GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO (MM1MJ©B3IGLAS CENA 4.500 DIN - Leto XLII - št. 53 Kranj, petek, 14. julija 1989 Franček Rudolf Svoboda, (Cj(i enakost, bratstvo Slavko Gaber illje Francoska revolucija kot nekaj, kar si je treba prisvojiti. Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJC in BANKA FORMUL^PRIHRANKA Rdeča knjiga V Rdeči knjigi so med izjemno uspešnimi tudi tri gorenjske organizacije. Med najboljšimi je seveda že vrsto let kranjska tekstilna tovarna I BI, na seznam se je letos s prodajo na drobno ponovno uvrstil kranjski trgovec Merkur, v elitni druščini, ki ima 29 članov pa je z Gorenjske še LIP-ova lesna tovarna v Bohinju, v isti sapi pa velja dodati, da ima blejski LIP med pridnimi še tovarni na Rečici in v Mojstrani. Namen Rdeče knjige, ki so jo tokrat prvič v celoti sestavili v slovenski gospodarski zbornici, je predvsem opozarjanje slabih (zaosta-jajočih), teh pa je veliko več kot pridnih (nadpovprečnih). Pridnih je letos na Gorenjskem 28, poleg omenjenih treh najboljših najdemo standardno dobre, kot so begunjski Elan, kranjski Ikos, kranjski Exoterm itd. Seznam slabih pa ima letos 86 imen, tudi na njem imajo nekateri že kar domovinsko pravico, nasploh je v Sloveniji značilno, da ključni del zaostajajočih ostaja že leta nespremenjen. Kot zanimivo spremembo velja omeniti, da so se letos med slabimi znašle vse gorenjske tekstilne tovarne, izjema je le najboljši IBI in Gorenjska predilnica iz Škofje Loke, ki je uspela obstati med povprečnimi. Zato pa so se naprej prerinili trgovci, ki so dolgo vrsto let krpali poslovne rezultate, zdaj pa jih je kar sedem med pridnimi. Vprašali boste, čemu dajemo tolikšen poudarek Rdeči knjigi. Razloga sta vsaj dva. Prvi tiči v nenehnih spremembah in ovinkih obračunskega sistema, kar onemogoča dobre primerjave, v Rdeči knjigi pa je uporabljena metoda primerjanja v enakih ali sorodnih dejavnostih, kar ob enakih pogojih gospodarjenja vendarle pokaže, kdo je boljši in kdo slabši. Drugi razlog pa je medsebojna obveščenost, saj so napočili časi, ko je zelo dobro vedeti, kako trden je poslovni partner oziroma kako tvegano je s kom splepati posle. Vsak izmed petindvajsetih kazalnikov nekaj pove, navsezadnje veliko tudi, kakšna je kadrovska sestava zaposlenih in koliko let so se v povprečju šolali, kar so v Rdečo knjigo vključili zadnji dve leti. V zbornici naj jo torej napravijo le še dostopno. Baza podatkov je letos prvič v zbornični službi, zajetno knjigo številk pa seveda kaže kar najhitreje spremeniti v računalniško obliko in jo tako z računalniško podprtim informacijskim sistemom, ki ga v zbornici že uvajajo, napraviti dostopno vsem in vsak trenutek. M. Volčjak Obisk iz Stuttgarta - Župan mesta Stuttgart-NVest Giinter Stegma-j*r je v začetku tedna prišel na obisk v Slovenijo. Do obiska je prišlo na pobudo Kluba Triglav v Stuttgartu, katerega predsednica je Ana Štuhec, pokroviteljstvo nad klubom pa ima občina Kranj. Tako je bil župan Giinter Stegmaier v torek in sredo, po srečanju s predsednico mesta Ljubljana Nušo Kerševanovo in podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Janezom Bohoričem, na obisku v kranjski občini, kjer je obiskal obe Iskri, zasebnika-mizarja Šenka in Ovsenika in Gorenjski tisk. V Gorenjskem tisku (na sliki), kjer ga je spremljal med drugim tudi predsednik izvršnega sveta Kranj Henrik Peternelj, si je ogledal tehnološko razvito in kakovostno proizvodnjo, seznanili pa so ga tudi s poslovno in izvozno naravnanostjo. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Včeraj odprli festivalno dvorano Bled, 14. julija — Včeraj so na Bledu odprli obnovljeno in povečano festivalno dvorano, v kateri bo v času svetovnega veslaškega prvenstva sprejemni center pa tudi kongres svetovne veslaške zveze. Osrednja dvorana je nekoliko manjša kot prej, pomembna pridobitev pa so tri nove dvorane, ki bodo koristne predvsem za kongresni turizem. Vrednost naložbe je okrog 20 milijard dinarjev. C. Z. (mrmmjm^ .glas VEČ KOT ČASOPIS Ljudje varčujejo že pri hrani Koliko lukenj ima pas? Kranj, 12. julija - Ko so tudi prvi politiki priznali, da ne gre samo za potitovske težave, ampak da družba in njeno gospodarstvo "drvita" v globoko krizo, je bilo moderno reči, da bo treba zategniti pas za nekaj lukenj. Vsi smo tedaj vedeli, da politika nima v mislih hlačnega pasu, temveč "pas", ki je obetal slabše čase, skromnejše zaslužke, večjo draginjo... Slutnje se uresničujejo v vseh razsežnostih. Dno družbene in gospodarske krize se še ne vidi prav tako ne konec negativne krivulje standarda in razvoja. Ljudje, že siti obljub, češ "zategnite še eno luknjo na pasu, potem pa bo bolje", hočejo vedeti, koliko lukenj ima pas, katera je zadnja. Čeprav osebni dohodki realno padajo že sedmo leto zapored, se je "zategovanje pasu" pri porabi hrane začelo šele pred tremi, štirimi leti. Podatek ne preseneča: skromnosti navajeno ljudstvo se je najprej odreklo dobrinam, ki niso bile živlienisko nujne; zadnja leta, ko velikih rezerv ni več, varčujejo tudi pri hrani. Ni se nam treba "opirati" le na suhoparne statistične podatke, veliko bridkih spoznanj o razsežnostih kriznega časa povedo že mesarji in trgovci. Navedimo samo nekaj "krutih resnic" o luknjah in pasu! V Žitovi pekarni v Naklem prodajo v plačilnih dneh 10 do 20 odstotkov več kruha, kot v sušnih dneh pred izpačilom osebnih dohodkov. Prvorazredno in dražje meso ostaja na kavljih, medtem ko je vse večje povpraševanje po slabših vrstah. Če so gospodinje nekdaj naročale meso za zrezke v kilogramih, ga zdaj v kosih (enega, dva, tri...). V šoli so nas učili, da je mleko domala edino živilo, ki vsebuje vse hranilne snovi; podatki iz kranjske mlekarne pa dokazujejo, da smo junija pojedli le dve tretjini lanskih junijskih količin jogurta in tri četrtine sirov ter popili tudi nekaj tisoč litrov manj mleka. V škofjeloških Mesoizdelkih je bil prodaja govejega mesa v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim za šest odstotkov manjša, svinjskega za petnajst, izdelkov na enaki ravni. V obeh Žitovih pekarnah na Gorenjskem, v Lescah in v Naklem, je upadla prodaja od tri do pet odstotkov, o "padcu" so nam pripovedovali tudi v jeseniški klavnici... C. Zaplotnik Dobra kranjskogorska sezona - Že nekaj let ima Kranjska gora obe sezoni, zimsko in poletno, zelo dobro zasedeno. Tudi letos v hotelih in v zasebnih turističnih sobah beležijo zadovoljiv obisk, večinoma agencijskih gostov, med njimi je največ Angležev. Vsako leto pa kranjskogorsko turistično društvo poskrbi za nekaj novosti, s številnimi novimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami ter za lepo urejeno okolico. Med drugim so poskrbeli za simpatičen nasad rož pri hotelu Kompas, ob vhodni cesti v Kranjsko goro. Zasaditev so zasnovali tako, da je že od daleč razviden napis KOMPAS... Foto: F.Perdan Po sprejemnih izpitih v srednjih šolah Nadštevilni so odpadli Kranj, 13. julija - Slika bodočih prvih letnikov v gorenjskih srednjih šolah je več ali manj že čista. V peterici šol so se po sprejemnih izpitih nadštevilni kandidati usuli, posrkali so jih deficitarni programi (v Kranju zlasti tekstilni in obutveni ter mlekarski). Na videz bo torej septembra vse v redu. Na videz, kajti odpadli učenci, prijavljeni v kranjski in škofjeloški srednji šoli pa v ekonomski, trgovski in celo gostinski šoli, kjer jih je bilo v posameznih programih preveč, so morali že na pragu srednje šole sprejeti kompromis. Samo v tekstilni in obutveni šoli, denimo, so po sprejemnih izpitih nanovo vpisali 35 učencev, ki so prišli večinoma iz ekonomske in trgovske šole. Sicer pa so učenci, ki jih je čakal sprejemni izpit, v glavnem izkoristili priložnost tako imenovanih treh dni; tri dni pred izpitom so se namreč lahko prijavili za izpit tudi v drugi šoli, torej hkrati v družboslovni in naravoslovni, denimo, ali naravoslovni in ekonomski. Od tod sprva tudi nekaj zmede, ko je bil učenec, na primer, hkrati sprejet v dve šoli, odločil se je za eno, umika iz druge pa ni sporočil. Tako so v škofjeloški družboslovni šoli lahko naknadno sprejeli še štiri učence. Sicer pa so tu morali odkloniti 32 učencev. V ekonomski šoli so jih napotili drugam 16, v trgovski 33. H. Jelovčan KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ Vaš turistični servis V GLOBUSU - II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892 SE PRIPOROČAMO! Kranjska gora, 12. julija — Artur Takač v Kranjski gori — Strokovni sodelavec komiteja MOK in osebni svetovalec predsednika MOK Juana Antonia Samarancha, Artur Takač, je te dni obiskal Slovenijo. Sprejel ga je tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj. Gost je bil tudi v občini Jesenice. V Kranjski gori sta ga sprejela sekretar za pravosodje in upravo ter predsednik SZ Slovenije Janez Zaje in predsednik občine Jesenice Jakob Medja. Tu so se pogovarjali o kandidaturi Slovenije, Koroške in Furlanije — Julijske Krajine za organizacijo zimskih olimpijskih iger. Artur Takač je za kandidaturo za zimske olimpijske igre Treh dežel, skupnosti Alpe — Jadran. Od leve proti desni — Predsednik SZ Slovenije Janez Zaje, Artur Takač, predsednik občine Jesenice Jakob Medja. (DH) - Foto: G. Šinik CD lu o o Ž (J CD mummm^iGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 14. julija 1989 VINE BESTER NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Grozi razpad opozicije? Tudi sam bi se v celoti strinjal s trditvijo, ki jo je bilo v zadnjem času moč kar nekajkrat v bolj ali manj prikriti obliki prebrati v različnih sredstvih javnega obveščanja, da se že pričenja sezona predvolilnih bojev. Ravno toliko, kolikor je vse skupaj še vedno na meji popolne abstrakcije, gre tako v posameznih govorih politikov kot posameznih "družbenih projektih" čutiti dokajšnjo mero povsem konkretnih aktivnosti. Če tokrat zanemarimo misel, ali se je Partija (že) odločila, kaj bo naredila s predstoječimi volitvami, je nekaj več kot očitno. Čeprav bodo oblastniški mlini morda (zopet) izigrali narod in si na sebi lasten način priredili pravila tako predvolilne kot seveda predvsem volilne igre, ne bo mogoče tako preprosto kot doslej priti (ostati) na prestol-u. Od omenjenih potez bo seveda v veliki meri odvisna tudi vloga novih zvez ali dela politike, ki bi ji pogojno lahko rekli celo opozicija. Le-ta je prav v zadnjem času doživela kar nekaj močno vsebinskih pretresov. Bolj ko gre zares, kot pravijo nekateri, bolj postajajo stvari tudi na področju alternativne politike po eni strani smelejše in po drugi strani diferencirane. Pozornemu bralcu notranjepolitičnih rubrik zanesljivo niso ušle zadnje izjave in akcije vsaj dela politične alternative. Posamezni