telesu sta sveži in zdravi.«
»Bog vas blagoslovi za te besede!« je vzkliknil Mun-ro, tresoč se od pričakovanja. »Torej bom moja otroka lahko objel še zdrava.«
»Prav kmalu menda ne«, je odgovoril pevec. »Poglavar divjakov je obseden od hudega duha. Njega ne ukroti nobena stvar, še petje ga ne more.«
»A kje je zverina?« je vprašal Sokol.
»Danes je s svojimi mladimi vojščaki na lovu na jelene«, je odvrnil David. »Mlajša deklica je pri huronskih ženskah, kaki dve milji odtod. Starejšo pa so poslali k so sednjemu rodu, ki nosi na prsih znamenje želve.«
»Huk!« sta vzkliknila Mohikanca, kajti tudi onadva sta na prsih nosila to znamenje.
»Kako pa to, da vas pustijo prostega hoditi okrog?« je vprašal Heyward.
»To čudo je storila moč mojega petja. Odhajam in prihajam, kakor se mi ljubi.«
Sokol se je posmejal in s prstom pokazal na želo. »Indijanci ne store nič ealega slaboumnim ljudem«, je re-
kel. »Nekak svet strah imajo pred norci, in našega pevca imajo bržkone tudi za takega.«
Davida so izpraševali še o marsičem, on pa sploh ni odgovarjal, ali pa obširno in nejasno. Zelo je bil vesel, da mu je lovec zopet vrnil tako hudo pogrešano piščalko, ki jo je takoj hotel uporabiti. Heyward pa mu je ves nestrpen to zabranil in pričel razkladati svoje načrte, kako bi poizkusili rešiti deklici. Tudi Munra je zapustila prejšnja brezbrižnost. Pričelo se je živahno pomenkovanje, med katerim je lovec svaril, naj se ne prenaglijo, in priporočal mirno razsodnost in vztrajnost.
»Najboljše bi bilo«, je rekel, »da bi se pevec vrnil k Huroncem in povedal deklicama, da smo mi v bližini. Ko mu damo znamenje, se vrne k nam, da se domenimo, kaj bo storiti. Ker ste glasbenik, prijatelj, znate gotovo razločiti vranji glas od kukavičjega?«
»O seveda; kukavica je tič, ki ima mil in ubran glas, čeprav zna peti samo dva.«
»Prav«, je odgovoril lovec. »Kadar boste culi, da je kukavic^, trikrat zapela, pridite v gozd na tisti kraj, odkoder jo boste slišali.«
»Jaz ga spremim k Huroncem«, je z odločnim glasom posegel vmes Heyward.
»Vi?« se je začudil lovec. »Ali ste se naveličali solnč-nega vzhoda in zahoda?«
»Tudi jaz znam kakor David igrati vlogo norca ali pa kakršnokoli drugo. Nič ne ugovarjajte, kar sem sklenil, sem sklenil.«
Sokol je strme gledal mladega moža. Dunkan, ki se je doslej slepo pokoraval modrosti in izkušenosti lovčevi, p« je sedaj kazal nekaj ukazujočega in vzvišenega. Za-
mahnil je z roko, češ, da odklanja vsako pregovarjanje, potem pa je nadaljeval z zmernejšim glasom:
»Znana so vam vsa sredstva, kako se človeka vnanje izpremeni, da ga ni lahko spoznati. Poslikajte me, kakor me hočete, čeprav norca napravite iz mene!«
Lovec je nejevoljno zmajeval z glavo, vedoč, s kakimi nevarnostmi je združen tak predlog. Vendar je majorjeva navdušenost in odločnost tako vplivala nanj, da se je kmalu dal pridobiti za pustolovski načrt.
»Ako že ni drugače«, je rekel nazadnje, »vam pomagamo. Čingagok ima veliko zalogo barv in zna slikati kot pravi mojster. Sedite na ta-le štor. Prepričan sem, da v kratkem času napravi iz vas glumca, da sami sebe ne boste spoznali.«
Dunkan je sedel, Čingagok pa se je takoj lotil dela. Pri tem se je skrbno izogibal vsake črte, ki bi izdajala kak bojevit namen, zato pa si je izbral podobe mirnega in šaljivega pomena in fantastna znamenja, s katerimi so se navadno slikali glumači. Takih ljudi je Jt>ilo dosti med Indijanci in ker je že obleka, ki jo je nosil na potovanju, IIeywarda delala takega, da ga skoro ni bilo poznati, ga je bilo tudi zato, ker je znal francoski, lahko smatrati za glu-mača, ki se klati med zavezniškimi indijanskimi rodovi.
Ko je bil dovolj poslikan, mu je dal lovec še kopo dobrih nasvetov in naročil, kako naj se vede med rdeče-kožci. Povedal mu je tudi, da namerava starega Munra pod Čingagokovim varstvom spraviti v varno skrivališče, sam pa da pojde z Unkasom k Indijancem, ki so bili poslikani z želvami in o katerih je bil prepričan, da so Dela-vari. Nazadnje se je Heyward prisrčno poslovil od Sokola, starega Munra in Mohikancev ter se z Davidom napotil proti huronski vasi.
/.' J

Nettunske konvencije. V dnevnem časopisju se te dni veliko bere ta tuja beseda, ki pomeni dogovor, ki sta ga napravila naš in italijanski zunanji-minister v mestu Net-tunu. Ta dogovor se tiče najbolj Dalmacije, kjer bi radi Italijani imeli prosto trgovino, prostost glede šole in naseljevanja. V tem dogovoru so seveda tudi nekatere točke, ki so za nas dobre, je pa istina, da te ne odtehtajo o-nih dobrot, ki jih naša država daje Italiji. Posebno bi bila seveda prizadeta Dalmacija, zato ni čudno, ko sedaj ona zelo ostro protestira proti tej pogodbi. Pogodba se ni odobrena, ampak pride še pred narodno skupščino.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Na Grškem še vedno ni ljubega miru. Tam se borijo med seboj posamezni generali kot politiki. Eni so za republiko, drugi za kraljevino, vsi skupaj pa hočejo le oblast v rokah imeti in ubogo ljudstvo izžemati. Da je ta sedanji prepir zanesla na Grško Italija, je jasno. Dela pač po načelu: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Bolgarija hoče k morju. Bolgarija ne meji nikjer na morje. To je za vsako državo hudo, če nima morja, ker ne more imeti potem proste pomorske trgovine, ki je še ko-nečno najcenejša. Bolgarski zunanji minister je začel o tem vprašanju prav živahno delovati. Zelo ga podpira Italija, seveda ne zavoljo Bolgarije, ampak zato, da bi morda imela v njej zaveznico, če bi bilo treba. Italija je šla že tako daleč, da je Bolgariji posodila denar za železnico k morju.
Italija je še vedno nenasitljiva. Dasi je v Italiji primeroma malo Slovencev, katerih bi se Italijanom ne bi bilo treba prav nič bati, je vendar vsa Italija na delu, da zatira te naše uboge, še nerešene brate. Ko se je sedaj začelo novo šolsko leto, so vpeljali »materinske« šole, koder se pa slovenskih otrok ne uči v njihovem materinem jeziku, ampak v italijanščini. Starišem, ki so v državni službi, so pa kar zapovedali, da morajo dati svoje otroke v italijanske šole, če ne, bodo takoj odpuščeni. Težko je Slovencem v Italiji.
Avstrija je zopet dobila močno in pravično roko pre-lata g. Seipla, ki je sestavil novo vlado. Socijalistični hujskači so zdaj že precej izgubili poguma. Državno uradništ-vo, ki je mislilo preje na štrajk, se je sedaj pomirilo, deloma ker se boji, deloma pa, ker upravičeno upa, da bo Seipl uredil njihove zahteve.
Slovaški avtonomisti v češki vladi. Kakor se bori naš slovenski narod za svojo pravico, tako se tudi bori slovaški narod v češki državi. Tega vodi duhovnik Hlinka. Ko se je sedaj vrnil iz Amerike, so ga v Pragi zelo slovesno sprejeli. Hlinka bo takoj pričel pogajanja z ministrskim predsednikom. Slovaki dobijo svojega posebnega mi nistra. Do sedaj so bili Slovaki ves čas izven vsake vlade.
Zoper Viljema, bivšega nemškega cesarja! Bivši nem ški cesar Viljem je gotovo veliko zakrivil na grozni svetovni vojni. Po porazu so ga takoj pregnali. Šel je na Nizozemsko, odkoder pa bi se zelo rad vrnil nazaj v Nemčijo, kjer še ima svoje številne prijatelje. Francoska vlada pa tega ne dovoli. Pa tudi nemška vlada sama, ki je republikanska, noče o tem nič slišati. Ko je vojni poveljnik sprejel v vojaško službo njegovega sina, je bil prisiljen, da je kot vrhovni poveljnik moral odstopiti.
Na daljnjem vzhodu. Na Kitajskem se še vedno vršijo medsebojni boji raznih mogočnežev. Zdaj je v nevarnosti tudi že največje kitajsko pristanišče Šangaj.
'Kaj je novega?
Za okoliško meščansko šolo. Da pokaže mariborsko mesto svojo odločno voljo, da hoče navzlic raznim zaprekam doseči nove meščanske šole, določene pred vsem za mestno okolico, je sklical mestni župan dr. Leskovar za soboto dne 23. t. m. popoldne sestanek za zastopnike okoliških mariborskih občin. Tega sestanka se je po svojem županu udeležila mariborska mestna občina ter okoliški občini Pobrežje in Studenci. Obe okoliški občini sta v načelu za zidanje okoliške meščanske šole. Vendar se je na sestanku povdarjalo, da sami in s pomočjo mariborske mestne občine tega ne zmoreta. Edina rešitev bi bila ta, da bi veliki župan potrdil tozadevni predlog okrajnega za stopa, da bi tako okrajni zastop stalno in vsako leto pri-
speval svoj delež v ta namen. Na sestanku se je sklenilo, da se porazdeli breme na posamezne občine v razmerju učencev, ki bi prihajali na meščansko šolo in da pozovejo občine, da pismeno odgovorijo, ali se s tem predlogom strinjajo ali ne. Na vsako posamezno okoliško občino bi za posameznega učenca prišli stroški 1000 dinarjev letno. Dvomimo, da bi ta poskus imel kaj uspeha. Posledica bo ta, da mestna občina šole ne bo moda zidati in da se v meščanske šole v mestu ne bodo mogli vec sprejemati u-čenci iz okoliških občin. Nato se je vršil še neobvezen raz govor o priključitvi okoliških Občin k mariborski mestni občini.
Smrtonosni električni tok. Že par dni je po Mariboru in okolici v nočnih urah razsajal močen vihar. In ta vihar je nagnil na poti iz Studenecv proti Slovenski Kalvariji dva električna droga enega proti drugemu, ker sta bila močno preperela. Tukaj pelje namreč električni vod iz Fale. Vsled nagnjenja obeh drogov je prišla tudi sicer visoko napeta žica 70 cm nad zemljo. V petek okrog 9. ure dopoldne je šla žena železničarja Zaveršnika iz Studencev proti potoku, ki teče med Studenci in Kalvarijo, da bi tamkaj oprala perilo. Na glavi je nesla v košari mokro perilo in se slučajno dotaknila proti zemlji nagnjene žice. Ker je udaril pri stiku skozi žrtev tok od 10.000 voltov, je obležala kot od strele zadeta, pri priči mrtva. Na licu nesreče je ležala ubita reva do 2. ure popoldne, ko je prišla na pregled sodna komisija. Ker je zadela Zaveršnikovo prehuda električna moč, se jej na zunaj ni prav nič poznalo. Koga zadene v tem slučaju večja krivda: ali falsko podjetje, ali Zaveršnikovo radi neprevidnosti, se ne da še dognati. Ponesrečenka zapušča moža in štiri nepreskrblje ne otroke.
Dva požara v eni noči. V noči od četrtka na petek sta nastala v neposredni bližini Maribora dva požara, kojih vzrok je neznan, pa vendar precej sumljiv. Upravičeno se sumi, da sta bila podtaknjena. • Zlasti v prvem slučaju je po okoliščinah sklepati, da je skoro gotovo zažgala zločinska roka. Zločincu se je namera popolnoma posrečila. Požar je uničil celo premoženje posestniku Stramiču v Zrkov cih št. 61. Ogenj je nastal okrog 3. ure zjutraj, ko je razsajal precej močen vihar z dežjem. Gospodar je zvečer še pregledal in zaprl gospodarsko poslopje, nato pa se izmučen z družino vlegel spat. Ponoči ga je prebudilo strahovito lajanje psa-čuvaja. Skočil je pokoncu, odgrnil zaveso pri oknu ter opazil strašen prizor. Hlev in gospodiaarsko poslopje sta se nahajala zavito v plamene, streha na hišici se je pa pravkar vnela ter pričela goreti. V največji naglici je zbudil svoje ter si rešil z njimi vred komaj golo živ Ijenje. Da ni bilo psa, pa bi bila našla smrt v plamenih cela družina. Kako je požar nastal, ni bilo mogoče ugotoviti. Značilno pa je to, da so našli domači, ko so prihiteli iz hiše, vrata na hlevih in svinjakih na stežaj odprta,, dasi jih je zvečer gospodar dobro zaprl in zaklenil. Iz tega sklepajo, da je požar nekdo nalašč zanetil. Ogenj je prva opazila mariborska stolpna čuvajka, ki; je takoj obvestila požarno brambo, da gori v smeri proti Pobrežju. Mariborska požarna bramba se je najprej informirala pri pobrež-rih gasilcih, ki so pa dali čuden odgovor, češ, da gori ne-ije pri Vurbergu. Na tako daljavo ni imelo smisla iti pomagat in gasilci so avtomobile že spravili v garažo, ko je stolpna čuvajka v drugič javila, da gori v bližini Pobrežja ter je pobrežko pokopališče to potrdilo. Gasilci s» sedaj odbrzeli z avto-turbino, toda vsled pomanjkanja vode niso mogli stopiti v akcijo. Pogorela je hiša s hlevom in gospodarskim poslopjem vred. — Drug požar je nastal v petek zjutraj okrog 7. ure v gostilni »Balkan« v Linhartovi ulici v Magdalenskem predmestju v Mariboru. Vnel se je hlev za gostilno in ogenj je že lizal deske, ki so ločile hlev od skladišča za seno, ko je prihitela pomoč gasilcev, ki 6o ogenj takoj zadušili. Da se je vnelo seno, bi lahko nastal usodepoln požar, ker se ta gostilna skoro drži predilnice Zelenka, v neposredni bližini se pa nahajajo tudi veliki tanki raznih olj, bencina itd. tvrdke »Danica«.