primeri povsem nedvoumno kažejo, da začenja prihajati do povsem odkritih nasprotovanj znotraj te politične grupacije, in da se vse bolj kaže velika razdrobljenost. Zaprisežene! obstoječe (samozvane) politične oblasti bodo ob tem seveda strumno pokimali z glavo, češ vedeli smo, da to ne more nikamor pripeljati ("politika je namreč sila občutljiva in naporna stvar, ki je dodeljena le izbrancem"). Našli se bodo tako takšni, ki v razdruževanju alternative vidijo toliko večjo možnost za uradno politiko kot takšni, ki vam bodo prisegli, da je vse skupaj dobro premišljena zakulisna igrica. Nimam namena opravljati Sizifovega dela iskanja edine resnice, ampak zgolj opozoriti, da je povsem neživljenjsko pričakovati, da se bodo neke politične organizacije, ki jih združuje oznaka alternativa, ujemale prav v vseh stališčih in načinih. Mar ni povsem zadosti, da najdejo samo nekaj temeljnih stičnih točk in gredo naprej po svojih načrtih in zmožnostih ? Resda pri nas z demokracijo še ne znamo barantati, kajti v domači hiši je bila dolga leta popoln tujec, a zato, vsaj zaenkrat, niti najmanj ne gre izgubljati vsega upanja. Kot je bilo rečeno na nedavnem kongres SDZ - ali bodo volitve prihodnje leto resnično svobodne, ali pa jih ne bo, vsaj za slovensko svobodnomislečo javnost ne. To pa je hkrati tudi ena od prej omenjenih točk koalicije, kjer kot kaže med alternativo ni bistvenih razlik. Pa naj bo to "linija" SDZ, SDZS, SKZ... ali pa RK ZSMS, Debatnega kluba 89. Skupine 88... Zadrege kmetijsko zemljiške skupnosti Gorenjska pomaga prizadetim ob poplavah Kranj, 15. julija - Vsi občinski odbori Rdečega križa na Gorenjskem so se takoj vključili v akcijo pomoči za prizadete prebivalce Haloz, ki jim je hudo neurje uničevalo premoženje in ves letošnji pridelek. Pri občinskih odborih Rdečega križa pravijo, da se oglašajo posamezniki, ki bi radi pomagali bodisi s prispevkom posteljnine, gospodinjske posode ali nakazali denarni prispevek. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun Rdečega križa Slovenije številka 50101 - 678 - 515709 - prispevek za prizadete v poplavah v Halozah. Posteljnino in gospodinjske pripomočke pa lahko oddate pri vseh občinskih odborih Rdečega križa. Zanjmivo pri tej akciji pa je - ugotavljajo nekateri sekretarji občinskih odborov Rdečega križa, da se javlja vedno več posameznikov, ki na noben način nočejo biti imenovani kot darovalci. Verjetno posledica tega, ker so darovali za rudarje v Starem trgu na Kosovu, nato pa so se iz Srbije začele pojavljati zahteve, da se objavijo priimki in imena darovalcev. D.Sedej "cJMMGLAS Ob 35 —letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija), Danica Zavrl —Žlebir (socialna politika, Tržič). Dušan Hu-mer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Ši-nik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Žalar. Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 —1/72. uredništvo tel. 21860 Kako do denarja za odkup zemljišč Škofja Loka, 12. julija - Dvoma, ali je kmetijsko zemljiška skupnost potrebna ali ne, po vsebinski plati ni, če pa pogledamo, kakšen denar ima na voljo za svoji prvenstveni nalogi, to je odkup in izboljšavo kmetijske zemlje, pa vprašanje o smiselnosti obstoja, vendarle ni tako neumestno. Škofjeloška skupnost, denimo, bo z letošnjim prilivom denarja komaj obdržala sama sebe. Vir denarja za kmetijsko zemljiško skupnost je prispevek od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki pa zadnja leta inflacije ne lovi niti za rep. Koje škofjeloški izvršni svet pred časom obravnaval zadrege kmetijsko zemljiške skupnosti, je v republiko poslal apel, naj bi se ta prispevek, enotno za vso Slovenijo, sproti valoriziral, obračunavati pa bi ga tudi kazalo od vseh površin (ceste, funkcionalna zemljišča, prizidki in podobno). Medtem ko v škofjeloški kmetijsko zemljiški skupnosti z dobrimi programi uspejo dobiti vsaj lepo vsoto denarja iz republike za izboljšave kmetijskih zemljišč, pa so njihovi nameni, da bi uveljavljali pred- kupno pravico za kmetijska zemljišča, že vnaprej obsojeni na propad. Prvič je takšnih zemljišč sploh malo na ponudbo, drugič pa še za tista, ki so, skupnost ne more spraviti skupaj denarja. Trenutno en takšen povprečen kos zemlje stane 200 milijonov dinarjev; toliko denarja se letos od spremembe namembnosti niti ne bo nateklo v blagajno skupnosti. V kmetijsko zemljiški skupnosti vidijo nekaj več možnosti za odkup kmetijskih površin, nujno potrebnih za nadomestila kmetom za razlaščena zemljišča (lep primer je v Retečah, kjer so kmetje pripravljeni odstopiti svoje njive in gozdove Tehniku za gramoznico le, če v zameno dobijo enako kakovostno družbeno zemljo v bližini), edino v sodelovanju sklada stavbnih zemljišč. V zvezi s kmetijskimi zemljišči je občinski izvršni svet tudi priporočil, naj bo čimprej izdelana evidenca sklada zemljišč ter od premoženjsko pravne službe terjal poročilo o kmetijskih zemljiščih, katerih lastnica je občina, vendar so v zakupu in od njih praktično nima ničesar. H. Jelovčan Čudna (neso)razmerja v srednješolskih predmetnikih Domovinski "verouk" obsežnejši od računalništva Kranj, 12. julija - Iz svojih srednješolskih let se spominjam, da so bili predmeti ustava, zakonodaja pa temelji družbenopolitične ureditve SFRJ med najmanj priljubljenimi, če že ne ravno osovraženimi. Tudi raziskava o priljubljenosti predmeta samoupravljanje s temelji marksizma, ki so jo opravili pred nekaj leti, je pokazala podoben rezultat. Vzrok: predmet je kljub sodobni preobleki in strokovnim učiteljem ostal več ali manj papirnat, drugačen od stvarnosti, ki se v šoli meri predvsem po stopnji (ne)demokratičnih odnosov med učitelji in učenci... Sklepam, da seje prav zaradi "nezrelosti" učencev predmet STM preselil iz prvih v višje letnike usmerjenega izobraževanja. Lahko podvomim, da je njegova priljubljenost s preskokom bistveno porasla'.' A pustimo tokrat (ne)priljubljenost in vzroke zanjo ob strani. V oči namreč zbode tudi neka druga primerjava; v večini srednješolskih programov ima predmet samoupravljanje s temelji marksizma v vseh štirih letnikih skupaj 140 ur oziroma v dveh letnikih po dve uri na teden. Računalništvu in informatiki je odmerjenih vsega 70 ur... Med temeljne sestavine splošne razgledanosti, torej tudi med temeljne šolske predmete, poleg matematike, domačega in tujega jezika vsekakor sodi tudi poznavanje lastne domovine, njene ureditve. Menim, da nam teh znanj večini celo manjka. Zato 140 ur v štirih gimnazijskih letnikih najbrž ni preveč, čeprav je nasprotni "tabor" prepričan, da bi vsebino predmeta STM lahko brez posebne škode vgradili v druge predmete, denimo, v pouk dokaj obsežne zgodovine, ki v srednji šoli tako ali tako začenja le na novo obravnavati iste dobe in dogodke, kot jih je nekoliko manj "zrelo" že v osnovni šoli. Enako kot domovinski "verouk" pa med temeljna znanja srednješolcev sodi naj bi tudi računalništvo in informatika (če že govorimo o približevanju Evropi 1992 in pragu drugega tisočletja). Eno šolsko leto po dve uri na teden računalniškega opismenjevanja je posmeh vsem ploham besedam o naši sijajni prihodnosti, do katere nas bo popeljalo le znanje, ustvarjalnost, podjetnost... Ne rečem, da bi se računalniški pouk morali povečati na račun pouka samoupravljanja, rečem pa, da v srednješolskih predmetnikih zasluži vsaj tolikšno, če že ne večjo, pozornost. Tudi na to velja misliti ob vsebinskem preoblikovanju šolskih pr°gramoV- H. Jelovčan Letna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič Podpora prenovi sindikata Tržič — V Tržiču je bila pred kratkim seja Občinskega sveta Zveze sindikatov, ki so se je poleg predstavnikov osnovnih organizacij sindikata iz tr-žiških delovnih organizacij, udeležili tudi predstavniki medobčinske zveze za Gorenjsko in republiške zveze. Kljub maloštevilni udeležbi, ki je komaj zadostovala za sklepčnost seje, pa je bilo v razpravi izrečenih precej tehtnih besed. Predsednica Občinskega sveta Vera Umek je podala poročilo o uresničevanju programskih nalog v minulem obdobju in poudarila, da so sicer vložili veliko naporov, rezultatov pa praktično ni. Nekateri organi in komisije delajo dobro, še več pa jih ne deluje in v praksi niso zaživeli, zato jih bo potrebno iz programa črtati. Veliko nejasnosti in ovir je tudi v večni dilemi, ali naj se sindikati povezujejo po panogah ali teritorialno. Eden od razpravljalcev je dejal, da je pokazatelj aktivnosti sindikata tudi udeležba na seji, ki seje niso udeležili predstavniki Bombažne predilnice in tkalnice, ki bi najbrž imeli veliko povedati o položaju v svoji delovni organizaciji. Še vedno smo priča samo dogovorom, ki jih potem ne uresničujemo. Edina rešitev je v programu prenove sindikata, ki naj bi po novem delal samo tisto, kar je delavcu potrebno. Sindikat, takšen, kakršen je, nima moči, ker ne uživa zaupanja delavcev. Na seji je prišlo do ugotovitve, da po večini osnovnih organizacij sindikata niso podrobneje razpravljali o poročilu o uresničevanju nalog in o programu prenove, ki ju je dal v razpravo Občinski svet. Interes delavcev je, naj bi bil sindikat s svojim delovanjem navzoč ravno v osnovnih organizacijah. Če se sindikat ne bo hitro in kvalitetno prenovil, nebo mogel več ostati delavska organizacija, saj se bo sicer pojavilo več novih sindikatov. Sodelovanje Radovljica - Štrpce Dvojni "ne" - za dom in konferenco Radovljica, 12. julija - Ob obtožbah, ki sta jih pred nedavnim na račun Slovenije in Slovencev izrekla Mihail Kertes (na tribuni v Črni gori) in Redžep Hodža (na seji zveznega predsedstva ZSMJ), in ob tem, da je srbsko predsedstvo zavrnilo pripravljenost slovenskega za skupni pogovor, so tudi v radovljiški občini premislili, ali je smiselno pristajati na vsiljeno dolgoročno sodelovanje med Radovljico in novoustanovljeno kosovsko občino Štrpce in že za začetek na podlagi razdelilnika Stalne konference mest in občin Jugoslavije prispevati za dograditev kulturnega doma 24 milijonov dinarjev. Izvršni svet je ocenil, da se politika v skladu s programom zvezne vlade ne sme vtikati v gospodarstvo in da tudi ne bi smelo biti ovir za vzpostavljanje sodelovanja med radovljiškimi in štrpskimi organizacijami, če bi le bil interes in obojestranska korist. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je sklenilo, da zaradi zaostrenih političnih odnosov s Srbijo in Kosovim prekinja vsako sodelovanje z občino Štrpce in da ne daje soglasja za prispevek h gradnji kulturnega doma; predlagalo pa je tudi, da naj radovljiška občina izstopi iz Stalne konference mest in občin Jugoslavije, v kateri je le še 23 slovenskih občin. Vodstvo občinske organizacije ZK je ocenilo, da ni razloga za spremembo skupščinskih stališč, sodelovanje naj se vzpostavi, če imajo radovljiške in štrpske organizacije morebitne skupne interese, prispevek za dom na podlagi razdelilnika pa je vsiljena zadeva. Predsedstvo občinske konference SZDL ni podvomilo v smiselnost sodelovanja med občinama Štrpce in Radovljica, vendar je zahtevalo, da naj se najprej pripravi konkretni program sodelovanja z obojestranskimi koristmi, šele potem pa naj se prouči predlog Stalne konference. Radovljiški odločni "ne" za prispevek k dograditvi kulturnega doma v Štrpcah in pobuda za izstop iz Stalne konference mest in občin Jugoslavije kažeta, da so časi, ko so politiki iz pisarn odločali, kdo bo s kom sodeloval in koliko bo za to prispeval, minili. Pa ne le to: počasi in vztrajno propadajo tudi organizacije, ki so nekdaj imele pomembno vlogo, a je zdaj, koje politika (prerazdeljeva-nja denarja) nekoliko zgubila na vsemogočnosti, nimajo več. C. Zaplotnik V razpravo se je vključila tudi družbena pravobranilka samoupravljanja v Tržiču, Breda Milic, ki je dejala, da bo moral sindikat hkrati s spremembo družbenoekonomskih odnosov pokazati večjo prizadevnost, strokovnost in odgovornost, ter hkrati postati enakopraven partner poslovodnim strukturam. Sindikat bo moral imeti odločilen vpliv pri določanju pravic delavcev in pooblastil samoupravnih organov, hkrati pa se bo moral vključiti v vse zadeve, kjer bo prišlo do kršenja teh pravic. Nekako tak,o so se glasile tudi razprave predstavnikov republiške in medobčinske zveze sindikatov. Poudarili so, da gre pri področju prenove sindikata za slabo informiranost, saj si nekateri prizadevajo, da bi si ohranili svoj položaj in še naprej ostali pri starem . načinu dela. V preteklosti se je sindikat ukvarjal s kopico stalih stvari, po novem pa naj bi se posvetil le opredeljevanju meril za ceno dela, zaščito delovnih mest, pogojem dela, socialni politiki v razmerah tržnega gospodarstva in zaščiti sindikalnih aktivistov, te naloge pa naj bi opravljal bolj dosledno. Gre torej za nov koncept, kakšna naj bo organiziranost prenovljenega sindikata, pa naj odloča članstvo. Ali naj bo povezovanje regijsko ali panožno, prav tako ostaja stvar dogovora. Potem se tudi ne bo več potrebno ukvarjati z nemočnostjo sindikata. V Tržiču so program prenove sindikata že predlagali. Vsebuje vse temeljne omenjene naloge, po katerih naj bi sindikat zopet postal prava delavska organizacija. Kako pa bo program prenove zaživel v praksi, se bo pokazalo, ko bodo znani učinki ukrepov nove gospodarske politike. M. Gregorič Petek, 14. julija 1989 3. stran ln}ništvn leta 1995 na dvesto let od nieeove nrezeodnie smrti. Okvirni program praznovanja, ki ga je pred nedavnim potrdila tudi občinska skupščina, predvideva, da bi bile nekatere prireditve enkratne, druge pa naj bi postale stalni del kulturnega življenja mesta in občine. Vrhunec prireditev naj bi bil v Ker je bila Linhartova rojstna hiša v slabem stanju, zlasti streha in fasada, sta jo njena lastnika začela letos s soglasjem in nadzorstvom kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine obnavljati. Večino dela sta opravila sama, del pa strokovnjaki zavoda, ki so reliefe očistili, jih površinsko zavarovali in nanovo oblikovali odpadle dele. Ker je stavba razglašena za kulturni spomenik in ker so dela pri obnovi fasade presegla okvir normalnega vzdrževanja, je spomeniška služba zaprosila občinski izvršni svet, da zagotovi denar za plačilo strokovnih del. I/vršni svet je na zadnji seji odobril pomoč v znesku osem milijonov dinarjev. V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) so obiskovalcem v teh dneh na ogled dela akademskega slikarja Milana Batiste. Nasploh je v teh dneh kulturniški utrip v radovljiški občini v porastu - aktivno delo galerij, prenovljena Festivalna dvorana, pričetek posebnih poletnih kulturnih prireditev... Pa vendar se očitno v tej občini tudi zatika — problematika gradu, o kateri pa bomo več pisali v torkovi številki. (V. B.) Foto: Gorazd Šinik _ Čeprav se dve ustanovi v mestu (šoia in knjižnica) imenujeta po slavnem dramatiku in zgodovinarju, pa v Radovljici ugotavljajo, da Radovljica še vedno ni Linhartovo mesto. V občini se sicer prizadevajo, da bi odkupili Linhartovo rojstno hišo in v njej uredili muzej in prostore za kulturne dejavnosti (za razstavno-prodajno galerijo, za nabavno-prodajno zadrugo likovnih umetnikov), vendar doslej z lastnikom še niso našli skupne rešitve. Razmišljajo tudi o tem, da bi slavnemu rojaku postavili v mestu spomenik in da bi dvorano, ki je primerna le za kino predstave, posodobili (povečali oder, uredili pomožne prostore in izboljšali akustičnost. letu 1995, ki naj bi ga v slovenski kulturi razglasili za Linhartovega. Jubileje naj bi počastili z več prireditvami, med katerimi velja omeniti festival uprizoritev Županove Micke in ostalih Linhartovih del, razstave o dosedanjih uprizoritvah njegovih del, strokovna posvetovanja o Linhartu kot drama- tiku, zgodovinarju in organizatorju šolstva, mednarodno poletno akademijo za staro glasbo, natečaj za izvirno slovensko komedijo (razglasitev bi bila na vsakoletnem Linhartovem prazniku), izdajo radovljiškega zbornika in odprtje obnovljenih prostorov knjižnice Antona Tomaža Linharta (čitalnica, mali oder). V Radovljici so že imenovali častni in organizacijski odbor za praznovanje Linhartovih jubilejev. Častnega bo vodil dr. Matjaž Kmecl, organizacijskega pa predsednik radovljiške občinske skupščine Marko Bezjak. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikarka Marianne Bdhr iz Celovca. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava sodobnega tunizijskega slikarstva. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja Veno Dolenc. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Franceta Berceta. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja Marina Bo-hanec. V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jaka Bregarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava likovnih del članov Združenja umetnikov Sfofja Loka. V osnovni šoli Poljane razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V paviljonu NOB razstavlja Franci Zagoričnik. BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akad. slikar Milan Batista. KAMNIŠKA BISTRICA - V soboto, 15. julija, bo ob 14. uri srečanje rojakov. Pripravljen je bogat kulturni program. POLETNI UTRIP ~ Danes, v petek, 14. julija, bo v Škofji Loki, kot poroča Mare Črtalič, izvedena prva prireditev v sklopu letošnjih loških poletnih večerov. Gre za recital Vite Mavric, ki bo potekal v atriju SDK na Mestnem trgu s pričetkom ob 20.30. Podobna akcija pa se jutri, v soboto, 15. julija, pričenja tudi v Radovljici. Ob 20.30 bo namreč na prostoru pred knjižnico Večer s srenjskimi predicami (obuditev ljudskih šeg in navad s pesmijo, plesom in šalami). VINILNE NOVOSTI Ljubljanska Založba kaset in plošč je pred kratkim poslala na tržišče zajeten kup novitet. Iz domačih logov boste lahko v prodajalnah zasledili skupino Gerila in LP z naslovom Kralj ulice ter mariborska Čudežna polja. Na področju licenčnih izdaj zasledimo Mi-rage in Rova! Mix 89 za ljubitelje lah-kotnejši zvokov in uspešnic z lestvic v non stop verziji. Novo ploščo ima prsata Sabrina, ki svojim oboževalcem ponuja tudi poseben poster, na 33 in še nekaj obratih boste lahko poslušali tudi Rhvthm King Bumper Issue in House Music. Posebej pa velja omeniti tri izdane licenčne albume: dvojni koncertni album (Modena 1985) tenorista Luciana Pavarot-tija, dvojni koncertni album (Pasadena Rose Bowl 1988) De-peche Mode in seveda izredno dobro prodajanega Richarda Clavdermana ter njegovih dvajset Chansons Q Amour y ^ C. Zaplotnik Utrinek iz galerije Avsenik v Begunjah. Foto: G. Šinik Poziv slovenski javnosti POSTANITE MECEN Predsednik Odbora za proslavitev 300 — letnice Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske dr. Matjaž Kmecl: Janez Vajkard Valvasor je razprodal ves imetek, bogen-šperško graščino in ljubljansko hišo, daje lahko leta 1689 natisnil svojo znamenito Slavo vojvodine Kranjske: "zaradi časti in slave ljubljene domovine, pa tudi zaradi sporočila zanamcem." Natanko pred 300 leti smo tako dobili prvi sistematičen popis svoje zgodovine, ozemlja in načina življenja — vsaj za osrednjo Slovenijo. Bil je redko znamenit dogodek, začetek našega urejenega in celostnega zgodovinskega spomina: komaj mu znamo izmeriti vso njegovo tehtnost. Zato se ga letos spominjamo z vrsto prireditev; osrednji slovenski odbor pripravlja mednarodni kolokvij o njem, v prenovljenem Narodnem muzeju veliko razstavo, predvsem pa prvi prevod celotne Slave. — In zdaj išče, česar Valvasor ni našel, tako da je moral celo svojo knjižnico in grafično zbirko prodati v Zagreb: mecene. Želimo, da bi nas bilo čim več. Ne gre samo za tako banalen razlog, da iz prispevkov samoupravnih skupnosti, ki so se ta čas povrhu vsega znašle še v izjemnih težavah, ne bo mogoče poravnati vseh stroškov. Vsaj toliko gre tudi za to, da Valvasorjevo delo posvojimo, kdor le more. kakor in kolikor more. Noben prispevek ne more biti premajhen, prav vsak bo vsaj simboličen doprinesek slovenski notranji združenosti v istem zgodovinskem spominu. — Ali, kot je rekel Janez Vajkard, stotnik duha in slave: "Zakaj prav ista narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo." Račun, ki smo ga v ta namen odprli, je: 50100-646-70013 z oznako "Valvasor 300 let Slave". Prispevajmo vanj! ureja VINE BESTER mmrnm^'JGLAse. stran PODLISTEK, PISMA, ODMEVI Petek, 14. julija 1989 NASAJENA OBČINSKA VLADA Izjavljam, da je tov. Jelovča-nova v svojem članku dne 14. 6. 