Dva velevlomilca prijeta. Dne 7. marca t. 1. je bil izvršen vlom v dveh blagajnah na sodniji ter v eni blagajni na davkariji v Ptuju. En večer prej pa je bil na zagrebški tehniki tudi izvršen vlom in sieer na enak način. Ob istem času sta bila dva vloma na šolah v Mariboru in sicer na meščanski v Cankarjevi ulici ter na eni osnovni. Vlomilca sta pustila v Ptuju vse priprave, ki so po dolgem času pripeljale oblasti vlomilcem na sled. G. policijski
XIV. V huronski vasi.
Pot je peljala Heywarda in Davida preko boberske naselbine in ob njenem tolmunu. Obrnila sta vodi hrbet ter se polagoma vzpenjala na nizek griček. Čez pol ure sta prišla na kraj druge jase, ki je kazala, da so tudi tu svoj čas bivali bobri.
Heyward se je obotavljal nekaj časa, predno je stopil iz varne goščave, ter se skrbno ogledoval na vse strani.
Na drugem koncu preseke, tam, kjer je potok padal čez skale, je opazil kakih petdeset do šestdeset iz hlodov, vej in prsti zgrajenih koč. Začuden je ugledal v mraku dvajset do trideset postav, ki so se zdaj vzravnavale iz visoke trave, zdaj zopet počepale, kakor bi lezle v podzemsko bivališče.
Drzno in odločno sta šla naprej ter kmalu stala v tolpi otrok, ki so^ divje zakričali, ko so ju ugledali. Hrup je privabil kakili deset vojščakov, ki so se zbrali pred vrati bližnje koče in mračnih obrazov gledali nasproti bližajočima se gostoma.
Davidu je bil očividno znan njiju položaj, ker je krenil naravnost proti koči. Bila je največja v vasi, zgrajena iz drevesne skorje in vejevja. Kazalo je, da se Indijanci tu zbirajo na skupščine in posvetovanja. Hladnokrvno je korakal David mimo grdo gledajočih divjakov v kočo, Hey-wardu pa ni preostajalo drugega, da je kolikor mogoče malomarnega obraza sledil spremljevalcu. Znotraj sta si iz svežnja^ mladik napravila sedež in sedla. Takoj se jima je pridružilo več divjakov. V luči plapolajoče plamenice je videl Heyward, kako so ju pošastne postave gledale skrivaj, a pozorno.
Slednjič je stopil iz temnega kota sivolas, krepak vojščak in nagovoril Heywarda v huronskem jeziku. Ta pa je odkimal, češ, d« ne razume, in rekel po francosko:
»Naš veliki oče iz Kanade me je poslal semkaj. Zdravnik in vrač sem. Ukazal mi je, naj grem k rdečim Huron-cem ob velikih jezerih in jih vprašam, če je morda bolan kateri njegovih otrok.«
Grobna tišina je sledila tem besedam. Neprijetno je bilo Dunkanu pri srcu, ko so se vse oči zvedavo in neza-upno uprle vanj, kakor bi hotele preizkusiti resničnost njegovih besed. Nazadnje je stari vojščak izpregovoril po francosko:
»Ali si učeni ljudje iz Kanade barvajo kožo? Mi smo vedno mislili, da se bahajo s svojo belo barvo.«
»Ako pride indijanski poglavar k svojim belim očetom«, je mirno odgovoril Heyward, »potem odloži svojo bivolovo kožo in obleče obleko, katero mu ponudijo. Moji indijanski bratje so mi dali barv in jaz sem se poslikal.«
Tiho, pohvalno mrmranje je naznanjalo Heywardu, da so zadovoljni sprejeli njegove besede. Olajšan si je oddahnil. Dvignil se je drugi vojščak, a predno je izpregovoril, se je razleglo sem od gozda grozno vpitje. Takoj nato so vsi divjaki udrli iz koče in pričeli še be4j divje kričati. Dunkan je planil pokoncu. Prevzet od splošnega razburjenja je tudi on hitel ven in se takoj nato nahajal med bes-nečo tolpo.
Ves tabor je bil razburkan. Moški in ženske, otroci, starci in bolniki, vse je tekalo semtertja in kričalo. V večernem mraku je videl Dunkan, kako je od gozda sem prihajala gruča vojščakov in se počasi bližala vasi. Pred njimi je stopal nekdo z drogom, s katerega je viselo več skal-pov. Vidno je bilo, da še vračajo s pohoda in vaščani so jin, kot je bx»a navada, sprejeli z vpitjem. Množica je bila kot znorela. Divjaki so izdirali nože, jih vihteli nad glavami in se ustopali v dve vrsti, ki sta delali ulico do posvetovalnice. Ženske eo jemale v roke krepelca, sekire in
nadsvetnik Kerševan je dal vse te priprave fotografirati in na tej podlagi se je izvedelo, da so bile paprave kupljene v Zagrebu, kjer so izvedeli tudi za imena kupoval-cev. Dognalo se je, da sta bila to dva moška, ki sta se po f hotelih v Zagrebu, Mariboru in Ptuju vpisovala kot Geza f Farkaš in Ernest Schlechter iz Novega Sada. Farkaš in Schlechter v resnici eksistirata in stanujeta v Novem Sadu kot ugledna meščana, ki pa nista v tem času nikamor odpotovala. Po daljšem poizvedovanju je Farkaš izpovedal, da je svoje dokumente dal nekemu svojemu prijatelju iz Budimpešte in tako se je sedaj posrečilo iztakniti oba vlomilca v osebi dveh Madžarov iz Budimpešte, ki sta bila pretekli teden oba aretirana. Škoda od vlomov' ki sta jih izpeljala po jugoslovanskih mestih, znaša do pol milijona dinajev.
Hudobna roka na delu. Pri posestniku in županu A. Brunčiču v Črmli, župnija Sv. Bolfenk v Slov. goricah, je začela goreti v petek zvečer kopica slame, ki je bila odda ljena od hleva komaj dobre 4 metre. Domači so bili vsi pri prešanju in niso videli nevarnosti, katero so na srečo opazili dobri sosedi ter pogasili ogenj pravočasno. Ako bi ne bila pomoč takoj na mestu, bi bilo pogorelo celotno gospodarsko poslopje z živino vred. Kopico ji zažgala hudob' na roka z namenom, da oškoduje gospodarja z uničenjem gospodarskega Doslopja.
Hiralnica v Muretincih. Muretinski grad je temeljito popravljen in je tudi od zunaj dobil novo in zelo prijazno lice. Te dni se je začelo s snaženjem notranjih prostorov in v najkrajšem času se opremijo tudi sobe s potrebnim pohištvom, ki je žg pripravljeno v Ptuju. Mislilo se je, da hiralnično društvo svoje naloge ne bo moglo izvesti v tako kratkem času, a šlo je, ker je bila dobra volja. Zlasti se je ista pokazala pri zadnji društveni tomboli, pri kateri si je največ zaslug pridobil obče spoštovani, povsod znani dobrodelnik velikoaedeljski g. Alojz Miki. Društvo se zahvaljuje vsem dobrotnikom doma, v Mariboru, Ormožu, Zagrebu in drugod. Obenem z zahvalo se društvo še vnaprej priporoča za podporo. Hiralnico v Muretincih bode vodil križniški red; Sestre križanke pa bodo poleg tega stvorile posebne brezplačne gospodinjske tečaje, ki se bodo vrstili po krajevnih razmerah in letnih časih, primerno. Muretinski grai bo torej vsestransko izkoriščen in ko bodo zadnje priprave gotove,, bo stal tu na veliko socijal-no korist vsemu okolišu. V par tednih bode slovesna otvoritev.
Velika tihotapska afera v Zagrebu. Nadzornik v notranjem ministrstvu dr. Janko Bedekovič je na zagrebškem blagovnem kolodvoru odkril veliko, organizirano tihotapstvo. Opozorjen je bil na to na Dunaju, nakar je odpotoval v Zagreb in delal v tamkajšnjih železniških skladiščih več dni kot navaden težak. Posečik) se mu je priti na sled celemu tihotapskemu poslovanju in zasačiti glavne krivce. Stvar se je vršila sledeče: Razne dunajske firme so najele v Zagrebu svojega eksponenta, ki je pridobil na svojo stran zagrebške železniške skladiščnike. Tvrdke so pošiljale v Zagreb svileno blago pod' označbo bombažnega blaga. Železničarji so skrbeli za to, da so zaboji prišli v skladišče šele po šestih zvečer, ko» carinarnica ni več poslovala, in ostali tamkaj čez noč. Ponoči so neto z eksponenti zaboje odprli, pobrali iz njih. svileno btego in jih napolnili z bombaževino. Ti zaboji so nato drugo jutro prišli pod carino. Svrleno- blago se je prodajalo zagrebškim trgovcem» pa tudi drugam. Doslej je ugotovljeno, da se je na ta način utihotapilo pet pošiljatev. Država je oškodovana za nad milijo®- dinarjev... Glavne krivce so zaprli. Da si država zagotovi globe dunajskih tvrdk, je zaplenila vse- terjatve teh-tvrdk v Jugoslaviji. Preiskava so nadaljuje.
Po petih letih pojasnjen zločin. Dne lta. oktobra 1921 je bil v Sotenskem, na cesti med i Žicami irt špitaličem, u-smorjen logar Lovro Sever. Za morilcem manjkalo vsaka sled, Kljub dolgotrajnemu poizvedovanju se je že zdelo, da bo osital zločin nepojasnjen ter bo morilec utekel kazni. Državno pravdništv,o v Celju pa je kljub brezuspešni; preiskavi slučaj še nad ¿d je zasledovalo. Vedno več? dokazov je dobilo,, da je zločin izvršil Severjev tovariš Št., Mahovn©, rodom ifc Žiri, ki je leta 1921 služboval v Konji-v eah kot logar. Kmalu po zločinu je odšel iz Konjic ter dol« go časa služboval nekje na Hrvaškem. Kasneje se je vrnifc» aazaj v Slovenijo, kjer se je poročil. Na podlagi zbranih, dokazov je delavno pravdttištvo odredilo aretacijo Ma-
drugo orožje ter se postavljale v vrsto, da se udeleže grozovite zabave*. ki je Dunkan ni mogel doumeti. Še otroci so hoteli biti zraven. Paglavci, ki; so komaj mogli držati orožje, so očetom tomahavke izdirali izza pasa in se mešali med odirastle ter posnemali njih divje pretnje.
Nekaj žensk je zažigalo naokrog ležeče butaije, da razsvetle prizor, ki so, ga čakali* Od dalež je bilo že videti bližajoče se vojščake„ pred njimi pa ujetnika, ki ga je ča-> kal tek med vrstama krvoločnih rdečkarjev.
Vse je tiho pričakovalo, kaj bo. Rezek krik je dal znamenje in oglušujoče kričanj© je napovedalo začetek. Z neverjetno naglico j@ ujetnik pričel teči skozi ulieo, a predno ga je mogel kdo. udariti, je skočil otrokom preko glav in zbežal na jaso. Zagnali so silen krik, vrsti so se razmaka nili, nastala je splošna zmešnjava. Goreče butare so i rdečo lučjo grozno razsvetljevale prostor naokrog.
Zasledovan od vseh strani s sovražniki si ujetnik ni utegnil oddahniti. Za hip je kazalo, da se bo rešil v gozd, sovražniki pa so ga nagnali nazaj, da je moral zopet uteči na jaso. Kakor bežeči jelen se je metal semtertja, z enim samim skokom šinil preko gorečih vej, kakor puščica zle-tel skozi tolpo žensk ter je bil naenkrat na drugem koncu jase. A tudi tu mu je bila pot zastavljena. Zopet je zdirjal skozi tolpo. Heyward je že mislil, da je pogumni tujec izgubljen.
Nekaj časa ni bilo videti drugega kot temno kopico človeških postav, divjajočih kot norci. Mahali so po zraku t noži, tomahavki in gorjačami. Glušeče vpitje otrok In žensk se je združilo z besnim maščevalnim kričanjem vojščakov. Zdajinzdaj je videl Heyward, kako je bežeča postava obupno skočila preko zapreke. Nadejal se je, da ujetnik menda se ni izgubil vseh čudovitih, skoro nadčloveških sil.	,
tiovneta, čegar bivališče pa je bilo neznano. Mariborska policija je kmalu ugotovila, da je neki Mahovne uslužben kot logar pri samostanskem posestvu v Hrastjah pri Lim-foušu. Poizvedbe so dognale, da je istoveten z Mahovne-tom, katerega zasleduje celjsko državno pravdništvo. V soboto je bil Mahovne aretiran od studenških orožnikov, ter še istega dne odpeljan v Celje.
ODKRITJE MEDVEDOVEGA SPOMENIKA NA POBREŽJU PRI MARIBORU.
Dan kakor v aprilu: solnce, dež, vihar. Ljudje pa kot vedno: vse zdržijo in premagajo, če jih vodi ljubezen. In tako je kljub nalivu zelo veliko častilcev in osebnih prijateljev pokojnega dr. Antona Medveda prišlo na njegov .grob, kjer se je javnosti izročil nagrobni spomenik.
Ob določeni uri so zapeli združeni moški pevski zbori iz Maribora pod spretnim vodstvom stolnega kapelnika g. Gašpariča žalostinko. Zastopnik odbora za^ postavitev spomenika, gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek je nato v poljudnih besedah razložil, kaj nam hoče naiznačiti nagrobni spomenik z Medvedovo podobo in s simbolično prispodobo sejavca. Zahvalil se je vsem darovalcem in vsem, ki so prišli k odkritju spomenika. Stolni župnik kanonik vlč. g. Moravec je nato v imenu odbora položil na grob venec in opravil za pokojnega molitev. Ob sklepu je združen moški zbor zapel v srce segajočo Pavčičevo »Narodno nagroibnico«.
Odkritja se je udeležil v zastoptsvu presvetlega škofa dr. Karlina prelat g. dr. Tomažič, v zastopstvu velikega župana g. dr. Terstenjak in srezki poglavar dr. Poljanec, mestni župan g. dr. Leskovar z gospo soprogo, tovariši in prijatelji pokojnega v zelo častnem številu. Pred in po slavriosti je bil bučen naliv, a dobre pol ure, v kateri se je proslava izvršila, je nebo popolnoma mirovalo. Ljudstvo je še dalje ostalo na pokopališču, molilo za rajnega in -občudovalo umetniški spomenik.
Zasluženo odlikovanje. Kralj je odlikoval g. monsig. in profesorja Janeza K. Vreže z redom Sv. Save IV. razreda za zasluge, katere si je pridobil kot dolgoletni, vzorni ter zaslužni vzgojitelj nase mladine in učiteljstva. K zasluženemu odlikovanju častita g. monsignorju tudi — »Slovenski Gospodar«!
Župnik Miroslav Kukovič umrl. Po vsem Štajerskem in po širni domovini je bil znan dobruski župnik Miroslav Kukovič. Njegova gostoljubnost, vedna prijaznost in vese-lost je mnogim izkazala dobrote, katere je pokojni delil večkrat prav v duhu sv. Frančiška. Na Dobrni je bil pokojni pravi narodni voditelj, ki je ohranil Dobrni slovensko ime, ko so ji hoteli natrpati ime Neuhaus. On je bil •delavec, ki ga je nekdanja avstrijska oblast dajala pod nadzorstvo kot politično nevarnega. Nad vse je bil vesel, ko je dočakal osvobojenje. Pokojni župnik je pa pri tem delu opešal. Ker je čutil, da ni več zmožen voditi svojih dolžnosti, se je podal v Vojnik, da bi tam v miru počakal poziva Gospodovega. Dne 27. t. m. je umrl. Pokojni je bil rojen 14. julija 1867 v Celju. Služboval je kot kaplan v Konjicah, Novicerkvi, župnikoval pa na Dobrni skoro 27 let. Njegovemu delu je dala Dobrna, ki ga je imenovala -častnim občanom občine in častnim članom društev, svoje priznanje. Ob njegovi smrti pa se mu naj vsi prijatelji, znanci vsi, ki so uživali njegove duševne in telesne dobrote, izrazijo hvaležne, da molijo zanj in ga ohranijo v blagem spominu. Pogreb je v petek ob 10. uri dopoldne.
Priznanje tvrdki. V Mariboru imamo znano, staro in po celi Sloveniji dobro znano tvrdko za izdelovanje orgel, ki je last našega zvestega somišljenika g. Brandla. Naša država hoče nabaviti za zagrebško visoko šolo za muziko velike in prav posebno fino izdelane orgle. V Beogradu so razpisali poseben natečaj za načrte ter proračun za izdelavo teh orgel. Oglasilo se je tozadevno veliko domačih ter tujih tvrdk, a delo je dobila tvrdka Brandl v Mari-1x>ru, ki je napravila najboljše načrte in ponudila najnižje cene v slučaju izdelave. G. Brandlu častitamo k temu priznanju!
Prepoved okrajne ceste. Ob priliki obiska grobov na Pobrežju pri Mariboru na dan Vseh Svetnikov dne 1. novembra t. 1. se prepoveduje brezpogojno od 12. do 7. ure popoldne vožnja za vse vrste vozil po Pobrežki cesti, to je «d začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališča na Pobrežju. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj eventuelno vozijo po Tržaški cesti in po Nasipni ulici do pokopališča, kjeT se ustavijo.
Vsem častitim župnim uradom. Odkar je širša javnost izven Prekmurja zvedela za loterijo v korist dijaškega zavoda »Marti-tiišče« v Murski Soboti, je veliko povpraševanje po naših srečkah. Ker pošiljanje po pošti na posamezne prosilce povzroča velike
stroške, je odbor sklenil, posld!» gotovo količino srečk na vse č. župne urade s prošnjo, da jih imajo na razpolago za vse, ki bodo prišli prosit. Dobro vemo, da je to ena skrb več, toda prepričani smo, da je skrajno slabo stališče prekmurskega dijaštva vsem pri srcu in da bodo zato rade volje pomagali vsi pri postavitvi tega prepotrebnega zavetišča. Vse naše kraje v Prek-murju smo preplavili s srečkami, toda veliko nam jih je še ostalo. Kaj ž njimi? Če vsaka fara razpeča tisto malenkost, kar dobi, bo loterija uspela, sicer nam preti nevarnost, da bomo imeli zgu-bo. In vendar je ta način zbiranja za enkrat naše največje in edino upanje. Od druge strani ta naša loterija ima tako številne in bogate dobitke, da se vsem dopade. Srečke so po 5 Din. Res je, da je pomanjkanje denarja, slaba letina, da je več drugih loterij, ki so pa bolj krajevnega značaja, toda ne želimo veliko. Če manjša fara spravi v promet 50 srečk, večja pa nekoliko več, bomo zelo hvaležni. Omenimo še, da Prekmurje dozdaj še nikdar ni iskalo po Sloveniji posebnih prispevkov, medtem ko se je velikodušno odzvalo in pomagalo vsem, ki so prišli odkoderkoli pobirat v dobre namene. Vse katoliško prebivalstvo si srčno želi, da njegovo dijaštvo dobi vzgojni dom in ker samo ne zmore tega, se obrača za pomoč na vse Slovence in tudi Hrvate, posebno v Medjimurju. Prav prisrčno torej prosimo.
Požigalci na delu. Dvakrat zaporedoma je gorelo meseca oktobra v Črmli, župnija Sv. Bolfenk v Slov. gor., prvič je zgorela posestniku Fr. Tašnerju s slamo pokrita lesena preša z vso krmo, drugič posestniku Al. Brunčiču kopica slame, ves njegov letošnji pridelek. Obakrat je hudobna roka zanetila ogenj. Pri prvi hiši so že vsi spali, ko je začelo goreti, pri drugi pa domačih sploh ni bilo doma, bili so v trgatvi. Našlo se je baje tudi pismo s pret-njo, da mora zgoreti vsa Črmla. Ravno tako je bilo lani v bližnjem Zavrhu. Tudi tam je gorelo zaporedoma in trosili so razna pretilna pisma. Ljudje so bili seveda vsi zbegani; po dnevu jih je utrudilo naporno jesensko delo, po noči pa so jih mučile skrbi in strah pred požigalci. Morda ni neresničen sum prestrašenega prebivalstva, da so na delu brezvestni priganjači kake zakotne zavarovalne družbe z hudobnim namenom, na ta način doseči zvišanje zavarovalnine in sebi prislužiti lepih novcev, resnica pa je, da je zopet mir in red, odkar je orožništvo vzelo na piko gotove delamržneže.
Novice iz Celja. Vsled obilnega dežja v soboto in še zlasti v nedeljo je Savinja prestopila svoje bregove. Z neukrotljivo silo so se umazani valovi valili čez bližnje vrtove, polja in travnike. Ker se struga Savinje vsled obilnih naplavin vedno ¡bolj dviga, so vsled tega tudi povod-nji vedno bolj pogoste in vedno hujše. Skrajni čas je že, da se začne z regulacijo Savinje. Pa Celjani se menda ne bodo poprej odločili za to, dokler jim ne bo voda drla že j čez Glavni trg. — V soboto sta utonila v Voglajni blizu cinkarne dva majhna dečka, sinčka cinkarniškega delavca Cijana v Zavodni pri Celju. Igrala sta se o»b zelo na-rastli Voglajni. Mlajši, petletni pade v vodo, starejši, o-semletni bratec ga hoče rešiti, pa tudi on zgine v deročih valovih. Ker baje nikogar ni bilo blizu, da bi jih bil rešil, kar bi bilo lahko mogoče, jih je voda nesla naprej v Savinjo. Bog potolaži težko prizadete starše! — Brv čez Voglajno, ki jo je pred davnim časom odnesla voda, je v veselje romarjev sv. Jožefa in posetnikov Starega gradu ) zopet zgrajena. Z žalostnim sroem je moral odjadrati s svojim čolnom brodar, ki je toliko časa in s toliko požrtvovalnostjo prevažal potnike z brega na breg. Upamo, da bo nova brv, ki je zelo trdna in močna, dolgo let kljubovala vodnim silam!	(
Borza dela v Celju. S 15. oktobrom je pričela poslovati borza dela v Celju, ki ima uradne prostore v hiši Prve hrvatske štedio-nice, nasproti kolodvoru. Za stranke se uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure; telefonska številka 119. V svrho hitrejšega in uspešnejšega poslovanja pri posredovanju dela in služb, oziroma delovnih moči, se naproša interesente, ki se na borzo dela pismeno obračajo, da v prijavi navedejo potrebne podatke, in sicer delodajalci delovne in plačilne pogoje ter zahteve in želje glede delovnih moči, delojemalci pa osebne podatke (starost, stan, število družinskih članov, bivališče itd.) ter zahteve in želje glede plače in delovnih pogojev, kjer so bili zadnjič zaposleni, število j brezposelnih dni itd. Vsakokratni prijavi ali dopisu je priložiti ' znamko za odgovor. Legitimacije za polovično vožnjo, ki morajo biti opremljene s sliko, se izdajajo le proti predložitvi dokaza, da je dotični res brezposeln, oziroma da potuje v svrho iskanja dela. Kot dokaz služi dopis ali potrdilo delodajalca, potrdilo županstva itd. Ker je hitro poslovanje borze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da se pri dopisovanju ravnajo po gornjih navodilih.
Razno iz Rečice ob Savinji. V nedeljo, dne 24. t. m., je narastla Savinja tako. da ni bilo tako velike že 40 let. Porušila je več jezov. Največja nevarnost je pretila Gru-šoveljskemu jezu. Obsežne cementne zgradbe je podrla voda, in le malenkost je manjkalo, da si ni Savinja novo strugo izbrala. Ko bi še nekaj metrov cementa odtrgala, bi uničila 25 vodnih naprav, t. j. 21 žag in 4 mline. Polja |
bi tudi uničila nad 100 ha. Ljudje so popolnoma z obupom vendar celi dan delali zasilne zgradbe, katere so nekaj pomagale. Nekaterim ubogim posestnikom je tekla voda 1 meter visoko po njihovih njivah in nanesla peska in kamenja. Uničene so torej vse vzimine. Želeti bi bilo, da bi taki ubogi ljudje dobili kakšno podporo, ali odkod?!? —- Dne 26. t. m. je navsezgodaj začel celo sneg padati. Ljudje še niso pripravljeni za zimo. Nimajo še potrebnih drv, ne stelje in tudi nekaj poljskih pridelkov je še na polju.
Poplave v Sotelski dolini. Nalivi so povzročili zadnje dni^ v Sotelski dolini zopet veliko poplavo. Sotla s pritoki Bučo, Bistrico in drugimi je zopet prestopila bregove ter preplavila celo dolino med Podčetrtkom in Zelenjaki. Ta poplava ni napravila posebne škode, ker so ljudje že bili pospravili večino pridelkov. Povodenj je v pozni jesenski dobi v Sotelski dolini nekaj vsakdanjega in ljudje so že navajeni na njo, da je sploh več ne upoštevajo. Veliko škodo pa je napravila letos povodenj v poletju, ko je uničila košnjo ter poljske pridelke.
Vlom v davčni urad v Brežicah. V noči do 25. na 26. oktobra so neznani tatovi vdrli v davčni urad v Brežicah. Dvignili so okna ter prevrtali železna vrata, ki ločijo blagajniški prostor od ostalih. Tu stojijo druga poleg druge tri velike železne blagajne. Tatovi so se spravili nad sred njo. Odmaknili so jo ter od strani navrtali. Dobili so dober plen: okrog 14.900 dinarjev. Vrnili so se nazaj skozi okno na ulico ter pri tem pozabili vrečico z kovanim drobižem po 10 in 5 par. Tatovi so najbrže iz Zagreba. Ljudje so slišali med viharjem in dežjem voziti ponoči skozi mesto tajinstven avtomobil, s katerim so se zločinci najbrže odpeljali. Orožniki so pridno na delu, toda sledov še nimajo. Zanimivo je, da se zadnje čase množijo vlomi v dav čne urade. Tatovom je sigurno dobro znano, da se nahaja edino še v blagajnah davkarij denar, dočim ga v privatnih blagajnah že dolgo več ni.
Kri radi ljubezni. Preteklo soboto, dne 23. t. m., se je v Ljubljani odigral krvav dogodek, ki ima svoj vzrok v ljubosumnosti. Na Grudnovem nabrežju je napadel 52-letni tesar Jože Peršin s sekiro čevljarskega pomočnika Franceta Pravsta ter mu zadal take poškodbe, da jim je napadeni v bolnici podlegel. Poboj je zakrivila ženska, ne ka Micika K., ki je včasih živela skupno s Peršinom, pozneje pa se je preselila k Pravstu. Peršina je to tako raz-kačilo, da je na navedeni način ohladil svoj srd nad čevljarjem Pravstvom, potem pa se je predal redarjem.
Franc Klemen pod ključem. Nevarni svedrovec Fran Klemen, ki je pobegnil pred par dnevi iz umobolnice na Studencu pri Ljubljani, se ni dolgo veselil svobode. Kot namreč poročajo iz Planine, so ga aretirali z njegovo prijateljico Angelo Podržaj, ki mu je pomagala pobegniti iz umobolnice, vred, v noči od petka na soboto pri prestopu državne meje, ko je hotel priti v Postojno, od naših oblasti pravočasno nanj opozorjeni italijanski obmejni stražniki. Ker je Klemen italijanski državljan, ne bo izročen našim oblastim, temveč ga bo sodilo italijansko sodišče.
Krvava noč v Zagrebu. V noči od sobote na nedeljo je prišlo v Zagrebu v Trnju do spopada med tamošnjimi Medjimurci. V mestu je šest Medjimurcev izpilo 15 litrov vina (Junaci!) Ko so se vračali v Trnje, so začeli klicati na korajžo in razbijati po oknu neke barake, v kateri so ' stanovalci že spali. Eden od njih se je prebudil. Nič hudega sluteč, je stopil ven pogledat, kaj da je. Komaj je prestopil prag, so ga zgrabili štirje moški in ga pričeli tepsti. Eden ga je s krepeljcem udaril po glavi in mu razbil črepinjo, drugi napadalec pa ga je zabodel v desno lice, Med tem so navalili razbesneli Medjimurci še na drugega stanovalca, ki je slučajno stopil iz barake in mu razparali trebuh. Napadalci so se po tem groznem dejanju razbegnili na vse strani. Zjutraj je policija dva od njih aretirala.
Ogenj in voda uničila blaga za 5 milijonov dinarjev.