1989 pod naslovom »Nasajena občinska vlada« napisala veliko neresničnosti, za katere pa na žalost ugotavljam, da ji kot dobri novinarki niso v odliko. Kot prvo: Gradil sem ribarnico v Škof) i Loki na novi tržnici in kot dopolnilno ponudbo, ki sodi na vsako tržnico tudi ribjo okrepčevalnico - ne bife, kajti še vedno se dobijo ribje jedi po jedilnem listu v gostinskem delu lokala. Če sem 70 % objekta prilagodil prodaji rib, to torej ne more biti »fasada« za bife. kot navaja tov. Jelovčanova. Kot drugo: Nikoli nisem izrekel laži, ki jo omenja tov. Jelovčanova, da nočem ribarnice, kajti za vso hladilno opremo ter finančno konstrukcijo te opreme, kakor tudi za izvedbo montaže sem skrbel le jaz, Delamaris iz Izole je le podpisoval dokumentacijo. Kot tretje: Ribarnico sem bil primoran zapreti zaradi nespo- štovanja dogovora med mano in Delamarisom, ki je oskrboval le svojo ambulantno prodajo s kvalitetnimi ribami, medtem ko se je do mene obnašal mačehovsko glede dobave ribe. Dobival sem večinoma zamrznjene in drugo-kvalitetne ribe. Ribarnico sem jim ponudil v najem, kljub sporazumu, za vsoto 2,5 milijona din, ki jih navaja tov. Jelovčanova »kot strašne« na mesec in ne »na dan«. Kot četrto: Če je kdo »nasajen«, smo potem v prvi vrsti občani, ker smo iz sredstev samoprispevka plačevali za izgradnjo nove tržnice in bili prepričani, da bo nova tržnica v Skofji Loki zaživela v svoji pravi funkciji, zato sem bil prepričan da bom pripomogel k poživitvi nove tržnice. Tako mije bilo obljubljeno ob izdaji gradbenega dovoljenja s strani »občinske vlade«. Za zaključek bi želel, da se tov. Jelovčanova o navedenem prepriča, ter da me tudi obišče, da bi v bodoče lahko pisala bolj objektivno o ribarnici v Skofji Loki. Tone Šestanovič mm® ZVEZA ZELENIH SLOVENIJE -EKOLOŠKI ZBOR V KOČEVSKEM ROGU V Kočevskem Rogu je potekal dan Ekološkega zbora. Zveze Zelenih na slovenskem, udeleženci, ki so prišli v Rog iz dveh smeri, iz Ljubljane in z Dolenjske, so zasedli področje pri Stari žagi. Sto trideset najbolj vztrajnih med njimi pa je odšlo v Raj-henavski pragozd ter na druga področja, kjer so si ogledali kraljico Roga in položili cvetje pri partizanski bolnici in si nabrali zdravilnih zelišč. Pripravili so tudi brezplačno kosilo za vse udeležence. Za kulinariko je poskrbel 1. Maršič. Pohod je vodil Stanislav Erjavec, poleg central- nega sekretariata ekološkega zbora pa sta bila soorganizator-ja še Društvo zeliščarjev Ljubljana in Društvo za zdravo življenje Ljubljana. Na manifestaciji je spregovoril predsedujoči Zveze Zelenih ha Slovenskem, dr M a rek Le-nardič, ki je napovedal nastop ZZS na prihodnjih volitvah ter novo manifestacijo oz. demonstracijo v Ljubljani v zvezi s karavanškim predorom in prestrukturiranjem prometa v Sloveniji. Udeleženci so prejeli tudi program Ekološkega zbora ZZS, v katerem se zveza zavzema oz. se bo na prihodnjih volitvah zavzela za: zdravo pitno vodo, čist zrak, gozdove. Zavzema se za preprečevanje nasilja nad naravo in ljudmi, za razvoj in napredek družbe s pomočjo okolju prijaznih tehnologij in alternativnih energij. Prizadeva si za prestrukturiranje gospodarstva in prometa. Zahteva, da se krizo napade tudi z izgradnjo infrastrukture: pošta, telefon, toplovodi, itd., železniški prevoz tovornjakov na dolge razdalje, izboljšati blagostanje z novimi majnimi podjetji. Dalje pomoč družini: na področju financ, pomoč šoloobveznim otrokom, povečanje življenjske dobe ljudi. Zahteva svobodo in standard mladih, enakopravnost vseh ter konec uravnilovki. Ekološki zbor se zavzema za to. da bi finančne položaje od občin do federacije prevzemali samo najboljši strokovnjaki ne glede na članstvo v organizacijah. Ekološki zbor nasprotuje netoleranci in radikalizaciji, revščini, ki je grožnja miru. Zahteva drugačno zaposlovalno politiko s kvalitetnejšo in večjo zaposlenostjo, je za več tolerance in demokracije, za večje plače oz. dohodke, večji ugled dežele, proti lokalnim ne-demokracijam in lokalnim vojnam, proti onemogočanju Slovencev na Slovenskem, za pospeševanje iniciative posameznika in spoštovanje le tega. Ekološki zbor zahteva, da živijo naši državljani tudi jutri in to v zdravem okolju. Na programu tega dne je bil tudi ogled destilarne v Kočevju ter družabno srečanje v Bazi 20. Udeleženci so se odpravili proti večeru nazaj v dveh smereh, preko Dolenjskih toplic in preko Kočevja. Ekološki zbor, Zveza Zelenih na Slovenskem, ki je bila prva tovrstna politična zveza v Slove-niji. ne sodeluje z drugo takšno novoustanovljeno zvezo, tako imenovanim gibanjem "Zeleni Slovenije" pod okriljem ZSMS, niti ne s tako imenovano ZDVOS. Prihodnje leto nameravajo pohod v Kočevski Rog ponoviti, sodelovalo pa naj bi J.600 pripadnikov Ekološkega zbora. Zveze Zelenih na Slovenskem. Ekološki zbor Zveze Zelenih na Slovenskem Ljubljana KAKO SE ZOPERSTAVITI NOVINARSKEMU TROJANSKEMU KONJU! Verjetno članek, ki ga berete, ne bo toliko pomemben, da bi se znašel na prvi strani GI^AS-a, a vseeno upamo, da bo odmeven. Očitno imate v GLAS-u novinarje, ki bi glede na način poročanja ene resnice, ignoriranja argumentov, nepriznavanja demokracije bili zelo primerni za poročanje o čem drugem, kje drugje. Kako si lahko drugače razlagamo pisanje H. Jelovčan v zvezi z najnovejšo cestno problematiko preboja v Poljansko dolino (25. novembra 1988, 9. junija 1989, 20. junija 1989). V članku »l\e« načinu postopanja in strokovni rešitvi, z dne 20. 6. 1989, je zanemarila vrsto pomembnih pripomb s strani krajanov, ki so bile izrečene na zboru krajanov v Puštalu in sicer: — obravnavani »idejni projekt« je bil izdelan že pred prvo sejo komisije, kar govori o tem, da komisija ni naredila nobene variante in je niti ni pripravila, — Stenje v svoji notranjosti votel, jemljemo ga lahko za naravni koridor, zato bi bilo potrebno, da si ga strokovnjaki vsaj enkrat pobliže ogledajo. — strokovnjaki iz Ljubljane so leta 1980 izračunali razmerje med tema dvema variantama v razmerju predor pod Ste-nom (9. varianta): Puštal Kondor (5. varianta) 3 : 2; — strokovnjak iz Kranja pa je ocenil, da je 3,2 x dražji. Katerim strokovnjakom naj verjamemo? — za posege na objektih je spomeniško varstvo v Puštalu zelo natančno, saj je občan, katerega hiša naj bi se s predvideno varianto rušila, moral vsaj 20 krat na Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, preden je dobil soglasje, da lahko adaptira. Zavestno zapostavljanje argumentov krajanov in izpostavljanje finančne problematike kot edine zveličavne, ki ima za posledico izbiro nove trase, je oblika novinarske propagande, ki skuša pomagati političnim oblastnikom pripeljati akcijo do zaželenega cilja. Novinarka gre celo tako daleč, da odobrava zavestno početje predsednika občinske skupščine, ki namenoma ignorira delegatski sistem in demokratičnost za dosego dobronamernega cilja. Krajani Puštala se pojavljamo v njenih komentarjih vseskozi kot tisti, ki bodisi vsako strokovno odločitev hočemo spreminjati zaradi zasebnih interesov, bodisi da se bomo sedaj lahko »kregali«, ne pa na podlagi strokovnih odločitev odločali, samo o eni varianti. Za novinarko niso pomembni sklepi, ki jih je oblikovala skupščina 1980 ob sprejetju variante pod Stenam in o njenih prednostih, ni pomembna niti pogodba med EGS in RSC o financiranju celotne trase Jeprca - Todraž vključno s škofjeloško obvoznico, ki se mora sfinansirati v razmerju 50 % EGS 50 % RSC. Za nas pa je pomembno mnogo več, tudi to. da Puštalci vidimo, ker ste nas, sicer tudi predsednika skupščine občine imenovali trojanskega konja prav v novinarskem neobjektivnem in enostranskem komentiranju »trojanskega konja«, proti kateremu se je verjetno najtežje zo-perstaviti. Člani delovne skupine imenovani na zboru krajanov v Puštalu dne 18. 6. 1989 /itoti/k cchnei VABIMO VAS V NOVO PRODAJALNO V ŠENČURJU - PIPANOVA 22 - PORCELAN IN KERAMIKA PO UGODNIH CENAH - DEKORACIJA PO NAROČILU - EKSKLUZIVNA DARILA - ARANŽIRANJE - MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA PRIČAKUJEMO VAS V PRODAJALNI UBSIK 4000 IMETNIKOV TEKOČEGA RAČUNA NA GORENJSKEM SI ŽELI, DA BI JIM BANKA ČEKOVNE BLANKETE POŠILJALA NA DOM V LJUBLJANSKI BANKI TEMELJNI BANKI GORENJSKE SMO SE POTRUDILI /O ljubljanska banka Na vseh bančnih okencih, kjer izdajamo čekovne blankete,boste prejeli pismo zaupanja, na katerem označite: — število čekovnih blanketov, - številko vašega tekočega računa - in naslov, na katerega želite prejeti blankete. Izpolnjeno pismo zaupanja vložite v ovojnico in jo oddajte v najbližji poštni nabiralnik brez plačila poštnine, saj bo le-to poravnala banka. V NEKAJ DNEH VAM BO VAŠ PISMONOŠA DOSTAVIL ŽELENE ČEKOVNE BLANKETE Temelina banka Gorenjske Sergej Nikitič Hruščov UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA Prevedla S. P. in E. T. Čez dan običajno nikoli ni prihajal domov, ampak je, da bi bolje izkoristil čas, kosil v Kremlju. Pri vhodu seem naletel na njegov avto. Oče mi je potisnil v roke svojo črno torbo in ni rekel, pač pa zavzdihnil: »Končano je... Upokojen sem...« Po kratkem premolku je dodal: »Nisem ostal na kosilu z njimi.« (Praviloma so člani prezidija kosili skupaj. To je postalo svojevrstna tradicija. V Času teh skupnih obedov so bile pogosto sprejete pomembne odločitve, razpravljali so o vsakdanjih problemih v življenju države.) Vse to se je končalo. Začelo se je novo obdobje življenja. Kaj bo prinesla prihodnost ni nihče vedel. Jasno je bilo samo to, da ni nič odvisno od nas in da nam ostane samo čakanje. »Napisal sem izjavo s prošnjo, naj me razrešijo iz zdravstvenih razlogov, sedaj je to treba potrditi z odločitvijo plenuma. Rekel sem, da se podrejam disciplini in da bom izpolnil vse sklepe, ki jih bo sprejel centralni komite. Tudi to sem rekel, da bom živel tam, kjer mi bodo odredili: v Moskvi, ali kje drugje.« uredništvo tel. 21860 29 Kaj se je dogajalo na zasedanju, tega oče ni povedal, sam pa ga nisem hotel vznemirjati z vprašanji. Šele ko so minila leta, sem zvedel za nekatere podrobnosti. Kot so mi povedali nekateri očividci, glavne vloge pri očetovi odstavitvi nista igrala Še-Ijepin in Ignjatov, pač pa Brežnjev in Podgorni, ki sta v pogovorih s člani prezidija ne samo enkrat načela temo vzajemnih odnosov s Hruščo-vom. Brežnjev se je pritoževal čez netolerantnost Hruščova, čez ostre izraze na svoj račun. Še posebej čez to, da ga je oče nekoč nazval z »lenobo ». V teh pogovorih se še ni govorilo o odstavitvi Hruščova. Brežnjev je samo predlagal, da se skliče plenum CK in da se na njem »pokritizira« očetov način dela. Tukaj se je očitno pokazala neodločnost Brežnjeva, ki se je bal zadnjega koraka. Ko sem se, ne samo enkrat prizadeval, da bi od očeta zvedel o tem, kaj se je dogajalo na zanj zadnjem zasedanju prezidija CK, mi to nikoli ni uspelo: spomini na te dogodke so očeta do konca življenja spravljali v slabo voljo. Šele v njegovih zadnjih letih sem po posameznih fragmentarnih izjavah sestavil bolj ali manj natančno sliko tistega, kar se je zgodilo. Še pose- bej o tem, kaj je on sam govoril v svojem poslednjem nastopu. Tedaj, na zasedanju prezidija je oče rekel, da se ne bo bojeval za oblast, ker meni, da ni mogoče nasprotovati mnenju večine. Govoril je o vlogi partije in o nujnosti ohranitve enotnosti v njenih vrstah, kar bi bilo nemogoče v razmerah boju v najvišjem vodstvu. Opravičil se je za morebitne grobe izraze in ravnanja v odnosu do ostalih članov prezidija in sekretariata C K. Rekel je, da se med delom lahko marsikaj zgodi, a da se noče izogniti krivdi za napake, ki jih nje storil. Odločno pa je odbil poglavitne obtožbe na svoj račun. Svojim nekdanjim sobojevnikom je očital pomanjkanje hrabrosti — nihče od njih ni nikoli poskusil pripraviti očeta do tega, da se kritično ozre na svoje postopke in odločitve. Vsi so mu prehitevajoč eden drugega, samo pritrjevali in v vsem soglašali z njegovimi predlogi. V takih okoliščinah je izredno težko očuvati neobhodno mero kritičnosti. A ti argumenti niso nikogar zanimali. Očetu so resno očitali tudi zaradi nekaterih njegovih ravnanj v zunanji politiki, še zlasti v karibski krizi, v dogajanjih na Suezu in v odnosih s Kitajsko. Oče je na to odgovoril, da je po vsemu sodeč nekatere zapustil spomin, ker so v zvezi z naštetim vse odločitve sprejemali kolektivno, z večino glasov. Sedaj pa si prizadevajo, da bi' vso krivdo za te ali druge napake zvalil nanj. Oče na plenumu ni nastopil in razprave ni bilo. kolikor mi je sedaj znano je niti niso dopustili, ker so se bali možnih presenečenj. Glede na položaj, ki sta ga zasedala v partiji, bi na plenumu moral nastopiti Brežnjev ali v skrajnem primeru Podgorni. A od tega sta oba odstopila. Očitno sta za to imela moralne razloge, saj sta v dolgem časovnem razdobju delala z ramo ob rami skupaj z očetom. Sporo- čilo plenumu so tedaj poverili Suslovu, kot glavnemu ideologu. Ta, mimogrede rečeno, kakor se je govorilo, ni nič vedel o skorajšnjem prevratu, ko pa je zvedel, je bil strašno prestrašen. A tudi tokrat je nekako obvladal položaj, saj je očetu v Picundo telefoniral prav Suslov. Želim pa spomniti še na tole epizodo. Kot je sama pripovedovala, je sekretarka CK KP Ukrajine Olga Iljinična Ivaščenko v začetku oktobra zvedela za dogodke, ki so se pripravljali in poskušala telefonirati Hruščovu s posebnim telefonom VČ. Ni ji uspelo dobiti zveze. Hruščov je bil zanesljivo blokiran. Na plenum je niso pustili, kot tudi ne drugega člana CK -- Zinovija Timofejeviča Serdjuka. Bali so se, da bi se lahko kaj zgodilo. Kmalu so oba razrešili funkcij, ki sta jih opravljala in ju upokojili. ...Vračam se k temu oktobrskemu dnevu. Po kosilu seje oče šel sprehajat. Vse je bilo čudno in nenavadno tega dne — ta sprehod med delovnim časom in njegov cilj, natančneje — brezciljnost. Prej se je sprehajal eno uro po delu, da bi se znebil utrujenosti, ki se je nabrala v njem čez dan in bi se potem spočit lotil večerne pošte. Ta čas je bil strogo odmerjen, ne manj ne več. Tokrat so spisi — nekakšni materiali za redno zasedanje prezidija C K — ostali v torbi. Usojeno jim je bilo, da tam obležijo neodprti in pozabljeni vse do očetove smrti. Nikoli več ni pogledal v to torbo... Čas današnjega sprehoda ni bil z ničimer omejen, enostavno je bilo potrebno ubiti čas in se vsaj malo sprostiti od živčne napetosti zadnjih dni. Petek, 14. julija 1989 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. stran ^tmmmmmGLAS TVSPORED PETEK 14. julija 16.25 Video strani 17.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 EP Video strani 18.05 TV Dnevnik 1 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Nevarni zaliv, angl.—av-stral. nadaljevanka, 8/13 18.40 S poletnega festivala: Večer kolumbijske folklore 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TVOkno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Naše akcije 20.15 Svet nenavadnih sil Art- hurja Clarka, angl. do- kum. serija, 1 /12 20.55 EPP 21.00 Kriminalna zgodba, ameriška nadalj., 5/20 21.45 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, Schvvarz-vvaldska klinika, nemška nadaljevanka, 41/46 24.00 V imenu ljudstva, ameriški film 1.30 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 1900 Alpski večer, ponovitev 4. oddaje 19.30 TV Dnevnik 1955 Premeor 20.05 Žarišče 20.35 Mednarodno glasbeno tekmovanje v ZRN 21.35 Skupščinska kronika 21.55 Proslava ob 200. letnici francoske revolucije, posnetek iz Pariza 22.55 Satelitski programi — poskusni prensi (do 01.30) 1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 9.00 Poletni program 15.00 Izobraževalna oddaja 15.40 Program Plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV Koledar 18.05 Številke in črke 18.25 Narodna glasba 19.10 Vreme 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Vrnitev Sherlocka Hol- mesa, serijski film, 6/7 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.30 TV Dnevnik 3 21.50 Kulturni magazin 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.55 Program plus 0.55 Poročila SOBOTA 15. julija 17.05 Tednik, ponovitev 17.55 EP Video strani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Robin in Rozi: Konjiček, ponovitev 18.20 Bendji, ponovitev 6. dela 18.50 Zlatarjevo zlato, ponovitev 1. dela 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Slavolok zmage, ameriški film 22.00 EPP 22.05 TV Dnevnik 3 22.20 Vreme 22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.30 Poletna noč: Schvvarz-vvaldska klinika, nemška nadaljevanka, 42/46, Samo bedaki in konji, angleška nanizanka, 6/13 2. program TV Ljubljana 14.55 Berlin: Vaterpolo, polfi-nale 16.30 Kako biti skupaj 17.00 Športno popoldne 19.30 TV Dnevnik 20.10 Premor 20.15 Glasbeni večer 21.45 Poročila 21.50 Feljton 22.20 Športna sobota 22.40 Slike časa, kulturni magazin 23.25 Satelitski programi — poskusni prenosi (do 01.00) 1. program TV Zagreb 9.20 TV Koledar 9.30 Dopoldanski program 10.55 Program plus, ponovitev 12.55 Zabavni program 14.15 TV Razstava 14.25 Zdravoteka 14.30 Jonathan in lisica, nizozemski film 15.40 Sedem TV dni 16.25 Poročila 16.40 Narodna glasba 17.10 Dubrovniška trilogija, ponovitev TV nadaljevanke, zadnji del 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.18 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.15 Igrani program 22.00 TV Dnevnik 3 22.14 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.20 Program plus 0.20 Poročila NEDELJA 16. julija 9.00 Video strani 9.10 Otroška matineja 9.10 Živ žav, 29. oddaja 10.00 Nevarni zaliv, angl.—av-stral. nadaljevanka, ponovitev 8. dela 10.30 Siniša Pavič: Boljše življenje, nadaljevanja, 6/14 11.30 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžer-ja 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 13.00 San Remo '89, zabavno glasbena oddaja 13.45 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Marjanca, 2. del zabav-noglasbene prireditve 15.55 M. Zinnerova: Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka, 6/13 16.55 EP Video strani 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Poslovne informacije 17.10 Opičje norčije, ameriški film (ČB) 19.10 EP Video strani 19.15 Risanka 19.25 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 EPP 20.20 Miodrag Karadič: Djek-na še ni umrla, kdaj bo, ne vemo, nadaljevanka, 4. del 21.20 EPP 21.25 Zdravo (vmes Poročila) 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.00 Video strani 2. program TV Ljubljana 15.00 Športno popoldne 19.30 TV Dnevnik 20.00 Premor 20.05 Bellamv na vrhu sveta, dokumentarna serija, 2/3 20.50 Poezija 21.25 Prvenstvo jug. v avtomobilizmu, športna reportaža 21.55 Športni pregled (do 22.35) I. program TV Zagreb 9.20 Poročila 9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke II. 00 Kmetijska oddaja 12.00 Izobraževalni program RADIO PETEK, 14. julija: Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo -1105 Za starejše občane -12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.30 23.00 Slo- vencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 15. julija:__ Prvi program 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.0t> Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.00 Poročila - 14.05 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19 30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 16. julija:_ Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 10.35 Nedeljska reportaža - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih -17.00 Poročila - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni noktur no 13.00 Rosovvski, serijski film, 6/6 14.00 Nedeljsko popoldne 16.30 Potopis 17.05 Igrani film 18.45 Risana serija 19.10 TV Sreča 19.30 TV Dnevnik 20.00 Kako se je kalilo jeklo, drama 21.00 Ana, nizozemski film 22.30 TV Dnevnik 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.55 Program plus 0. 55 Poročila PONEDELJEK 17. julija 16.05 Video strani 16.20 Poletna noč, ponovitev 17.40 Mozaik: Zrcalo tedna 17.55 EP Video strani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Utrip 18.25 Spored za otroke in mlade 18.25 Radovedni Taček: Ogenj 18.45 Zlatarjevo zlato, lutkovna igrica, 2/6 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.50 EPP 20.05 Kdor hoče, ta more, angleška drama 21.00 EPP 21.05 Osmi dan 21.45 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč: Schvvarz-vvaldska klinika, nemška nadalj., ALO, ALO, angl. hum. serija, 7/13 1.10 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Po brezskončnosti sveta: Azija, potopisna reportaža, 12/13 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Po sledeh napredka 21.05 Svet na zaslonu 21.45 Satelitski programi — poskusni prenosi (do 24.00) 1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 8.45 Otroški program 9.00 Poletni program 14.00 Resna glasba 15.00 Izobraževalna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV Koledar 18.05 Številke in črke 18.25 Dokumentarni program 19.10 Vreme 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Dramski spored 21.05 Resna glasba 21.50 TV Dnevnik 3 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Program plus 0.15 Poročila TOREK 18. julija 17.55 EP Video strani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Da ne bi bolelo: Bronhialna astma 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 M. Čanak: Čirule - ča-rule: Čarobne skrivnosti 18.35 Rad bi, da bi me imeli radi 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 C. Barma: Klan, franc. nadalj., 4/6 21.05 Omizje 22.50 TV Dnevnik 3 23.05 Vreme 23.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.15 Poletna noč: Schvvarz-vvaldska klinika, nem. nadalj., 44/46, Nenavadne zgodbe, angl. nanizanka, 7/10 1.15 Video strani 2. program TV Ljubljana 18.00 Beograjski TV program 19.00 Hanča, Janko in Lucija, češkoslovaška otroška folklora 19.30 TV Dnenik 20.05 Žarišče 20.35 Žrebanje lota 20.50 Dokumentarna serija, 3/3 21.35 Zabavni torek (do 22.55) 1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 9.00 Poletni program 14.00 Resna glasba 15.00 Izobraževalna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Program Plus, ponovitev 17:45 Poročila 18.05 Številke in črke 18.25 Znanost 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Igrani film 21.40 TV Dnevnik 3 22.00 Kontaktni magazin 23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.00 Program plus 1.00 Poročila SREDA 19. julija 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 Mozaik: Slovenci v zamejstvu 18.40 Spored za otroke: Robin in Rozi: Glasbenika 18.50 Ringa, ringa, raja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 Film tedna: Ciguli — Mi-guli, jugosl. film 22.00 TV Dnevnik 3 22.