Velika nesreča je zadela pretekle dni velikega zagrebškega manufakturnega trgovca Leo Gavričiča. V njegovi trgovini je nastal ogenj, ki je uničil blaga v vrednosti 60 tisoč dinarjev. Še hujšo nesrečo, kot ogenj, pa so povzročili gasilci, ki so skušali ogenj zadušiti. Okrog 10. ure so opazili mimo trgovine idoči ljudje, da prihaja na prosto gost dim. Takoj so obvestili požarno brambo, ki je z veliko težavo s silo vdrla v trgovinske prostore. Ker vsled dima niso videli, kje gori, so pričeli kar na silepo bruhati vodo na blago. Tako so polili z vodo vse prostore, predno so prišli do zadnjega, kjer je ogenj v resnici gorel. S polivanjem so napravili trgovcu na blagu za 5 milijonov dinarjev škode, dočim je ogenj napravil samo za 60.000 Din škode.
Poročila S. L. S.
Shod SLS v Libeličah na Koroškem. Zadnjo nedeljo, dne 24. t. m., smo ifneli lepo obiskan shod SLS. Govoril je tajnik Kranjc iz Maribora. Po političnem poročilu se je razvil živahen razgovor o domačih potrebah in težavah: o nizkih cenah kmetijskih pridelkov, o dohodnini, o železniški postaji, o podpori za cesto, o potrebi sadjarskega in živinorejskega tečaja itd. Govorili so domačini Poprat, Pačnik, Ridl, Stana in drugi. Shod je bil ob enem občni zbor tamošnje krajevne organizacije in je bil izvoljen nov odbor.
Laš£o. V nedeljo, dne^ 7. novembra po prvem sv. opravilu se vrši v Društvenem domu shod Slovenske Ljudske stranke. Na shodu govori dr. Godnič iz Celja in nabrž tudi poslanec dr. Gosar. Somišljeniki vabljeni k obilni udeležbi.
Naša društva.
Društva! Prosimo, da nam vrnete pregledne pole še ta teden! S 1. novembrom imate višjo poštnino, storite to sedaj! Pole mi nujno potrebujemo za sestavo Statistike. Torej, prosimo, ustrezite tej nujnosti!
Prosvetni večer Prosvetne eveze r Mariboru se vrši letos ob četrtkih zvečer ob 8. uri r dvorani Zadružne gospodarske banke, t	i
Proslava osvobojenja, ki smo ga doživeli v letu 1918 koncem oktobra, se praznuje letos na prvem prosvetnem večeru Prosvetne zveze, to je v četrtek, dne 28. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na dnevnem redu je predavanje duhovnega svetnika č. g. E. Vračkota, župnika v Št. Ilju v Slov. gor., o narodnih bojih na meji. Slovenski Maribor naj se ob tej priliki zbere prav številno pri tej proslavi!
Kršč. ženska zveza v Mariboru ima v četrtek, 4. novembra, ob 5. uri zjutraj v stolnici sv. mašo zadušnico s skupnim sv. ob-najilom za vse pokojne člane in članice. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Prosvetno društvo v Ljutomeru vabi vse prijatelje poštenega veselja in srčne izobrazbe na ponavljanje dveh krasnih iger: »Roka božja« in »Fernando, strah Asturije«, ki se vrši v nedeljo, dne 31. oktobra v Katoliškem domu v Ljutomeru.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Ker nam je slabo vreme preprečilo prireditev za dan 24. t. m., zato smo isto preložili na nedeljo, dne 31. oktobra 1926. Predstavlja se krasna igra v petih dejanjih: »Požigalka« in smeha polna burka »Zamorec«. Prireditev se bo vršila tokrat ob vsakem vremenu. Vabi vas torej vse bralno | društvo.
Mala Nedelja. Se enkrat opozarjamo stare in mlade, da si vsi j ogledajo znamenito kino predstavo, ki jo priredi potovalni kino ] Ferdo Kosi v Društevenem domu pri Mali Nedelji: »Kraljica suž- j njev«, prekrasna drama iz pred Kristusovih časov. Predstave v nedeljo, 31. oktobra po rani sv. maši, ob pol 8. uri zjutraj, po ve-černicah, ob 3. uri in ob 7. uri zvečer. Pridite vsi sosedje in do- j mačini! Ne bom vam žal!
Šoštanj. Mi gremo naprej na celi črti, tako lahko s ponosom rečemo, a na čelu vsem pa stopa naša orlovska mladina. To je zo- i
pet jasno pokazala nedeljska telovadna akademija. Res, da Orlu ni telovadba glavno, važnejše je še vzorno, neomadeževano življenje, a zadnji nastop je dokaz, da naša orlovska družina tudi v telovadskem oziru, čeravno je skoraj izključno kmetsko-delavske-ga stanu, stori svojo dolžnost. V teku dveh ur smo videli dvajset lepih točk zelo pestrega sporeda. Vse so ugajale: petje moškega in mešanega zbora pod vodstvom g. organista Vinka Satler, govori, proste vaje, skupine, telovadna igrica, zlasti pa še res krasne štiri vaje s petjem. Mi Orlu in njegovemu duhovnemu voditelja č. g. kaplanu Pavlu Gril iskreno čestitamo k temu uspehu njegovega nad vse požrtvovalnega truda in imamo samo eno srčno željo, da bi se tej ponosni orlovski četi pridružilo čimnajveč naše mladine. Dokler živi po orlovskih načelih, smo lahko brez skrbi, ostala bo dobra. Bog živi!
Katoliško prosvetno društvo na Ponikvi priredi v nedljo, dne 31. oktobra, popoldne ob 3. uri šaloigro v treh dejanjih »Čevljar«. Vsi prijatelji poštene zabave iskreno vabljeni!
Št. Jurij ob juž. žel. Dne 31. oktobra ima Slov. kat. prosvetno društvo v Št. Jurju ob juž. žel. svoj redni občni zbor, in sicer v dvorani katoliškega doma. Občni zbor bo zelo zanimiv. Poleg poročil raznih odbornikov bo nastopil tudi pevski zbor in govornik iz Amerike. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Začetek ob 3. uri popoldne.
Trbovlje. Vse one, ki so prejeli srečke društvenega doma, prosimo, da jih plačajo. Če sami ne zmorejo, naj jih ponudijo drugim, če pa še to ne, naj jih vrnejo. Žrebanje bo nepreklicno dne 7. novembra ob pol 3. uri popoldne v Društvenem domu v Trbovljah.
Žrebanje loterij« Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami je za nekoliko časa preloženo. Dan žrebanja se bo pravočasno naznanil r »Slovenskem Gospodarju«,
Cela vas pogorela. V selu Suva Reka pri Prizrenu je nastal v soboto zvečer iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar, ki se je bliskovito razširil po vsej vasi. Po doslej dospelih poročilih je zgorelo že 52 hiš. Vsaka rešilna akcija je radi pomanjkanja vode, ki jo dovažajo za kuho od dve uri oddaljenega studenca, nemogoča. Na lice mesta so bili odposlani močni vojaški oddelki, da >po možnosti zajezijo nadaljno prodiranje požara in rešijo vsaj to, kar se še rešiti da. Nesreča je tem hujša, ker je prebivalcem zgorelo vse, kar so letos pridelali.
Cigan prodal svojo hčerko za 3C00 dinarjev. V Iloku v Slavoniji se je hotela obesiti 191etna ciganka Aranka Kolompari, ki je bila na glasu kot izredna lepotica. Njen oče jo je po ciganskem običaju prodal za 3000 dinarjev ciganu Kokošari. To je mladenko, ki je bila poklonila svoje srce že drugemu, tako užalostilo, da si je hotela končati življenje. V zadnjem hipu so jo še rešili smrti.
Bitka med orožniki in razbojnikom. V Južni Srbiji je hajduštvo ali razbojništvo še vedno v polnem cvetju. Kot nekdaj v Sloveniji rokovnjači, tako so še danes tam hajduki pravi gospodarji gozdov in planin, odkoder delajo drzne napade na vasi in selišča ter oropajo vse, kar jim pride pod roko. Orožništvu se je dosedaj posrečilo, že precej razbojniških gnezd iztrebiti. Mnogo glasovi tih hajduš-kih poglavarjev, na katerih glave so bile razpisane nagrade v znesku sto tisoč in še več din., je našlo smrt v boju z orožniki. — Te dni se je posrečilo orožniški četi obkoliti proslulega hajduka Ganjo Dautoviča, na čigar glavo je bila razpisana nagrada v znesku 100.000 dinarjev. Dauto-vič se je zabarikadiral v hribu nad vasjo Sedlarevo, kjer so ga obkolili orožniki. Borba med hajdukom iin orožniki je trajala 3 dni in 3 noči, ne da bi orožniki mogli hajduku do živega. Orožniško četo so morali pomnožiti. Na zadnje so orožniki, ojačeni s seljaki, izvršili generalni naskok na tabor hajduka. Ganja pa je napad odbil. Streljal je s strojnico na orožnike in ubil enega orožnika in enega seljaka, enega pa težko ranil. Iz Kosovske Mitrovice so poslali nato v Sedlarevo gorske topove, ki pa radi neugodnega terena niso mogli stopiti v akcijo. Na strani orožnikov je borba zahtevala deset žrtev. Ganja je bil relo tako drzen, da se je ponoči splazil k truplom padlih orožnikov in jim odvzel puške in municijo in se nato vrnil v svoje taborišče. Iz Kosovske Mitrovice je prispela sedaj vest, da so orožniki Dautoviča ubili.
Zagonetni slučaji. V Greifenburgu na Koroškem se je vrgel pod vlak neki uradnik tvrdke Wirth. Orožnika, ki si je zadevo notiral, je zadela kap. Bil je takoj mrtev. Pri pogrebu je padel neki pastir, ki je splezal na drevo, tako nesrečno z njega, da je obležal mrtev.
Bivša avstrijska cesarska rddovina v stiskah. Znano je, da se je po prevratu avstrijska vladarska rodovina Habsburžanov razkropila po celi Evropi. Zlati časi za raz ne prince in princezinje so s tem minili. Preje so živeli brezskrbno z dohodki iz državne blagajne in svojih velikanskih posestev. Obeh virov je zmanjkalo, nasledstvene države so zaplenile večino teh cesarskih posestev in za Habsburžane so nastopili težki časi. Ostalo jim je sicer še dovolj, da bi lahko pri pametnem gospodarstvu živeli ravno tako razkošno, kakor preje, toda ti gospodje niso vedeli gospodariti. Zašli so v denarne stiske in sedaj so prisiljeni prodajati dragoceno opremo svojih gradov in svoja posestva. V take težave je zašel bivši vojskovodja nadvojvoda Evgen, nadvojvoda Leopold, ki sta popolnoma izpraznila svoje gradove ter prodala opravo v Ameriko. Na Dunaju sta se dve bivši nadvojvodinji tožili z hišnim gospodarjem, ki jima je odpovedal stanovanje, obstoječe iz treh malih sobic. Tako se obrača usoda nekdaj tako mogočnih ljudi. Pa je prav tako! Naj tudi oni spoznajo pravo življenje, njega težkoče in boj, katerega morajo bojevati za obstoj navadni ljudje, kojih usoda ni položila v nadvoj-vodsko zibelko.
Prohibicija (prepoved zavživanja alkoholnih pijač) na Norveškem odpravljena. Proti pričakovanju se je izrekla večina Norvežanov za odpravo prohibicijskega zakona. Proti prepovedi alkoholnih pijač je glasovalo 525.000, za pa 410.000 oseb. Večina proti prohibiciji znaša torej nad 100.000 glasov. Minister socijalne politike je izjavil novinarjem, da namerava vlada takoj predložiti parlamen tu načrt zakona o odpravi prohibicije. Alkoholne pijače bodo odslej državni monopol in se bodo smele prodajati le osebam, starim nad 20 let. Novi zakon pride pred parlament začetkom januarja in bo nedvomno sprejet.
100.000 frankov za taščin pepel. Pariško sodišče je te dni imelo opraviti z originalno tožbo, ki predstavlja menda unikum sodne prakse. Neki Palmier je zahteval 100 tisoč frankov odškodnine za škodo, ki jo je imel s tem, da je izginil pepel njegove tašče. Tašča je umrla leta 1918 in njeno truplo so na zetovo zahtevo vpepelili. Pepel so shranili na pokopališču. V pokopališkem uradu je pa nastal zadnja leta velik nered, tako da Palmier pepela svoje tašče ni mogel več najti. Zato je vložil tožbo in zahteval 100.000 frankov odškodnine. Mož zasluži odškodnino že zato, ker tako visoko ceni pepel svoje tašče. Zeti za tašče navadno niso preveč navdušeni. Mogoče pa tudi on ne bi bil tako navdušen, če bi mu tašča še živela.
70 novorojenčkov na minuto. Statistiki so izračunali, da se rodi vsako leto na svetu 36 milijonov otrok. Iz tega sledi, da se rodi vsako minuto 70 nebogljenčkov. Ako bi postavil zibelke vseh novorojenčkov, ki zagledajo v enem letu luč sveta, drugo kraj druge, bi-tvorile ogromno vrsto, dolgo približno tako kot ekvator. Ako bi njihove matere defilirale, recimo tako, da bi jih šlo vsako minuto 20 mimo nas, bi bili novorojenčki zadnjih stari že 40 let, pred-no bi prišle matere v dolgi procesiji na vrsto.
Vzroki letošnjih vremenskih nezgod. Letos doživljamo vremenske izpremembe, kakor jih zemlja že stoletja ni občutila. Vse se je postavilo na glavo. Mesto poletja smo imeli jesen, na jesen je prišla zima — lanska zima je bila mila, kakor pomlad, z eno besedo, zemlja se ni več vrtela v svojih običajnih tečajih. V poletju smo imeli po celi zemlji strašne vremenske nezgode, viharji in povodnji so divjale po vseh delih sveta, uničile na stotisoče življenj ter napravile naravnost neverjetno škodo. Samo že v naši državi imamo dovolj žalostnih primerov. Velikanske poplave v Bački, Baranji, na Hrvatskem in v Sloveniji v poletju, »edaj zopet povodnji na Kranjskem, vse to pa je
le malenkost v primeri z velikanskimi nesrečami, ki so se zgodile v Ameriki. Vihar je uničil mesto Miami na polotoku Florida, ki je brojilo okrog 700.000 prebivalcev. Sedaj je prišlo poročilo o dragi katastrofi, ki se je zgodila na otoku Kubi. Orkan je dne 21. t. m. tako divjal, da je skoro razdejal celo mesto Havano. Kot žrtev viharja je bilo 30 mrtvih in 300 ranjenih. Velikanski valovi so uničili pristanišče, kjer se je potopilo več parnikov. — Ti orkani so se dogajali istočasno s silnimi nevihtami v Sever-I nem morju. Gosta megla pokriva Atlantski Ocean ter zelo ovira pamiški promet. — Vsi učenjaki si belijo glave, kaj je vzrok letošnjim vremenskim nezgodam. Najbolj verjetna je trditev, da so vzrok temu solnčne pege. Če pogledamo solnce skozi rumeno steklo, opazimo skoro s prosiim i očesom, da površina solnčne oble ni popolnoma gladko j zlato, amzak se nahajajo nekako v sredini komaj vidne | temne pičice. Te pike so v resnici velikanskega obsega, ni pa še dognano, kaj jih povzroča. Mogoče so to znaki strašnih izprememb, ki se nedvomno dogajajo na žareči solnčni površini. Vsekakor pa so te pege v zvezi z vremenskimi izpremembami na površju zemlje. Vsakokrat, kadar so se pojavile, so bili na zemlji potresi, povodnji in ] viharji. Letos so pege posebno številne in radi tega so ; tudi vremenske nezgode na zemlji težje. Ni pa še dognano, kaka je zveza med temi pegaiai in zemeljskim ozračjem, i Nekateri so mnenja, da vplivajo pege na ozračje na poseben magnetičen način, drugi zopet, da je vpliv elektri-! čen; kaj gotovega pa ne morejo povedati ne eni, ne drugi. Ostalo bo najbrž vedno prikrito omejenemu človeškemu duhu, kakor tudi drugi veličastni in strašni pojavi naše prirode.