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.25 Poletna noč: Schvvarz-vvaldska klinika, 45/46, Hooperman, ameriška nanizanka, 7/13 1.25 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.30 TV Dnevnik 20.00 Pescara: GP v atletiki, prenos 22.45 Svet poroča (do 23.45) 1. program TV Zagreb 15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 18 25 Dokumentarni program 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Filmski večer: Igrani film 22.35 TV Dnevnik 3 23.00 Program plus 1.00 Poročila ČETRTEK 20. julija 16.35 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 Mozaik: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade: Bendji, ameriška na dalj., 7/13 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 C. Dickens: Povest o dveh mestih, angl. — franc. nadalj., 3/4 21.00 Tednik 21.50 TV Dnevnik 3 22.10 Informativna oddaja za qoste iz tujine Schvvarzvaldska klinika, zadnji del nemške nadaljevanke, Leteči cirkus Mont hya Pvthona, angl. nanizanka, 7/13 1.15 Video strani 2. program TV Ljubljana 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi: Daki 19.30 TV Dnevnik 20.05 Žarišča 20.35 Mali koncert: Godalni kvartet SF 21.00 OČi kritike 21.30 Alpe Jadran 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi Petek, 14. julija: radio triglav Jesenice poslušalcev in EP, 19.55 — Zaključek programa. Nedelja, 16. julija: 16.00 — Pričetek programa, 16.05 — Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Kamen spotike: Zakaj na Petrolovi črpalki na Cesti železarjev na Jesenicah ne prodajajo navadnega bencina?, 17.45 — Obvestila, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.40 - Povabljeni ste, 18.55 — Zaključek programa. Sobota, 15. julija: 16.00 - Obvestila, 16.30 -' Domače novice, 16.45 — Zabavno glasbena oddaja, 17.45 — Obvestila, 18.00 — Čestitke 11.00 - Mi pa nismo se uklonili: Ob 200—letnici francoske revolucije, 11.30 — Obvestila, 12.00 — Nedeljsko popoldne — vmes čestitke poslušalcev in EP. Ponedeljek. 17. julija: 16.00 OljvljsTiTaT 16.30 - Do-mače novice, 17.00 — Aktualno, 17.45 - Obvestila, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.15 — Športni pregled, 18.35 — Minute za resno glasbo, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa^_ Torek, 18. julija: 16.00 — Obvestila," 16.30 — Domače novice, 17.00 — Rekli so, 18.00 — Čestitke poslušal cev in EP, 18.35 — Zanimivosti iz zabavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Sreda, 19. julija: 16.00 - Obvestila, 16.30 -Domače novice 17.00 — Aktualno, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — novice iz narodnozabavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek, 20. julija: 16.00 - Obvestila, 16.30 -Domače novice, 17.00 — Turistična borza Radia Triglav, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Vedno zelene melodije, 18.55 — Pregled do godkov jutrišnjega dne KINO KRANJ CENTER 14. julijaaamer. karate film Nl-NJA BOJEVNIK ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 21. uri15. julija amer. karate, film NINJA BOJEVNIKI ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film VOHUNI V ZASEDI ob 21. uri 16. julija amer. karate film NINJA BOJEVNIKI, amer. akcij, film PODIRALEC ob 21. uri 17. julija angl. pust. film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 16.30, 18.45 in 21. uri 18. julija hongkong. komedija ZMAJI ZA VEČNO ob 10. uri, amer. srhljivka PSYCHO III. ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 1. uri 19. julija amer. srhljivka PETEK 13. - VI. del ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 21. uri 20. julija amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 10. uri, amer. akcij, film ROC-KY IV. ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 21. uri KINO STORŽIČ 14. julija amr. akcij, film NINJA III ob 18. uri, amer. komedija DUH PORNO ZVEZDE ob 20. uri 15. julija amer. akcij, film NE UBIJAJ... RAZEN ob 16 in 18. uri, amer. trda erotika ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 20. uri 16. julija amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA I. ob 16. uri, amer. akcij, film ROCKY IV. ob 18. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 20. uri 17. julija ZAPRTO DO 15. AVGUSTA! _ŽELEZAR_ 14. julija ital. kriminalka CA MORRA ob 18. in 20. uri 15. julija hongkong. komedija ZMAJI ZA VEČNO ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film PODIRALEC ob 21. uri 16. julija hongkong. komedija ZMAJI ZA VEČNO ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film VOHUNI V ZASEDI ob 21. uri 17. julija amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 18. in 20. uri 18. julija amer. glasb, film UMAZANI PLES ob 18. in 20. uri 19. julija amer. film BARVA DENARJA ob 18. in 20. uri 20. julija angl. pust. film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 18. in 20.15 uri DOM KAMNIK 14. julija amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA I. ob 19. uri, .amer. trda erotika SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 21. uri 15. julija amer. ljubezenski film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 21. uri, 16. julija amer. ljubezenski film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 17. uri, amer. akcij, film NE UBIJAJ... RAZEN ob 19. uri, amer. rda erotika SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 21. uri, 17. julija amer. akcij, film ROCKY IV. ob 19. uri 18. julija amer. film BARVA DENARJA ob 19. uri 19.julija DANES ZA PRTO! 20. julija amer. glsb. film UMAZANI PLES ob 19. uri _TRŽIČ_ 14. julija amer. glasb, film FLASHDANCE ob 19. uri, amer. akcij, film PODIRALEC ob 21.uri 15. julija ital. krim. film CAMORRA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 2. uri 16. julija amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II ob 17. uri, amer. srhljivka PETEK 13. VI. del ob 19. uri, amer. trda erotika ZAČENICA V HIŠI LJUBEZNI ob 21. uri 17. julija ital. vvestern film SARTANA... PROSI ZA SMRT ob 19. uri 18. julija amer. akcij, film SMRT-NONOSNO OROŽJE ob 9 uri 19. julija DANES ZAPRTO! 20. julija amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 19. uri _KOMENDA_ 14. julija amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri CESNJICA__ 14. julija amer. glasb, film UMAZANI PLES ob 20. uri LAZE 14. julija amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II. ob 20. DUPLICA 15. julija amer. drama BARVA DENARJA ob 20. uri 16. julija amer. glasb, film UMAZANI PLES ob 8. in 20.uri 19. julija amer. karae film NINJA BOJEVNIK ob 20. uri 20. julija ital. krim. film CAMORRA ob 20. uri DOVJE 16. julija amer. drama BARVA DENARJA ob 19. uri RADOVLJICA 14. julija amer. kriminalka IGRAJ ALI UMRI ob 20. uri 15. julija amer. komedija MODER NA DEKLETA ob 18. uri, amer. triller USODNA PRIVLAČNOST ob 20uri 16. julija amer. kriminalka IGRAJ ALI UMRI ob 18. uri, amer. kome dija MODERNA DEKLETA ob 20. uri 17. uri NI KINOPRED-STAV! 18. julija amer. krimi- nalka IGRAJ ALI UMRI ob 20. uri 19. julija amer. komedija MODERNA DEKLETA ob 20. uri 20.julija amer. kriminalka POLICAJ V NAJEM ob 20. uri ______BLED _______ 14. julija ital. film ČLOVEK~Z ZLATIMI OČALI ob 20. uri 15. julija amer. kriminalka PASJA VROČINA ob 18. in 20. uri 16. julija amer. krim film DISKO-MAFIJA ob 18. uri, ital. film ČLOVEK Z ZLATIMI OČALI ob 20. uri 17. julija amer. triller USODNA PRIVLAČNOST ob 20. uri amer. triller USODNA PRIVLAČNOST ob 20. uri 19. julija amer. kriminalka IGRAJ ALI UMRI ob 20. uri 20. julija amer. komedija MODERNA DEKLETA ob 20. uri BOHINJSKA BISTRICA 15. julija ital. film ČLOVEK Z ZLATIMI OČALI ob 20. uri 16. julija amer. kriminalka PASJA VROČINA ob 18. in 20. uri 20. julija amer. thriller USODNA PRIVLAČNOST ob 20. uri C^SMOTEnGLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI Petek, 14. julija 1989 Posvet o reformi stanovanjskega gospodarstva Ne gre samo za stanarino Ljubljana, 12. julija - Bodo družbena stanovanja /.nova prevzeli v svoje odločanje in pristojnost njihovi lastniki, torej delovne organizacije, je samo eno od vprašanj, na katerega je poskušala odgovoriti razprava o prenovi stanovanjskega gospodarstva, ki jo je v sredo pripravila republiška skupščina. Kot kažejo prvi "obrisi" nove stanovanjske reforme, naj bi se lastniki samo pogodili s stanovalci o višini stanarine, vloga družbe pa naj bi bila pri tem le tolikšna, da bi preprečila oderuške najemnine. Stanarina naj bi lastniku povrnila denar, ki ga je vložil v naložbo, in mu tudi omogočila poravnavo stroškov, ki nastajajo z uporabo stanovanj. Se zdaleč pa ne gre samo za vprašanje ekonomske ali normalne stanarine (kakorkoli jo že imenujemo), ampak tudi za uveljavitev tržnih zakonitosti (ob določeni pomoči socialne politike) na vseh stanovanjskih področjih - od gradnje, ki bi opravila z (občinskimi) monopoli, do smotrne uporabe stanovanj in njihovega vzdrževanja. Drugo vprašanje, za katero se zdi, da ga načrtovana stanovanjska reforma vsaj za zdaj preveč zanemarja, zadeva mlade, katerim bo prav tako treba omogočiti, da bodo lahko prišli do stanovanj. Podatek, daje pri nas samo še desetina ljudi, ki toliko zasluži, da si lahko privošči nakup stanovanja ali zidavo hiše, namreč zaskrbljuje; še toliko bolj, ker je tudi večina podjetij precej suha in nima (dosti) denarja za nakup stanovanj in za stanovanjska posojila. Sicer pa: stanovanjska reforma, ki jo zdaj v Sloveniji pripravljajo, naj bi bila po drugi svetovni vojni že sedma ali osma, tako da nekateri, ki dvomijo v učinkovitost nove reforme, pravijo le - ko bi stanovanjske reforme gradile stanovanja... C. Zaplotnik Od 1. julija Višje stanarine, dražje ogrevanje Kranj, 13. julija - Ta mesec bodo stanovalci v kranjski občini morali odšteti precej več kot junija za stanarine in ogrevanje. Odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj je namreč obravnaval in sprejel republiško usmeritev glede oblikovanja stanarin za letos. Glavna posebnost sprejete usmeritve je, da bodo stanarine poslej »lovile inflacijo«, ki naj bi po ocenah naraščala s 30 odstotki na mesec. Temu mesečnemu povišanju pa bo treba mesečno prišteti še 12 odstotkov, da bi na ta način čez čas dosegli ekonomske stanarine, za katere velja opredelitev, da bi z njimi morali pokriti vsaj enostavno reprodukcijo osiromašenega stanovanjskega sklada. Ker pa se maja in junija stanarine v občini niso povečale, je odbor pri samopravni stanovanjski skupnosti sklenil, da se z julijem stanarine povečajo za 72 odstotkov. Dražje pa bo ta mesec tudi ogrevanje oziroma akontacija zanjo. Pravzaprav gre za novost v letošnjem planu in sicer naj bi se akontacije spreminjale vsak mesec oziroma glede na porast stroškov. Tako bodo ta mesec akontacije v primerjavi z zadnjimi tremi meseci precej večje: Planina (ogrevanje) 63 odstotkov, (topla voda) 64, Vodovodni stolp za 76, JLA 6 za 87, H 8 za 78, Zlato polje za 43, Mlakarjeva za 147, Cerklje za 48, Preddvor za 75, Golnik 53, Maistrov trg 16 in Savska cesta 2 za 153 odstotkov. A. Ž. Delovne počitnice GLAS (S) OBLAČILA 64290 TRŽIČ Delavski svet razpisuje dela in naloge DIREKTORJA Poleg splošnih in z zakonom določenih zahtev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo pravne, ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj od tega najmanj 3 leta na odgovornih delih — aktivno znanje tujega jezika — da izpolnjuje zahteve po določilih družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Oblačila Novost, Trg Svobode 33, s pripisom »za razpisno komisijo«. O odločbi bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Za petnajstletnike ni dela Kranj, 12. julija - Gospodarska kriza pušča sledove prav na vseh koncih. Odslikava se tudi na počitniškem delu srednješolcev in študentov. Na eni strani je iz leta v leto več mladih, ki želijo enega od dveh mesecev oddiha od šole preživeti nekje na delu in si z zaslužkom polepšati drugi mesec, če ga že ne namenijo za nove šolske knjige, na drugi strani pa vse številčnejša podjetja pred šolarji zapirajo vrata, saj imajo težave celo z zaposlitvijo svojih delavcev. V počitniškem delu torej prihaja do precejšnjega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem. Vloga posrednika je zaupana mladinskim servisom, ki pa to še zdaleč niso. Razkorak se namreč pojavlja tudi drugje. Namesto da bi bil mladinski servis dejansko "borza dela", vez med podjetjem, ki išče delavca, in študentom oziroma srednješolcem, ki išče delo, se v večini podjetij še drže stare prakse, ko so sama skrbela za počitniški delavski naraščaj. Mimogrede: včasih je bilo takšno delo kronano ne le z denarno nagrado, ampak tudi z vpisom delovne dobe v delavsko knjižico. Podjetja torej večinoma ostajajo pri starem. Če že imajo kaj ponuditi, potem najraje najprej ponudijo otrokom svojih delavcev in štipendistom. Sicer pa smo o možnostih dela za mlade med počitnicami vprašali v mladinskih servisih po gorenjskih občinah oziroma občinskih konferencah zveze mladine, kjer večinoma opravljajo to poslanstvo. Največ izkušenj na tem področju imajo vsekakor v kranj-, skem mladinskem servisu, kjer smo od Petra Betona zvedeli tole: »Najbolj problematični so petnajstletniki. Zanje domala ni nikakršnega dela. Za starejše se kar da dobiti; trenutno imamo odprtih nekaj mest v Donitu Medvode in Prevozniku Gorenjske, nekaj je tudi strojepisnega dela. Plačilo je različno, od 18 do 20 tisočakov na uro.« Darko Mlakar je posrednik med šolarji in podjetji v radovljiški ter jeseniški občini. »V tovarnah ukinjajo delovna mesta, zato tudi ponudba dela med počitnicami ni več tako bogata kot prejšnja leta. Tudi na našem koncu Gorenjske najprej zaposlijo otroke svojih delavcev in štipendiste. Največ sprašujejo za delo mladi, ki so končali osnovno šolo. Ravno zanje ga je najmanj, saj se jih v tovarnah še otepajo, jim ne zaupajo. Sicer pa se prek nas najlaže dobi enostavno delo v gostinstvu, turizmu, trgovini, precej vabljive so bile ponudbe za zaposlitev v tovarniških počitniških domovih ob morju. Imamo pa tudi nekaj svetlih izjem, denimo, Iskro in Elan, kjer ne iščejo samo fizičnih delavcev, ampak zaposlujejo tudi fante s fakultet za zahtevnejše strokovno delo. Zanj je urna postavka razumljivo višja kot za večino, za katero znaša trenutno povprečje 15 tisočakov. Največji naval na počitniško delo je julija, avgusta mladi hodijo na dopust.« Pri škofjeloški občinski konferenci obstaja mladinski servis leto dni. Tanja Lazar je povedala, da imajo že nad 1200 članov. »Lstaljuje se predvsem ta praksa, da mladi prihajajo k nam po napotnice za delo, ki si ga preskrbijo že sami, žal torej nismo mi tisti, na katerega bi se podjetja obračala s ponudbami. Opažamo, da med letošnjimi počitnicami podjetja zaposlujejo manj kot včasih, da raje dajejo nadurno delo svojim delavcem.« V tržiški občini nam je nekaj besed o počitniškem delu povedala Joži Laharnar. »Izdali smo precej napotnic za delo, ki so si ga učenci in študenti večinoma preskrbeli sami. Žal mi je, ker mladinski servis svoje vloge ne odigra v celoti. Šele zdaj so se v nekaterih podjetjih začeli zanimati in iskati mlade prek nas, vendar je tega nekaj malega predvsem v domu Petra Uzarja, Mercatorju in PTT. Najmanj zaposlujeta med počitnicami največji tržiški tovarni; Peko samo otroke svojih delavcev in štipendiste, BPT letos sploh nič.« Nekoliko me je presenetil podatek vseh sogovornikov, ki so na prvem mestu počitniškega zaposlovanja omenjali otroke delavcev in šele potem štipendiste. Torej bolj delujejo zveze kot "naložba" v bodoče sodelavce, kar naj bi menda bili kadrovski štipendisti... H. Jelovčan 70 let čebelarske družine Antona Janše Mladi nadaljujejo čebelarsko tradicijo Žirovnica, 13. julija - Z uspelo razstavo na osnovni šoli v Žirovnici so čebelarji brezniške čebelarske družine proslavili svoj delovni jubilej. Žirovniški čebelarji so bili vedno delavni, mladi pa bodo nadaljevali tradicijo. Ob letošnjem krajevnem prazniku v Žirovnici, je pomemben jubilej, 70-letnico, lepo proslavila Čebelarska družina Antona Janše iz Breznice. Člani družine, danes jih je okoli 30, so v*^*' skupaj s prizadev- nimi delavci zabrezniške osnovne šole in čebelarskim krožkom na šoli ter ob finančni podpori nekaterih delovnih organizacij, pripravili čebelarsko razstavo. Ogledalo si jo je precej ljudi, saj so razstavili zanimive čebelarske pripomočke in gradivo. Zadovoljiv obisk pa tudi kaže, da se ljudje zanimajo za čebelarstvo in da je v teh krajih še vedno živa čebelarska tradicija. Obnova ceste v Radovno Dolgoletni predsednik čebelarske družine Antona Janše na Breznici je čebelar Anton Špendau, ki nam je o družini takole pripovedoval: »Čebelarstvo ima na Slovenskem tisočletno tradicijo, saj so ohranjeni zapiski, ki so stari tisoč let. Za današnje razmere je bilo nekdaj čebelarstvo primitvno, saj so imeli panje kar v votlinah drevesnih debel, kasneje so prišli panji iz desk. Prelomnica pa je nastala z uvedbo premičnega satja v panju. Nekako v tem času je bil na Breznici rojen veliki slovenski čebelar Anton Janša, ki je na Dunaju poučeval v prvi čebelarski šoli nasploh. Naša družina na Breznici pa je bila ustanovljena leta 1919 in že tedaj so bili -kakor je razvidno iz zapiskov - čebelarji silno delavni. Prirejali so predavanja in se združevali zato, da so lahko skupaj nabavljali čebelarska orodja in si medsebojno pomagali. Ob 200-letnici rojstva Janše je bila na Breznici v njegov spomin odkrita spominska plošča, že prej pa tudi plošča na njegovi rojstni hiši. Leta 1959 je družina dobila ime po slavnem vzorniku in rojaku. Leta 1965 je bil obnovljen Janšev čebelnjak, leta 1973, ob 200-letnici njegove smrti pa je bila na Breznici in na Dunaju velika proslava v njegov spomin. In ne nazadnje: pred devetimi leti je bil odkrit doprsni Janšev spomenik pred osnovno šolo v Žirovnici. Danes čebelarjem nikakor ni lahko, saj se z uporabo umetnih gnojil in z zgodnjo košnjo ustvarja manj možnosti za čebelarstvo kot pridobitno dejavnost in vse več je čebelarjev, ki imajo panje le zaradi Ijubi-teljstva. Varooza, bolezen, za katero še ni zdravila, je napravila veliko škode. Brezniški čebelarji pa smo predvsem zadovoljni zato, ker imajo na šoli izredno prizadeven čebelarski krožek. Mladi imajo za šolo AŽ panje, radi so med čebelami, tako da se tradicija nadaljuje, tudi in predvsem zaradi prizadevnega mentorja na šoli Stanka Noča.« D. Sedej Makadamski odsek do Zgornje Radovne Mojstrana, 13. julija - Cestno podjetje Kranj nadaljuje z deli rekonstrukcije regionalne ceste v Radovno. V prihodnjih letih še odsek do Mlačce in most. Med večjimi cestnimi gradbenimi deli v jeseniški občini je v tem času vsekakor modernizacija in rekonstrukcija ceste v Zgornjo Radovno, odseka iz Mojstrane proti Radovni. V prejšnjih letih so cesto, ki je znana po tem, da je makadamska in zelo ozka (za planince in turiste vsekakor prijetna, domačinom, ki živijo v Radovni, pa pozimi povzroča nemalo težav), na najbolj kritičnih odsekih že razširili in asfaltirali. V začetku letošnjega poletja pa so z deli nadaljevali in danes delavci Cestnega podjetja Kranj delajo po ves dan. Cesta je tako podnevi zaprta, saj razširjajo odsek od Mlačce do Kosmačevega prevala, od- sek, ki je dolg 1.300 metrov. Podreti so morali vsa drevesa ob cesti, delavci Cestnega podjetja pa pravijo, da terenska dela niti niso bila tako zahtevna, nekaj več težav je bilo le zaradi nenosilnega terena z obilo vode. Dela po planu financira jeseniška komunalna skupnost za ceste, ki bo letos za cesto dala toliko denarja, kot je predvideno. Žal denarja ni dovolj, da bi na razširjeno cesto položili še asfalt in bo tako ostala makadamska - najbrž vse do naslednjega leta. V prihodnje pa bo treba poleg asfaltiranja zgraditi še most v Mlačci, kjer naj bi bila povezava z Mojstrano. Zdaj prehod iz Mojstrane v Radovno še vedno ostaja ozko grlo in avtobusi v Zgornjo Radovno ne bodo mogli voziti. Načrtujejo namreč, da bi z ustreznejšo cestno povezavo v Radovno lahko vozil avtobus. Cesta v Zgornjo Radovno in tako povezava z Gorjami in Bledom bo za Mojstrano in prebivalce Radovno nedvomno velika pridobitev. Z novo in sodobnejšo cesto pa se ti lepi kraji odpirajo tudi turizmu. Pokrajina od Mojstrane do Radovne namreč že leži v Triglavskem narodnem parku. D. Sedej Petek, 14. julija 1989 9. STRAN Deklaracija o pravicah človeka in državljana Slovi/o Deklaracijo o pravicah človeka in državljanu (l.a deelaration dvs droits de Vhoninie ci du ei-loveni je sprejela francoska narodnu skupščina 26. avgusta 1789. Deklaracija o pravicah človeka in državljana (1789) Predstavniki francoskega ljudstva, konstituirani v narodno skupščino, so — upoštevajoč, da so nepoznavanje, pozabljanje ali preziranje človekovih pravic edini vzroki javnih nesreč in korupcije vlad — sklenili, da v svečani deklaraciji razglasijo naravne, neodtujljive in svete človekove pravice: zalo da bi jih ta deklaracija, vselej pred očmi vseh članov družbenega lelesa. nenehno opozarjala na njihove pmviee in dolžnosti: zato da bi — zaradi možnosti njihovega stalnega primerjanja s ciljem vsake politične ustanove — bolj spoštovali akte zakonodajne in izvršilne oblasti: zato da hi bile pritožbe državljanov, utemeljene poslej na preprostih in nespornih načelih, vselej usmerjene k ohranjanju ustave in k sreči vseh ljudi. Zaradi vsega tega. v navzočnosti in pod zaščito najvišjega Bitja, narodna skupščina priznava in razglaša naslednje pravice človeka m državljana. 