Slovenskim dekletom! Pravo slovensko dekle slovi zavoljo svoje sveže, čednostne mladosti. Če je doma, je v veselje domačim, če mora na tuje, je povsod spoštovano. Ravno zavoljo tega, da slovensko dekle ohrani ta svoj sloves tudi v današnjih razmerah, je bilo potrebno izreči slovenskim dekletom besedo, ki jo potrebujejo za svojo mladost. To je storil naš vzgojevalni pisatelj dr. J. Jeraj in je napisal knjigo: »Kadar rože cveto . . .« To knjigo naj vzame v roko vsako slovensko dekle! To knjigo naj imajo vse one, ki si jo le morejo kupiti, na svojem domu. Ostale naj jo dobijo po naših društvenih knjižnicah. Vsako slovensko dekle naj jo prebere! Knjiga je izšla kot XVIII. zvezek Cirilove knjižnice v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane Din 8.50.
Lepo in skoro novo zimsko suknjo, ki bi bila pripravna za kacega špeharja, ima po nizki ceni na prodaj Martin Pravdič, krojač na Slomškovem trgu v Mariboru.
Večkrat čitamo različne oglase, kako si ta ali ona tvrdka prizadeva privabiti kar največ odjemalcev in to na prav različne načine. Tvrdka Franc Mastek v Mariboru tam na Glavnem trgu se pa le redkokedaj oglaša po časopisju. In še to stori vedno le tedaj, če se ji posreči ■kupiti večje partije dobrega blaga po izredno nizkih cenah, ker si s tem najlažje in prav sigurno poveča krog svo jih zvestih odjemalcev. Omenjeno še hodi, da princip te tvrdke ni samo, da je stranka ceno postrežena, temveč da dobi tudi trpežno blago. Za letošnjo jesen in zimo se nam je vsled naših dobrih inozemskih zvez posrečilo nabaviti velike množine dobrega češkega blaga in, kar bo vsakega najbolj zanimalo, po veliko nižjih cenah, ko so bile dosedaj. Da pa to ni mogoče samo prazna reklama in da je temu tudi res tako, zadostuje, kadar se mudite v Mariboru, da si sami ogledate blago in cene, pa že postanete stalni odjemalec. Kdor pa do sedaj še ni bil odjemalec tvrdke Mastek, naj, če gre v Maribor, vtakne v žep to številko »Slovenskega Gospodarja«, da spotoma ne pozabi naslova: Franc Mastek, manufakturna in modna trgovina v Mariboru, Glavni trg 16.	1352
Pisma iz domačih kraje?.
Dravograd. Carinarnica v Dravogradu pošilja svoje odredbe ali odgovore včasi v cirilici, včasi pa v taki mešanici — menda »jugoslovanščini«, da se noben slovničar ne spozna, najmanj pa ljudstvo.
Rcrašnik. Občina Remšnik je dobila pravkar že četrtič letos čeke za davke. Okrog 80.000 D davka vsebujejo ti čeki. Ce pomislimo, da je ta vsota na leto štirikratna, je skoro čudež, da zmore ljudstvo, revna občina, na leto okrog 300.000 Din davka poleg drugih velikih potreb. Razumljivo, da je bilo letos razglašenih toliko eksekucij! Tu ob meji ni lesnega prometa, ni živinske kupčije, ni v sedanjih razmerah obstanka za naše gorske posestnike. Letos je slaba letina, zima je tu, obleke in obuvala je treba, denarja pa ni. Neka stranka stanuje v prav razdrapani koči, res v pravi »bajti«, pa ima sedaj ček za to četrtletje z opredelbo: hišna razredarina 22.97 Din, inval. davek 6 Din!
Slivnica pri Mariboru. Tu je imel 17. oktobra SDS poslanec dr. Pivko shod, o katerem je sam izjavil, da je bilo s pristaši SLS vred 21 zborovalcev. Gotovo se je dr. Pivko sam čudil poročilu v »Jutru« o sijajno uspelem shodu v Slivnici in Sp. Hočah, o katerem velja isto kakor o slivniškem. O novo izvoljenem načelniku SDS organizacije, uglednem kmetu Klasincu, pa imamo mi, ki ga poztjamo, svoje posebno mišljenje, katerega bomo ob priliki objavili. Dvomimo pa, da" bodo demokratarji tudi potem ponosni nanj. Sicer pa vsak gre, kamor pač spada.
Hctinja vas. Kakor znano, je imela 8. septembra v naši vasi Orjuna svojo veselico z znanim žalostnim koncem. Na tej veselici si je mnogo gostov-orjunašev dalo dobro postreči z jedjo in pijačo; ko pa je bilo treba plačati, so rekli: to plača gospod velik; župan in g. okrajni glavar. Ker račun (2600 K) še do danes ni poravnan, bi bilo dobro, da se ugotovi, s čigavim dovoljenjem so nekateri člani Orjune iz Maribora jedli in pili na račun gospoda velikega župana in g. okrajnega glavarja in kdo bo to plačal. — Gostilničarjem je to zopet opomin, da se varujejo orjunskih veselic.
8t. Janž na Vinski gori. Zapustila nas je dobra krščanska mati Marija Brecl, šele 55 let stara, se je podala k svoji patrom, katero je tako iskreno častila. Res, kakoršno življenje, takšna je navadno smrt. Prijazna kot soseda, skrbna kot gospodinja je bila tudi dobra mati revežem in vsem pomoči potrebnim. Njena pot na mirodvor, kjer že spava tajen prerano umrli mož, je pokaz .1<», kako jo je vse ljubilo in čislalo. Obdržala si je tudi kot vdova zvestega svetovalca »Slov. Gospodarja« v hiši, vsled tega so tudi žalujoči ostali nabrali na sedmini 60 Din za sklad SLS. Spavaj v božjem miru mamica, rodbino pa tolaži Bog, kateri nam blago-' voli dati mnogo taki!» mater.
Sv. Križ pri Rog. Slatini. Po daljšem času se moremo zopet enkrat oglasiti, da si ne bo kdo mislil, da smo čisto zaspali. Orlovska erganizacija se zadnji čas tako živahno razvija. Namerava se tudi v kratki dobi ustanoviti Orliški krožek. Le na plan; v to organizacijo vsa poštena krščanska svetokrižka mladina. — Vinski prijatelji bodo letos pri nas morali nositi suha grla, ker se je letos tukaj vinska trta prav slabo izkazala. Seveda, to pa udari tudi predvsem vse tukajšnje vinske posestnike, ki vse svoje naporne težave nalagajo na skupiček vina, kateri je pa letos prav posebno odpovedal, dasiravno nas ni toča močno obiskala. Tukajšnje Bralno društvo namerava v kratki dobi vpri-zorili resno in zanimivo igro »Veriga«, v društveni dvorani.
Marija Gradec pri Laškem. Letošnji nalivi so knkm drugod tudi pri nas razdrli mnogo potov in cest. Nekaj se je že popravilo, nekaj pa še čaka popravila. Dopisnik »Domovi.ie« j iše, da je naš občinski odbor sklenil, da naj kmetje popravijo ceste sami. Gotovo je slišal travo rasti, ko to piše. Res je. da se je na seji svetovalo. da bi se nekatere opozorilo, ako hočejo tisti, ki ceste mno go rabijo, da bi po možnosti nekaj zastonj naredili, nikdar pa se ni kaj takega sklenilo, da bi se ljudi k temu sililo. Cesta pod vasjo Brstavnica se bo tudi popravila in je delo že oddano bližnjemu kmetu, in se torej dopisniku ni treba bati, da bi ga kdo silil na tlako ali kuluk ,in je menda tudi zato prelen. Sibo pa naj shrani dopisnik za tiste, ki imajo bolezen, da podpise ponarejajo.
Šmarje pri Jelšah. Prosvetno društvo ima dne 31. oktobra, ob 15. uri popoldne svoj štirinajsti redni občni zbor. Pridite!
Za razvedrilo.: s
Dobro se mu godi. Dva prijatelja sta se srečala. Pa | pravi eden drugemu: »Ti pa prav dobro izgledaš, tebi se pa gotovo zelo dobro godi!« — Oni mu odgovori: »Ni čuda, da dobro izgledam, saj sem pa tudi abstinent, veš, ne pijem več!« — »Tako? Od kedaj pa ne?« — Oni pa mu je odgovoril: »Od jutri naprej!«
Priden je bil. Pred sodnikom je stal zločineci. Da bi ga sodnik omehčal, mu je razlagal, rekoč: »Glejte, 20 let ste bili sedaj tako pridni, da niste prišli pred mene. Zdaj pa zopet tak zločin. Povejte mi, kje ste pa bili ta čas?« — . Obtoženec: »Jaz sem bil 20 let zaprt!«
Ponesrečen napis. Na nekem mestu na deželi je stala spominska tabla, kjer je bilo napisano: »Tu je pastirja in kravo strela ubila, naj bi jima večna luč svetila!«
Da ne bo greha. Gospod župnikje zalotil gostilničarja, ki je mešal vodo v vino, pa mu je rekel: »Tega pa vendar ne smete, to je greh!« — Gostilničar mu je odgovoril: »Povejte mi, gospod župnik, ali je greh, če se ljudje napi je jo?« — »Seveda je!« — »Torej vidite«, je rekel zviti gostilničar, »jaz zato mešam vodo v vino, da ne ibo greha, in zato naj bi imel še jaz greh!«
V času varčevanja. Gostilničar na letovišču vpraša gosta pri odhodu: »Ali boste prihodnje leto zopet prišli?« — Gost: »Moram. Živimo v času varčevanja in meni je letos ostala .ena razglednica vašega kraja, ki jo bom moral drugo leto porabiti!«
Kaj je nesramno. Mlad zdravnik, ki ni še imel še nic bolnikov, da bi jih zdravil, si je izmislil to-le: Bogatega soseda je povabil na večerjo, kjer pa je sosed tako jedel, da je zbolel. Drugo jutro je zdravnik čakal na bolnika. Ta pa se je mimo njegovega stanovanja odpeljal k drugemu. Zdravnik je jezno rekel ženi: »Vidiš, to je največja nesramnost! Ta človek se pri nas naje, da zboli, potem pa gre k drugemu zdravniku!«
Gospodarstvo.
IZ KMETIJSKE RAZSTAVE V LJUTOMERU.
V dneh 17. in 18. oktobra t. 1. se je vršila v Ljutomeru razstava, odnosno ogled vin, grozdja, sadja in drugih kmetijskih proizvodov, katera je končala s popolnim uspehom. Kljub ogromni zaposlenosti razstavljalcev s trgatvijo, setvijo in nujnimi jesenskimi opravili je bila prireditev obiskana prav dobro.
Razstava se je odlikovala zlasti po svoji raznolično-sti od enakih prireditev v sosednih okoliših ter je nudila verno sliko malone vseh kmetijskih proizvodov v ljutomerskem okraju. Dokazala je nesporno,, da kmetski ži-velj v tem okraju koraka z duhom časa in da prleški kmet zamore uspešno tekmovati na polju umnega kmetijstva z drugimi kraji naše države.
Razstava je bila razdeljena na tri oddelke in sicer to: vinski in grozdni oddelek, sadjarski oddeleK z brezalkoholno točilnico in kmetijski oddelek. Vse je bilo okusno ozaljšano in povsod je bilo opažati najlepšo harmonijo.
Na razstavnem prostoru so se po otvoritvi od strani zastopnika velikega župana ravnatelja Puklavca vršila strokovna predavanja od priznanih strokovnjakov gosp. Priola, profesorja na srednji vinarski in sadjarski šoli in očeta sadjarstva v naših krajih g. Levstika iz Celja, kar je podelilo prireditvi poseben strokovni značaj.
Drugi dan razstave je bil posvečen predavanjem s skioDtičnimi slikami iz alkoholizma in narodnega zdravstva, koje je vodil nenadkriljivi govorniK g. Puhar iz drž. zdravstvenega zavoda v Ljubljani. Njegova izvajanja so učinkovala kot blagodejen dež po dolgotrajni suši, ki poraja v rastlinstvu novo življenje. Napetost poslušalcev so povečale ganljive zgodbice iz zapiskov umobolnic in kaznilnic, ki so privabile nekaternikom solze v oči. Ob razhodu se je šepetalo od ust do ust, da bi bilo umestno, kaj enakega še večkrat prirediti.
Vinski oddelek v ospredju je bil bogato založen z najžlahtnejšimi vini raznih vrst, letnikov in vrhov. Ljutomerskih goric, kakor: Kamenščak, Grezovščak, Slamnjak. Rinčet, Železne dveri, Podhamer, Strmec itd. Posamezni vinski vzoci so s svojo izvanredno finostjo poskušavalce naravnost očarali. Neverjetno dehteča cvetlica ter nebeško harmoničen okus teh vin se skoraj primerjati ne da.
Enako skrbno opremljen je bil sadjarski oddelek, koder si mogel videti obsežen sortiment raznih žlahtnih vrst jabolk, hrušk in drugega sadja: ki je bilo na razstavi ne toliko za širši konzum, marveč zaradi tega, da se določijo imena. To je bilo nujno potrebno, ker se le na podlagi poizvedb o rodovitnosti posameznih vrst, njih uspe-vanju v raznih legah in tleh, kakor tudi odpornosti proti
bolezmim in škodljivcem more sestaviti primeren del teh vrst za ljutomerski okraj.
Sadjarskemu oddelku je bil priključen brezalkoholni oddelek, kjer si razen okusnega sadja mogel poskusiti — menda prvič v življenju — grozdni sok v svoji prvotni naravni obliki, ki se spremeni pozneje v opojno vin9, če smo kvasnim glivicam prepustili prosto pot, da so se za-inogle razvijati in delovati. Brezalkoholno vino je izviralo iz žlahtnine ter je bilo prirejeno po načinu Baumana iz Freiburga (Nemčija) in sicer s pomočjo zvonastega steri-lizatorja in Eggenbergerjeve priprave za shranjevanje brezalkoholnih pijač v sodih.
Na kmetijskem oddelku so bili zastopani sadeži vsakovrstnih poljskih rastlin, kot semena raznih žitaric in drugo, ki jih je razstavila semenogojska postaja v Beltincih, graščina Freudenau v Črncih pri Apačah in drugi napredni kmetovalci iz okoliša in trga. Zanimanci so imeli priliko pokusiti tudi domači polnomastni sir »Trapist« od več razstavljalcev, med temi tudi od g. Alojzija Slaviča v Banovcih pri Ljutomeru,ki je bil posebno okusen. Pa tudi ostali razstavljaM so razstavili domači sir prav dobre kvalitete.
Za uspeh prireditve gre hvala v prvi vrsti razstav-Ijalnemu odboru, sestoječemu iz delegatov od vinarske -zadruge, sadjarske in kmetijske podružnice, ter sreskemu •ekonomu, pa tudi vsem razstavljalcem, ki so prispevali v ta namen s svojimi kmetijskimi produkti ter vsem požrtvovalnim damam za kinčanje dvorane.
V znak priznanja za dobro kakovost razstavljenih predmetov in uspešno delovanje na polju umnega kmetijstva je g. veliki župan podelil nekaterim razstavljal-«m posebne diplome.
OKRAJNA SADNA RAZSTAVA V PTUJU
je bila prirejena v večjem obsegu ter še enake ni bilo v naši državi, saj se bi jo lahko postavilo tudi v Beograd ali Dunaj. Razstavljeno je bilo sadje vseh vrst, pa tudi sadni izbori, ki v Sloveniji najbolj uspevajo in to so: Bauma-nova reneta, kanadka, lepi boskop, štajerski mošancelj, bobovec, damasonka in tudi prinčevo jabolko, katere sor-4e so zbog svoje lepe rdeče barve, velikosti in dobrega okusa prvovrstno trgovsko blago, pa tudi za domačo uporabo in jih je čimbolj razširiti.
Na razstavo so prišli trgovci iz vse naše države, pa ♦udi iz tujih držav, tako iz Francoske, Nemčije, Avstrije in Nizozemske. Cela razstava je bila prodana na Dunaj, ponoviti pa se hoče na Holandskem pod našim imenom, ier hoče neki holandski kupec tamkaj spraviti naše dobro sadje na tuje države.
Razstava je imela poučni in trgovski značaj, zato so jo obiskovali tudi domači sadjarji in učenci ljudskih in kmetijskih šol. 0 razstavi izide posebna številka »Sadjarja« s slikami ter se naj zanimanci prijavijo pri tajniku L. Sagadinu, ako hočejo imeti od razstave kakšno sliko, ali jpa če hočejo postati člani sadjarske podružnice in prejeti izredno številko »Sadjarja«.
Razstavljalci prejmejo za svoje lepo sadje, ki so ga razstavili, odlikovanja v obliki diplom, poučnih knjig in raznega orodja. Imena odlikovancev se pozneje objavijo.
Razstavni odbor se vsem razstavljalcem sadja, orodja in drugih pripomočkov ter dalje vsem, ki so pomagali, da je razstava tako dobro uspela, prav prisrčno zahvaljuje. Ob enem pa jih prosi, da se že sedaj pripravijo na udeležbo na pokrajinski vinski razstavi, ki se vrši meseca januarja v Ptuju v istih prostorih.
GORNJEGRAJSKI, OZIROMA MOZIRSKI OKRAJ — NAŠA GOSPODARSKA ŠVICA.
Lepa je naša domovina, oblagodarjena je z naravnimi krasotami. Mnogi veliki narodi se ne morejo ponašati s tako raznolično in slikovito naravo, kot mi Slovenci. Ob prehodu severa na jug leži naša zemlja in se radi tega izražajo v njej vsi krajevni čari in mikavnosti, ki jih ustvarja tako zelo različno podnebje. In to podnebje in sestava tal in voda vtisne svoj posebni pečat vsakemu kraju, vsakemu selišču in načinu življenja ter značaju prebivalstva. Ta posebni pečat in obiležje nosi tudi naša Gornjesavinjska dolina.
Ni moj namen, peti slavo krasotam tega najlepšega in gospodarsko najnaprednejšega dela naše domovine. Zato bo poklicani drugi, sposobnejši.
Živahni, od leta do leta naraščajoči tujski promet, krasne, imovitejšim trgom podobne bele vasi ob Dreti in Savinji in gosposke, snažne kmečke hiše, katere vsepovsod v oknih, na podstavkih in v vrtovih krasi ljubko- tiho -cvetje in zelenje, pričajo zadosti jasno o izredni lepoti naše Gornjesavinjske doline. In pri ustvarjanju teh naravnih krasot, po katerih slovi gornjegrajski, oziroma mozir--ski okraj, je odločilno sodeloval s svojo bistrino, marljivostjo in gospodarsko naprednostjo naš savinjski kmet. In naš kmet ne miruje in si prizadeva in se trudi, da si -¿boljša svoj gospodarski položaj in dvigne ugled in gospodarski sloves svoje ožje domovine. Danes slovi n. pr. naša Šolava daleč preko mej države s svojo znamenito «olčavsko ovčjo pasmo. Radi tega je pred 14 dnevi pod vodstvom živinorejskega referenta g. Zupanca obiskala :Solčavo komisija avstrijskih strokovnjakov, ki so nakupili ■zm;tno število plemenskih ovac za Avstrijo. Na glasu je tudi naše marijadvorsko goveje pleme, ki je najboljše v mariborski oblasti. Pretekli teden je pod vodstvom dr. Žmavca in ing. Murija nakupila komisija večje število ple imenske živine za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Ma riboru. Na povzdigi naše živinoreje, te izredno važne gornjesavinjske pridobitne panoge, delujejo s posebno vnemo gg. Maks Štiglic iz Rečice ob Savinji, M. Goričar, župan, in Pušenjak, šolski upravitelj v Mozirju ter baron Warsberg in Irman v Šmartnem ob Paki. Po marljivem in vztrajnem prizadevanju teh gospodov se je jela posamezno uvajati tudi že smotrena kontrola molže. Na zboljšanju semena domačih žitnih vrst delujeta z uspehom gg. "Warsberg in Steiblovnik v Šmartnem ob Paki.
Znamenito je tudi smotreno vzgojeno mozirsko sadje. Saj je predlanska sadna razstava v Šmartnem pokazala, da mozirski okraj premore najlepše sadje v mariborski oblasti. Največje zasluge za današnjo visoko stanje našega sadjarstva gredo gotovo šolskemu upravitelju v pok. g. Praprotniku, dr. Goričarju in drugim -vnetim domačim sadjarjem.
Za razvoj smotrenega planinskega pašništva pa se posebno trudijo gg. Strnad in Pečmik v Novištifti in župan Plaznik v Lučah.
Kakor vidimo, se poleg lesne kupčije, najvažnejše pridobitne panoge v Gornjesavinjski dolini, vrši zelo živahno gibanje na povzdigi vseh naših gospodarskih pa-^og v gornjedrajskem, oziroma mozirskem okraiu. Tu se bo to smotreno delo nadaljevalo, kakor do sedaj, smemo upravičeno pričakovati, da Gornjesavinjska dolina s primerno podporo in z razumevanjem odločilnih državnih in upravnih činiteljev ne bo slovela kot naša Švica samo radi njenih divnih planin in naravnih krasot, ampak tudi po njenem gospodarskem razvoju in napredku.
Fr. Wernig, kmet. referent.
ŠE NEKAJ 0 REJI CISTE ŽIVINE.
K mojim zadnjim izvajanjem v članku »Kmetovalci, gojite čisto pleme!«, moram na podlagi najnovejših opazovanj še pripomniti, da je zlo vsestranskega mešanja in križanja naše živine v resnici še mnogo večje, kakor sem to zadnjič povdarjal.
Na Lukeževo se je vršil, kakor običajno, v Mozirju veliki letni sejm. Mozirje leži v sredini marijadvorskega plemenskega okoliša in meji na okoliš rumenosivih po-murcev. Človek bi vsled tega pričakoval, da bo našel na tem sejmu pretežno belorumeno marijadvorsko, ali vsaj pomursko živino. V resnici pa je bilo blago na tem sejmu tako mešano in pestro, da sem skoraj imel vtis, da se ne nahajam v Mozirju, v sredini slovite reje Marijadvorcev, ampak nekje v križenem pincgavskem okolišu Hrvaške, oziroma Bosne. Prvih 50 živali na sejmišču je bilo rdeče-rumenega in sivega, že izprijenega, hrvaškega pokolenja. Niti repa ni bilo med njimi čisto marijadvorskega. Ob zaključku sejma pa sem med sto živali naštel mogoče kakih deset delno čistih domačih marijadvorcev.
Kmetovalci so naravno prav pridno kupovali mršave, zverižene hrvaške krave — nekatera prava strašila — in jih ibodo doma deloma spitali ter zaklali, mnogo pa jih bodo obdržali za pleme ter nadaljno rejo, ker se med njimi nahaja tudi tuintam le kaka dobra molznica, kar je bilo opaziti že na razvoju vimena. Naravno kupec take krave ne pomisli, da mlečnost mešane hrvaške živali navadno ni prenosljiva na zarod, ampak da je le slučajno lastna kupljeni živali. V tako mešani živali se razen enega čini-telja za dobro mlečnost nahaja mogoče še 20 činiteljev naj slabše mlečnosti in več kot verjetno je, da bo pri potomcih te krave prišlo do razvoja le ono 20 slabih činiteljev. Iz tega sledi, da dobimo tudi od dobre molznice hrvaškega pokolenja skoraj sigurno le slab zarod. Priprosti kmetovalci tega ne uvažujejo in tudi ne vedo. Z navedenim ravnanjem povzročajo pa samim sebi in celemu plemenskemu okolišu škodo vsled skvarjenja domačega preizkušenega plemena.
Kaj nam koristi spričo teh vseh prilik vse naše prizadevanje, da povzdignemo našo živinorejo?! Vse naše delo in delo par zavedmejših rejcev ter celo dosledna u-poraba čistih plemenjakov je zaman ali nezadostna. Rde-čelisasta hrvaška živina se v ¡našem okolišu uvaja in širi vodno bolj in bolj, ker široke plasti naroda so danes gospodarsko še preveč nezavedne, da bi samo poziv na za-■ vednost 'kmetovalcev pokazal kak znaten uspeh.
Spričo sedanjih prilik nas je v stanu rešiti preteče nevarnosti, da se naše domače pleme potopi v mešanici zaostale in izprijene hrvaške pasme, edino le tozadevni zakon, ki bi zabranjeval preplavljanja naših sejmov s hrvaško živino ali uporabo teh živali za pleme.
To ni samo naše mnenje, ampak tudi želja naših zavednih živinorejcev, kakor mi je zatrjeval gospodarsko visoko naobraženi in izredno marljivi župan mozirski, g. Matija Goričar.
Ako bi podoben zakon, oziroma odredba, ne bila mogoča, bomo morali prej ali slej naše pasemsko vprašanje in ^red vsem čisto rejo enostavno likvidirati ter bode m o morali tako dolgo čakati s ^v^neševalnim delom, da se ne zgrne čez nas val hrvaške križanice in da se ne izvrši celotno pomešanje in izenačenje naših domačih pasem s hrvaško in srbsko živino.
,	Fr. Wcrnig, kmet. referent.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Naši zavedni somišljeniki nameravajo ustanoviti za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah živinorejsko zadrugo. Ustanovni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 7. novembra 1926 v prostorih gostilne Arnuš pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pripravljalni odbor vabi vse živinorejce sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah, da se udeleže tega, za povzdigo živinoreje nenavadno važnega zborovanja.
Laško. V nedeljo, dne 17. oktobra se je vršil po ranem svetem opravilu v Društveni dvorani izredni občni zbor Kmetijske podružnice, ki je bil dobro obiskan. Namesto odišlega živino-zdravnika dr. Jerine je bil izvoljen v odbor in za delegata na glavni občni zbor Bezgovšek Jože, posestnik iz Bezgovja pri Sv. Rupertu. V cčigled temu, da so se začeli tudi naši kmetje pečati s hmeljem, se je sklenilo, kupiti plug za globoko oranje, najbrž celo dva, ako bo mogoče izposlovati kakšno podporo. Tudi sadna drevesca vseh vrst bo naročila podružnica za svoje člane, in se naročila že sedaj sprejemajo. Cene prvovrstnim 11 D komad. Tudi prejmovanje goveje živine se bo najbrž vršilo prihodnjo pomlad. Podružnica zadnja leta zelo dobro deluje v prospeh kmet-skega stanu.
Sv. Miklavž nad Laškim. Tukaj se je na pobudo posestnika Slucina, ki se je preselil k nam iz Cerkna na Goriškem, ustanovila Mlekarska zadruga, ki prav dobro obratuje, in je v sedanjih težkih časih za našega kmeta prav važen in izdaten vir dohodkov. Izdeluje lep in okusen sir, katerega se je že mnogo prodalo
Sejmsko poročilo. Prignalo se je: 3 konje, 12 bikov, 74 volov, 326 krav in 3 teleta: skupaj 412 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 26. oktobra 1926 so bile sledeče: pol-
debeli voli 1 kg žive teže 7. 50 do 7.75 Din, biki za klanje 6.25 do 750, klavne krave debele 6 do 7, plemenske krave 5 do 6, krave za klobasarje 3 do 4, molzne krave 5 do 6, breje krave 5 do 6, mlada živina 7 Din. Prodalo se je 185 komadov (za izvoz v Avstrijo 50 komadov). — Mesne cene: Volovsko meso 8 do 18 Din, telečje meso 12.50 do 18, svinjsko meso sveže 10.50 do 27 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. okt. se je pripeljalo 215 svinj in 2 kozi; cene so bile sledeče: M'adi prašiči o—6 tednov stari 50 do 62.50 Din komad, 7—9 tednov stari 75 do 80, 3—4 mesece stari 150 do 250, 5—7 mesecev stari 350 do 450, 8—10 mesecev stari 500 do 800, 1 leto stari 1000 do 1250 Din. 1 kg žive teže 10.50 do 12, 1 kg mrtve teže 14 do 17 Din. Prodalo se je 137 svinj.
Mariborski trg, dne 23. oktobra 1924. Na trgu je bilo 42 vozov s 123 zaklanimi svinjami, 45 z zeljnatimi glavami, čebulo in zelenjavo, 16 s krompirjem in 10 s sadjem naloženih vozov. Svinjino so slaninarji prodajali po navadni ceni, in sicer po 10.50 do 25 Din za kg na drobno, po 14 do 17 Din kg pa na debelo. Drugače pa so cene ostale nespremenjene, le zeljnate glave, katerih je bilo v obilici na trgu, so se pocenile. — Perutnine je bilo radi slabega vremena komaj 400 komadov. Cene so bile piščancem 15 do 30, ko-košem 35 do 45, racam 50 do 60, gosem 60 do 80 in puranom 60 do 100 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Krompirja so kmetje manj kakor običajno pripeljali, ker je letina slaba in ker je krompir radi deževnega vremena začel deloma gniti. Prodajal se je po 5 do 6 Din mernik (7 in pol kg), ozir. po 1 do 2 Din kg, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 do 3, paradižniki 4 do 5, solata 2 do 3.50 Din kg, endivija 1 do 1.50, buče 1 do 2, oh-rovt 1 do 2, karfijol 3 do 6 Din komad. Čebula 2.25 do 3, česen 8 do. 14 Din kg. Gobe 2.25 Din kupček, kumarce 1 do 2, zeljnate glave 0.50 do 4 Din komad. Mleko 2 do 2.50, smetana 12 do 14, oljčno olje 36 do 46, bučno olje 20 do 24 Din liter, maslo, surovo 36 do 40, kuhano 45 do 5, čajno 50 do 65 Din kg; sir 1 do 9 D hlebček, jajca 1.50 do 2 Din komad. — Sadje: jabolka in hruške 2 do 8, češplje 3 do 5, breskve 8 do 10„ grozdje 6 do 14 Din kg; kostanji, surovi 3 do 4, pečeni 6 do 7 Din liter. Cvetlice, poedine 0Č50 do 5, šopki 3 do 10, z lončki vred 15 do 50 D Din komad. — Lončena in lesena, roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 20 t. m. je bila 7 vozov sena, 1 otave in 5 slame; v soboto pa 4 sena in 3 slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 100, otavi 75, slami pa 40 d» 5)0 Din za 100 kg. — Cene senu se bodo dvigale.

Javimo vam, da so našli zlatnike v iGazela« milu sledeči: g. Tončka Schweiger Vranoviče, kupila milo pri tvrdki Murtin Plut, Crnomlej; g. Mieika Kampoš, Sv. Urban pri Ptuju, kupil i milo pri tvrdki Hinko Kreft, Ptuj; g. Marija Aberšek, Spodne Dovže pri Slovenjgradcu, kupila milo pri tvrdki Albert Verdmk, Slovenj-gradec; g. Slava Verič, Glina, kupila milo pri tvrdki Milan Bje-govič, Glina; g. Terezija Lipovec, Vratišinec, kupila milo pri tvrdki Anton Kovač, Vratišinec, Medjimurje; g. Anton Eržen, Go-renjavas, kupil milo pri tvrdki Fr. Ks. Jelovčan, Gorenjiv.is nad Škofjo Loko; g. Marija Breznikar, Breg pri Št. Rupertu, kupila milo pri tvrdki Kmetijsko društvo, St. Rupert, Dolenjsko; g. Marija Kočcvar, Metlika št. 29, kupila milo pri tvrdki Nikola Petru-š.č sin, Jurovski Brod; g. Anka Jarinjer, Zagreb, Margarctska 4, kupila milo pri tvrdki Izidor Weiser, Zagreb; g. Avgust Slatkovič, Berctinec pri Varaždinu, kupil milo pri tvrdki Josip Milkovič ml, Varaždin; g. Marija Horvat, Mačkovee pri Cakovcu, kupila milo pri tvrdki Sandor Weiss, Cakovec; g. Elizabeta Strelec, Bukovci pri Ptuju, kupila milo pri tvrdki Mihael Kokot, Bukovci pri Ptuju; g. Nadu Helena, Radeče, kupila milo pri tvrdki Ivan Haller, Radeče pri Zidanem mostu; g. Terezija Naglič, Ljubljana, Bohoričeva ulica 27, kupila mila pri tvrdki Stefan Mencinger, Ljubljana; g. Cilka Mlinar, Motnlk, kupila milo pri tvrdki Justina Grabnar, Motnik; g. Marija Petkovščk, Gi-čarevec pri Planini, kupila milo pri tvrdki Z. Kopitar, Planina pri Rakeku; g. Justi Šuštar, Ljubljana, Rimska cesta, kupila milo pri tvrdki M. Jemec, Ljubljana, Tržaška cesta; g. Marija Vodopivec, Stična, kupila milo pri tvrdki Al. Zoreč, Stična, Dolenjsko; g. Marija Pečarič, Curile št. 2, kupila milo pri tvrdki Kmetijsko društvo, Metlika; g. Milan Culič, Bos. Krupa, kupila milo pri tVi-dki Brača Petrovič, Bos. Krupa; g. Drago Potkonjak, Bob. Krupa, kupila milo pri tvrdki Gojko Rodič, Bos. Krupa; g. Roza Kune, Rovte št. 105, nad Logatcem.	1505
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravniitvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka (2 D) za odgovor.
Pridno in zdravo kmečko dekle
se sprejme k mali družini brez
otrok v upravi.
Mariboru. Naslov
147.'
šivilje dobijo stalno delo na doni Vprašati v »Konfekcijski tovarni Skušek, Maribor, Tržaška ce sta 8.	1483
Priden, trezen majer s 4 delav
skimi močmi se sprejme pri g. Gruber, Razvanje pri Mariboru.
__1482
Sprejme se majer s petimi delov nimi močmi. Jareninski dol 39 ____1480
Šafer, 40 let star, išče stalno službo pri veleposestvu ; dolgoletno prakso tuai v lesu, z jako dobrimi spričevali. Naslov pove uredništvo lista.	1440
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in pe rilu Fran Repič, sodar v Ljub ljani, Kolizejska cesta 18. — V» jenec, ki je že nekoliko veič tego dela, se istotam sprejme. 1461
4-1
S 1. decembrom t. 1. je razpisana služba organista pri Sv. Trojici ^ Halozah.	1507
*»ljar»kega vajenca sprejme t. Leskošek, Celje, Ljubljanska esta 8.	1420
Prvovrstno posestvo, 3 orali vinograda, velik sadonosnik in polje, 3 hiše v lepem kraju, poleg farne cerkve, ob okrajni cesti v mariborski okolici naprodaj. Pojasnila daje Tratnik, Maribor, Grajski trg 2.	1509
Kdor želi kupiti lepo posestvo,
19 orlavo zemlje, njive, travniki, sadonosnik, gozd in gospodarsko |>cslopje na Planici št. 16 pri Framu. Cena 100.000 Din. 1478
Proda se lepo posestvo, črez 22 oralov, 1 oral vinograda, 7 oralov sadonosnika, 5 oralov njiv, 5 oralov travnika, drugo pa gozd. Vse hiše zidane in z opeko krite, tudi viničarija, posestvo je četrt ure od jareninske cerkve, tri minute od okrajne ceste, pol ure od železniške postaje Pesnica. Vpraša »e v trgovini Cmonik, Pesni-pa.	1481
Posestvo, približno 40 oralov, poslopja v najboljšem stanju, na lenem kraju, četrt ure od železnice in trga prodaje Lov. Cremožnik, Celje, Kralja Petra cesta 28. 1495
Posestvo, 5 oralov z gospodarskim poslopjem, sadonosnik, vinograd, njive, gozd, proda takoj Vincenc Vrečko v Grajenšaku, p. Vurberg pri Ptuju. 1493 3—1
Zamena in najem posestev. Kdor želi zamenjati ali dati v najem posestvo, naj se zglasi v posredovalnici »Marstanc, Maribor, Rotovški trg 4, kjer posebni oddelek sprejema brezplačno prijave do konca novembra. 1500
Več posestev na prodaj. Večja iz-bera posestev ugodno na prodaj. Naslovi: »Marstan<, Maribor, Rotovški trg 4.	1501
Posestvo za prodati, Rošpoh 3, sadonosnik 4 orale, 1M orala
fozda in njive, Vi ure od Mari-ora, Lubej, Pesnica.
Krasno posestvo, 14 oralov veliko, lepa stanovanjska hiša, kakor gospodarsko poslopje z zelo dobro iaočo gostilno, na prmetni točki v industrijskem kraju, po ugodni ceni na prodaj. Naslov v upravi.	1498
Kdor želi kupiti posestvo ali prodati naj se oglasi pri g. Josipu Grošl, Slivnica pri Mariboru.
1497
Kupci posestev, pozor. Prodam vrlo lepo posestvo z dobrim gospodarskim poslopjem, v najlepši legi, kakor rozca sredi vrta, se nahajajo okrog poslopja vse njive, travniki, velik sadonosnik, vinograd in gozd. Redi se lahko 6 do 7 glav živine. Posestvo leži 10 minut od Novecerkve. Več se izve pri Antonu Korošec, pos. in mlinar, Globoče, Vojnik pri Celju.	1508
Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce in sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska nlica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo.	1486
10—15 polovnjakov zelo dobrega jabolčnika in hruškovca poceni na prodaj. Naslov v upravi. 1499 Močno kolo se proda za 600 Din. Brezje pri Mariboru št. 58. 1504
Poaor! Župnijski uradi! Vsa dela pri cerkvah ter kritje in barvanje stolpov napravi z lastnimi pripravami, brezhibno, po najnižjih cenah. G. Gričnik, klepar-stvo, Muta ob Dravi.	1472
Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodarsko podjetje v Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba točna.	1032 16—1
Trsje za vinograde! Prodajam trse na podlagah Gothe in Ri-paria portalis cepljeno, rizling, beli burgundec, gutedel, silva-nec, peček, mosler in več vrst črnine. Kovač Franc, drevesnica in trsnica, Maledole Vojnik 1456
Rabljene sode za vino in mošt dobite najceneje pri tvrdki Pugel in Rosman, veletrgovina z vinom Maribor, Trg Svobode 3. 1467
Mlinarji! Na prodaj so stroji za valjčni mlin. Naslov v
•ta.
upravi li-1458
Sadno drevje naročujemo v JX>-pelco zadovoljstvo pri I. slov. irevesnici I. Dolinšek, St. Pavel v Savinjski dolini. Zahtevajte ceniki_1357
Kapnjem stalno borov, smrekov In Jelkin les za rudokope. Plačilo lajamčeno. Ponudbe na Dragotin Korošec, Rečica ob Paki. 1401
Svarilo! Podpisani svarim vsakogar, ki se Di predrznil kaj žaljivega govoriti o spodaj podpisanem, da se bo moral zagovarjati pri sodišču. Franjo Preac na Bresnici.	1490
Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti pri Rimskih toplicah r. z. z n. z. se bo vršil dne 31. oktobra 1926, ob pol 9. uri v uradnem prostoru. — Dnevni red: 1. Dopolnitev načelstva in nadzorstva. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. 1494
[NOV DOKAZ«)
Kazmerno v Istem Sara preteklega leta, povečalo Je društvo Ford prodajo svojih traktorjev v zadnjih štirih mesecih za 90%.
To je dokaz, da je ta prvorazredni traktor v resnici stroj za vsako porabo, neophodno potreben za vsakega poljedelca ia resnega producenta, ker današnja moderna tehnika ga ne more
pogrešati.
«t
~ ' j
* *
Cena traktorju Dinarjev 37.500'—
Franko Rakek, cena neobvezna
Izdelek od Ford Motor Company Obiščite Se danes jednega Izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi
13 Državna razredna loterija
ima največji dobitek 4,200.000 D
(štiri milijone dvestotisoč Din)
12 premij. Ena premija 1,200.000.
Vsaka druga srečka dobi. Žrebanje 11. januarja 1927.
Cena srečk: Cela Din 100.—, polovična Din 50.—, četrtinska 25.—. Dobitki in šance so sledeči:
4,200.000, 3,7000.000, 3,400.000, 1.600.000,
špe
4,000.000, 3,800.000, 3,000.000, 3,500.000, 2,900.000, 2,400.000, 1,500.000, 1,400.000, 2 a 1,200.000, 2 & .000, 2 * 400.000, 2 k 800.000, 4 k 250.000, 6 k 200.000, 2 a 100.000 10 k 80.000, 8 a 60.000, 2 a 50.000, 24 k 40.000, 38 k 30.000, 2 a 24.000, 46 k 20.000, 116 k 10.000 in še preko 120 tisoč raznih dobitkov izpod 10.000 Din.
Jaz bi rad tudi Vam enega teh velikih dobitkov izplačal, zato naročite Se danes eno srečko.
Ker bodemo v decembru preobloženi z delom pri izplačevanju dobitkov 12. razredne loterije, naročite srečke za 13. raz. loterijo že sedaj, ker se razpošiljajo že od 20. novembra t. 1. naprej. Srečke plačate po _ prejemu istih, po poštni položnici, poštnine prosto. Z naročilom nikar ne odlašajte, ker odlašanje ni nikjer dobro, posebno ne tukaj, ker bodo srečke kmalu razprodane. Vsak naj naroči vsaj eno četrtinsko srečko, ki stane samo 25 Din, da poskusi svojo srečo, s katero lahko zadene" v srečnem slučaju en milijon Din. Mogoče Vas ravno tukaj sreča čaka. Za naročila srečk zadostuje dopisnica z natančnim Vašim naslovom pri Antonu Golež, Maribor, Aleksandrova cesta št. 42.
1510
Velika sezijska prodaja!
Prodajam niže navedeno blago po sledečih cenah:
flanele od Din 10.— naprej, barhente od Din 12.— naprej, modne barhente od Din 22.— naprej, moško sukno od Din 62.— naprej, žensko volneno blago od Din 42.— naprej, moške hlače suknene od Din 90.— naprej, moške zimske suknje Din 425.—> odeje, navadne Din 116.—, odeje, line klotaste Din 200.—. Vm drago zimsko blago po zelo znižanih cenah. Vsakdo «i naj ogleda zalogo bre« siljenja k nakupa pri
F. STARCIC, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA ST. 15.
Anton Grundner naslednik:
Franc Drofenik
Priporočam svojo špecerijsko trgovino, kjer se dobi vedno sveže blago, beli amerikahski petrolej, karbolinej, špirit za mizarje, šelak, in vse drugo špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah. Nadalje kupujem jajca, fižol, pšenico, orehe, vinski kamen in vse druge poljske pridelke po najvišji dnevni ceni. Pridite itn prepričali se bodete, da je pri meni vedno sveže in dobro blago ter solidna postrežba.
H«nko Kreft trgovee v Ptuju
nasproti gostilne Zupančič.	1484
Pozor!	Pozor!
To moraš čifafi!
V Poljčanah umetni in valjčni mlin od tvrdke Anton Grundner je prevzel Franc Drolenik m sedaj se vedno dobi moka, oziroma zamenja pšenica za moko, po sledečih procentih: 75, 70, 65 in 60, potem se zamelje pšenica in se dobi 96% nazaj in plača 30 Din od 100 kg.
Vsi kmetje in kmetice, pridite sedaj in se prepričajte: kdor še ne ve, naj poskusi; kdor pa že ve, naj naznani drugim!
Prodajam tudi koruzo, sol in moko na drobno.
Kupujem pšenico in vsako drugo zrnje po najvišji ceni, kakor tudi fižol.
Za veliki obisk se priporoča in Vas pozdravlja:
1488
KONCESIJONIRANA ZASTAVLJALNICA V MARIBORU
Licitacija
zastavnih predmetov se vrši dne 10. novembra 1926, ob 9. uri dopoldne. Prodali se bodo:
efekti štev. 26.299 do 28.196 — dragocenosti štev. 33.415
do 35.355,
ki se do 6. novembra 1926 ne podaljšajo ali ne dvignejo. Dne 8. in 9. novembra 1926 ostane zavod za vsak strankin promet zaprt.	1485
■ >« mži»a a.
Lovska pravica krajevne občine Zgornja Pols-kava se da potom javne dražbe do dne 31. marca 1928 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 20. novembra 1926, v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru, desni breg, soba štev. 1, pritličje.
Sreski poglavar v Mariboru, desni breg,
dne 22. oktobra 1926.	1489
£	Poljane« ». r.
i

Velika prodaja
1492
Po tvorniških cenah se oddajo:
sukna za ženske plašče sukna za moške obleke sukna za obleke modna sukna modni flaneli barhenti flaneli za perilo šifoni itd. itd. itd.
MODNA TRGOVINA
DOLCEM «fe M IRIH
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27.
i
Za bodočo zimsko sezono, kakor tudi za
miklavževa darila
se zaradi pomanjkanja prostorov sledeče stvari razprodaja jo s 25% popustom: domače čevlje za gospode, dame in otroke v volni in usnju, samoveznice, pipe, doze za tobak in zigarete, ustnike, pisemski papir, kakor tudi igrače, denarnice za gospode in dame, damske ročne torbice itd.
«Jos-iip Mlinaric, Mtti ibor
Glavni trg 17.	1503
> ^NtaftM&iftMfo^tAM&^MAMfoiAMA»
Velika izbira!	Nanžje cene!
Zimsko perilo, oopate, rokavice, sviterje, klobuke, dežne plašče, čevlje, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka	1502
Jakob Lali, Maribor
samo Glavni trg št. 2.
DOBRO POMISLI.
preden kaj kupiš! Denar je danes drag, zato glej, da si kupiš obleko in drugo blago tam, kjer je najcenejše in to pri: Mihajlo Lapuh, Konjice št. 93.	1487
A I., F A - O T I , K
ki so sežgani in ne več rabljivi, zamenjate najboljše za kotle iz masivne ploščevine, ki ohrani vedno dober okus,
samo pri	1097
A. ŠUNTNER, KLJUČAVNIČAR, ZGORNJA POLSKAVA
ZAHVALA.
Za vse mnogoštevilne izraze globokega sočutja in tihega sožalja povodom smrti najine nad vse ljubljene predobre soproge in matere, gospe
Frančiške Macun,
posestnice,
se vam najprisrčneje zahvaljujeva. Najino iskreno zahvalo za prečastno spremstvo na njeni zadnji poti izrekujeva vlč. duhovščini, vsem sorodnikom, g. progovnima mojstroma in delavstvu, vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem neštetim, ki so prišli od blizu in daleč, da so spremili blagopokojno na njeni zadnji zemski poti.
V Cvenu, dne 23. oktobra 1926. Žalujoči: Alojz Macun, mož, Ivan Macun, sin.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče in stari oče, gospod
Simon Bombek
dne 21. oktobra 1926, v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozablje-nega se je vršil dne 23. oktobra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Nova vas št. 45, na okoliško pokopališče.
Ker se nam ni mogoče vsem, ki so našega rajnega spremili na zadnji poti, posebej zahvaliti, izrekamo s tem našo najlepšo zahvalo: v prvi vrsti čč. gg. minoritom, čč. gg. kapuci-nom, posebno pa č. g. kaplanu Karolu Jelu-čiču za njegov v srce ganljiv nagrobni govor, Enako se zahvaljujemo tudi darovalcem cvetja. — Rajnega priporočamo v blag spomin!
Ptuj, dne 25. oktobra 1926.
Jožefa Fras, roj. Bombek, hčer. — Frane, Anton, Simon Bombek, sinovi.





AS* 5
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran ?.
Ce pridete t Maribor, potrudite se ▼ m.ari\a.fsi3st-u.riio trgovino
Fran j o Majer
na Glavnem trgu št. 9
kjer dobite razno zimsko Vlago, n. pr. odeje, koče, barben-te, moško in žensko sukno, plalDO, zimsko perilo ild. Itd.
po zelo nizkih cenah.	18S8

«a delo na domu in v tovarni se sprejmejo pri tvrdki Dur-java, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice. 1477
Kristjanske cene in dobro blago se dobi pri L TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17.
1831
A. Pinter-ja naslednik
Franjo Kac, Slov. Bistrica
pri farni cerkvi
priporoča za zimsko sezono vsakovrstno manufakturo za moške in ženske obleke, kakor: sukno, volneno blago, par hent, hlačevino, tiskovino, platno, odeje, perilo, robce, kakor tudi vse drugo, v to stroko spadajoče blago, vse najboljše kakovosti in po zelo znižanih cenah. — Nadalje nudi vedno sveže špecerijsko blago in vseh vrst železnino po najnižjih konkurenčnih cenah.	1471
Pozor!
Pozor!
Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefire in gotove različne obleke itd. pri	1352
Ivan« Mastnak
Celje, Kralja Petra cesta 15. Manufaktura in lastna izdelovalnica oblek.
Kostanjeva drva za fanin
aeobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, neklana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, event. proti akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4.
Posredovalci dobijo provizijo.	1469
Dobro in poceni zimsko blago, obleke, platno itd.
se dobi pri
I. TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17.
linoléum, posteljni vložki, tridelne žimnice 320 din., oto-mani 750 din., blago za pohištvo 60 din., gradi za žimnice 32 din., sifone 10 din., molino 8 din., rjuhe 26 din. meter, zavese, posteljne garniture,, posteljne in namizne odeje, perje žima, morska trava, vsakovrstne blazine, pernice kot blago za posteljna in tapetniška dela po izpod konkurenčnih cenah kri	1434 KARL PREIS, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 20.
Pošiljatve s pošto in železnico. — Cenike gratis.
4 £
TISKARNA SV. CIRILA, t Maribora, Koroški cest« štei. 5
in njena
PODRUŽNICA) Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
ima na razpolago:
1* vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko iolo, za meičcnsk« In oootm Mt,
2. vsa dpuga šolske potpebioine
kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, rvaaka, radirk«, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd, — Cen« zm«rn«. — Postralk* točn*
Za obilen obisk se priporoča cenj. dijaJtru In stariem:
PODRUŽNICA CIRIL0VE TISKARNE,	TISKARNA SV. CIRILA.
Aleksandrova cesta 6.	Koroška cesta 5.

je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce in drugo različno blago najboljše kakovosti p znižanih cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik BERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG ŠTEV. 2 poleg glavarstva.	1290
Dražba lova/.
Lovska pravica krajevne občine Spodnji Porčič se odda potom javne dražbe do dne 31. marca 1930 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, dne 15. novembra 1926 ob 10. uri dopoldne pri sreskem poglavarstvu v Mariboru levi breg, v sobi štev. 1/pr.
Sreski poglavar v Mariboru levi breg,
dne 19. oktobra 1926.	1479
Dr. Ipavic s. r.
EHHHHBESBHEHHHHHHHHEaa
Fr. Ksav. Krajnc-a naslednik
MABTIN GA JŠEK, Maribor, Glavni trg
priporoča tvojo veliko zalogo vsakovrstnih
posteljnih odej
lastnega Izdelka na drobno in na debelo. — Zahtevaj!«
ceniki	1191
HHHHEHH0HB0BHHBHBHH0BE]
V trgovini
Franc Kolarič, M
morate kupovati, ker
tam dobite dobro blago p* nizki ceni
Velika izbira blaga vseh vrsfc. 1098
Cujte!	Glejte!
M\RTIN»S0hfER, KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjlee H« teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. — Za prav obilen obisk se uljudno priporočam!

VOZNI BED
veljaven od 1. oktobra 1926, se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Cena Din 1.50.
Pohištvo
Lompletne) tudi posamezni komadi." Prevzame vsa stavbena in druga mizarska dela po brezkonkurenčnih cenah. Cenike gratii.
Zalog» pohištva združenih mizarskih Mojstrov, Maribor 5—1 Gosposka ulica 30. 1433
Borova debla
8 m dolga, od 16 do 24 cm premera kupim večjo množino za zimsko dobavo. Naslov v upravi.
1223 10—1
Hrastov »krogel les, kakor tudi cele hrastove gozdove kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbacnova ulica. Istotam se liče tudi en večji smrekov in bukov gozd za kupiti.	1400
!! Vareujte z denarjem !!
pri nakupu manufakturnega blaga. Predno kupite, si oglejte velikansko zalog«
in čudovito nizke cene v
mtMiufaktiiriil la modni trgovini
FRANC DOBOVICNIK
Celje, Crosposk« ulic« 15
Stranke iz dežele dobe popusti — Krojači ia Šivilje poseba« etat'!
TSet drobno!	J244 Na debele !
o ao o o oio o o o o o o o o oooooooooooooooooo
£
r
Enrilo
Splošno priljubljen
Kavni nadomesteK
okusen i cenen.
Dobiva se v vsef>
dobro asortiranifi
kolonijalniO trgovina

stane pri meni ena dobra budilka z triletnim pismenim jamstvom; tudi dobite že: 1 dobro nikel. anker-uro (31etno jamstvo) za 88 D 1 dobro sreb. žepno uro (5 letno jamstvo) za 277 D 1 orig. nik. »Doxa«-uro (lOletno jamstvo) za 340 D 1 orig. nik. »Omega«-uro (lOletno jamstvo) za 395 D Zahtevajte brezplačno najnovejši ilustrovani cenik od eksportne tvrdke švicarskih ur
„Jupiter", P. KNESER, Maribor
Aleksandrova cesta št. 27g.	1390
Edino najbjljsi šivalni stroji ia kolesa so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzner, Adler ia Pbonii =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski plotilni »troji zaamke »Dubied«. — Pouk O vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na ra7polago.
48
Vele!«u tli
EIEI1
se stara navade
in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni
vni pri
"Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus "Tudi k žihu spada neobhodno Ftavi Franck.
KTJl
nr=n—II—ju—h—ire
DK
Prlparača m
usKim sv. mili v
Za poljske krile
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna st. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki p« 700 in 800 D, 90 cm veliki po 80 D, 100 cm veliki p« 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki p« 1700 D.
Stenski krili > leseno podobo (korpusom) stanejo Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
Stenski krili
■ kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih pa 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi krili š kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru,
gar=ii=i[=n=)E
pr=if=i&
Najboljše in zelo tipežno b ago
asa moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, barhent, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J.N. Soštarič, Maribor,
ALEKSANDROVA CESTA.

Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici ¥ Celju
registriranj zadrugi i aeomejtno zarezo
(Marjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni in invalidai davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.
O v »i» »J r»' v'tilj^iliiviioit^	" li»»{} i! »3 i!" i
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
6 N I €
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po anš-žanih cenah samo v manufakturni trgovini
608
¿r* 1
Za obilen obisk se priporoča: K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9.
DJEN A
štedi in brij se sami Dober brivski aparat Din. 15, iin 24, zelo fin 33, jeklena britva 10, fina Solingen 20, poniklan lasostrižnik 40, jeklene škarje 6, žepni nož 3.25, žlice, jedilno orodje kakor sploh vso jekleno robo prodaja v prvovrstni kakovosti veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 24. Pišite takoj po ilu-strovani cenik z več tisoč predmeti. Železniška voi-nja se nakupu primerno povrne. Trgovci engros cene
		
		
03 £
6 o
O)
M
>03
S
S
I
Dober glas gre v mesta in dežele
Ter tudi k nam so novice te prispele,
Da kupiš dobro manufakturno blago in po «eni,
V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi.
Ako nisi bil tam še osebno,
Glej, da zapomniš si za vedno.
Da v Celju je mnogo raznih trgoivn,
A najeenejše kupiš vedno le pri
Vaient n Hladin, Celje
Prešernova ulica.
Samo zraven nemške cerkve!
□o »
B
0
¡5
§
8 »
®
1 a
I
5"
1246 ®
¿'t j^k A k	kii'k ¿Ik J'k > fk-i	Jlk J.t
dtt *
najboljše In najvarnejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici?Mariboru
Stolna ulica St 6	r. z. 2 n. z.	Stolaa ulica st. 6
Hranilne vloge brez odpovedi po Na trimesečno odpoved po
ID
m m m m s
KI
n m m n ca m n a m
KI
Zadružna gospodarska banka d. d«
................. .. m 1 . . ■ ■ ■ ■ ■ . 1 n 1 1 ii m 11 n 1 1 11 111 uti
Podružnica Maribor«
■ iutni, novozgrajeni palači, Aleksandrova eesta B, prei franiiikanil«
cerkvijo,
Isvriaje tu banine posle najkulantnejše! >-< Najvišje obreitovanje vlof m knjižice in t tekočem računa,
^ooblaSfeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
cd
na n
111 111 m m m m m m m m m m 111 111
Somišljeniki, širite naš list!
Tiskar:
predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Janufi Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Goap*-predetarmk: Jani Golo«, novinar t novinar v Mariboru.