1. člen ■ ■ Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Družbene razlike sinejo temeljiti samo na splošnem interesu. 2. člen Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezasiarljivih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju. 3. člen Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naroda. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno i: naroda. 4. člen Svoboda je v tem, da lahko storiš vse. kar ne škodi drugemu. Izvrševanje naravnih pravic vsakega človeka tedaj nima drugih omejitev kol onih. ki zagotavljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice. Te meje sme določiti samo zakon. 5. člen Zakon sme prepovedali samo družbeno škodljiva dejanja. Vse. kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno, in nikogar ni mogoče prisilili k nečemu, kar z zakonom ni zapovedano. 6. člen Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo pravico osebno ali prek svojih predstavnikov sodelovali pri njegovem sprejemanju. Biti mora enak za •'.ve, pa naj varuje ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zakonom enaki, so jim enako dostopne vse ča-, sli, mesta in javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj, razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti. 7. člen Nikogar ;n inogovt obložiti priprtli ah zaprt H ra- FRANČEK RUDOLF zen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. Vse. ki spodbujajo, pospešujejo, izvršujejo uli omogočajo izvrševanje samovoljnih ukazov, je treba kaznovali, toda vsak državljan, ki ga pozovejo ali privedejo na podlagi zakona, mora lakoj ubogali. Vsako upiranje je kaznivo. 8. člen Zakon sine predpisovali samo strogo in očitno nujne kazni, kaznovati pa je mogoče samo na podlagi zakona, ki je bil sprejet in proglašen pred kaznivim dejanjem ter zakonito uporabljen. 9. člen Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugotovi njegova krivda. Ce je nujno, da ga priprejo. je neha vsako strogost, ki ne bi bila potrebna za zagotovitev njegove navzočnosti, strogo preprečiti z zakonom. 10. člen Nihče ne sme biti vznemirjen zaradi svojega prepričanja, ludi verskega ne, pod pogojem, da njegovo izražanje ne moti javnega reda. ki ga določa zakon. 11. člen Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena najdragocenejših človekovih pravic: vsak državljan sme torej govoriti, pisati, tiskali svobodno in odgovarja samo za zlorabo le svobode v primerih, ki jih določa zakon. 12. člen Za zagotavljanje pravic človeka in državljana je potrebna javna oblast: ta oblast je zal" postavljena v korist vsem. ne pa v posebno korist tistim, ki jim je zaupana. 13. člen Za vzdrževanje javne oblasti in za stroške uprave je nujno skupno prispevanje, ki mora bili enakomerno porazdeljeno med vse. ob upoštevanju njihovih možnosti. 14. člen Državljani imajo pravico, da sami ali po svojih predstavnikih ugotavljajo potrebnost javnih dajatev, da vanje svobodno privolijo, da nadzorujejo njihovo uporabo, da določijo višino, način obdavčenja m pobiranja ter čas trajanja teh dajatev. 15. člen Družba ima pravico zahtevali obračun dela od vsakega javnega uslužbenca. 16. člen Družba, v kuleri nista zajamčeni varstvo pravic in delitev oblasti, nima ustave. 17. člen Ker je lastnina nedotakljiva in sveta pravica, je ni mogoče nikomur odvzeti, razen če obstoji očitim, z zakonom določena javna potreba, in to ob predhodni in pravični odškodnini. (Iz francoščine prevedel Anton Perenič) Urednikova beseda Današnje Odprte strani smo namenili razmišljanjem ob 200 — letnici francoske revolucije. 14 julija 1789 je padla Bastilja in se je začela meščanska revolucija, katere sporočila pa so aktualna še v današnjem času. Namesto uvodnika objavljamo Deklaracijo o pravicah človeka in državljana, ki je bila sprejeta mesec dni kasneje, publicisti Franček Rudolf, Slavko Gaber in Miha Naglic pa so tedanje dogodke postavili pod lupo današnjih dni. Naslednje Odprte strani bodo izšle konec julija. Vabimo k sodelovanju. Leopoldina Bogataj Svoboda, enakost, bratstvo Ko sem nekje okoli leta petinpetdeset našel v knjižni omari nekaj različnih knjig o francoski revoluciji, me je v njih presenetilo, kako malo so se ukvarjale z vojnami, z obglavljanji političnih nasprotnikov in kako mnogo z zunanjimi dolgovi države, z notranjimi dolgovi države, z izdatki za vojsko, upravo, z znamenitimi asignati, s ceno žita in ceno kruha, z zlatim in s papirnatim denarjem, z inflacijo. Francosko revolucijo so začeli Denis Diderot in ostali enciklopedisti tako, da so začeli izdajati znamenito Enciklopedijo. Ta se je razlikovala od Prejšnjih podobnih knjig pač zato, ker so v njej bile podrobno opisane obrtne dejavnosti, tako delavnice, stroji, kot tudi delovni postopki; in seveda kmetijstvo, lepo od gojenja poljedelskih kultur do vinogradništva, gozdarstva, živinoreje, mlekarstva in predelovanja mleka. Leta petinpetdeset sem bil star enajst let in živel sem v svetu, kjer so se vsi ljudje, kar sem jih poznal, neprestano ukvarjali s politiko, ne samo da so prebirali časopise, ostro in jedko so razpravljali o političnih ukrepih, o spremembah v zakonodaji, o prihodnosti, ki bo svetla in sijajna. Od takrat je minilo trideset let • n skoraj do predvčerajšnjim se časopisi niso spraševali po vsem tistem, česar so polne zgodovinske knjige o francoski revoluciji. Bralcev ni zanimalo. Bojan Štih, eden najznamenitejših Slovencev zadnjih desetletij, je nekoč zapisal, da bodo Slovenci kot narod propadli, če se ne bodo čimprej začeli zanimati za kvaliteto kislega zelja. Pa ni bilo sprememb, ker, kot kaže, ni nikogar prepričal. Danes, ko so se cene mleka in žita že prebile na naslovne stra- ni časopisov, že počasi kaže, da si ljudje postavljajo podobna vprašanja, kot so si jih podlož-niki Ludvika Šestnajstega. To pa seveda še vedno ne pomeni, da se jim ta vprašanja zdijo tako pomembna, da bi ljudje zahtevali svobodo tiska in svobodo političnega delovanja. Z drugimi besedami: trideset let opazujem, kako ljudje razpravljajo o politiki, ne razpravljajo pa o gospodarstvu. O gospodarstvu ne razpravljajo, ker razpravljanje o gospodarstvu pomeni pripravo na politično odločanje in seveda potem tudi politično odločanje samo. Razpravljanje o politiki pa pomeni, da še kar naprej pristajamo, da politika odloča o gospodarstvu. Na politike, ki oblikujejo politiko, je mogoče nekoliko vplivati, da se odločajo za takšen ali drugačen stil vplivanja, vendar osnovne usmeritve ni mogoče spremeniti: tiste, povsem nerazumne in dokazano neuspešne, da namreč ideologija (in politika) odločata o gospodarstvu, ne pa obratno. Maria Antoinetta ni prenesla misli, da kruh odloča o kraljici, da pa je smešno, če skuša kraljica odločati o kruhu. Naletela je na burno nasprotovanje in kot vemo, soji tudi glavo sneli. Vendar ko je pičlih dvesto let kasneje Bojan Štih skušal prepričati Slovence, da o njihovi usodi odloča kislo zelje, nikakor pa ne morejo Slovenci odjočati o usodi kislega zelja — je naletel na pičla dva milijona ljudi, ki so mu sicer ploskali, ampak ploskali bi tudi Marii Antoinetti, in če smelo zaključim: ki ji glave gotovo ne bi sneli, saj so tudi Branka Mi-kuliča dovolj mirno trpeli dlje kot dve leti. Hotel sem povedati, da v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji ljudje pač hrepenijo po radiestezi-ji, bio-prehrani, po kakšni Mariji, ki se kdaj pa kdaj prikaže, da pa jih na splošno ne daje racionalizem. Nikogar ni, ki bi gradil templje Boginji razuma, tako kot so to počeli v prvih letih francoske revolucije. In predstavljajte si, da bi se danes Slovenci imeli za revolucionarje, da bi se podili po ulicah trdno odločeni spremeniti sistem? Je to mogoče? Francoska revolucija je človeštvu zapustila nekaj besed — pojmov in te besede igrajo izredno vlogo v zgodovini. Odkar je nastala francoska revolucija, se je zvrstilo še več drugih revolucij: marčna revolucija, tehnična revolucija, oktobrska revolucija, pa še: kitajska, kubanska, kulturna, seksualna, računalniška... Da naše domače jugoslovanske ne pozabim. Napoleon je rekel: »Očistil sem revolucijo!« Hitlerje rekel (leta 1933) »Tudi marksistični delavci so spoznali, da je naša revolucija edina prava revolucija!« Ker revolucije morajo biti prave revolucije, so tudi revolucionarji razdeljeni na prave in neprave, na revolucionarje in kontrarevolucionarje. Na kongresu SDZ v Mariboru je padel izredno pronicav predlog: naj se zveza zavzame za trajno prepoved besede kontrarevolucija. Predlog ni bil sprejet, češ da se ni mogoče bosti s slovarjem. Vseeno se ne morem ubraniti vtisa, da so najnevarnejša orožja poskrita ravno v slovarju. Ne^ morem prepričati samega sebe, da ni ravno beseda »revolucija«, povezana z besedami »kontrarevolucija, revolucionar in kontrarevolucionar«, tisto orožje, ki največkrat spregovori in ki zadaja najhujše rane. Primer se ponuja že takoj iz same francoske revolucije: Znameniti Lavoisier, utemeljitelj moderne kemije, se je pred revolucionarnim sodiščem zagovarjal, da je sicer res davčni zakupnik in plemič, da pa je pomemben znanstvenik. Bil je poslan na giljotino z utemeljitvijo, da revolucija znanstvenikov ne potrebuje. In še povsem res je. Do revolucije je pripeljala želja po razumni ureditvi sveta: vendar, kakšen pomen bi imeli revolucija in revolucionarji, če bi svet bil umno urejen? Bi potem še odločala revolucija in v njenem imenu revolucionarji, ki imajo pravico razkrinkavati in obglavljati? Pravijo (in tudi na televiziji smo videli), če bi Ludvik Šestnajsti bil previdnejši in manj pod vplivom svoje prevzetne žene, bi do revolucije sploh ne prišlo. Tudi Napoleon bi končno lahko bil malo zmernejši (kot smo velikokrat brali) in potem tudi ne bi prišlo do zmage reakcije. Končno, če bi Hitler ne napadel Jugoslavije in Sovjetske zveze, bi imeli potem še vedno parlamentarni večstrankarski sistem? Ko svet in Francija proslavljata dvestoto obletnico padca Bastilje, trenutka, ki je sprožil kolesje zgodovine, ni noben problem našteti kopico prednosti, ki jih je prinesel padec fevdalnega sistema. Vprašanje pa je, seveda, ali te vrednote pomenijo Slovencem isto kot prebivalcem Evrope. Ali pa so nam dandanes samo rahlo nadležne, saj nas motijo pri navadah, ki smo si jih pridobili v zadnjih desetletjih. Demokracija pomeni, da tisk deluje po svoje. Tiskana beseda, pa naj bo to knjiga ali časopis, je prvi množični, se pravi prvi industrijski izdelek. Prav časopis je bil tisti proizvod, ki je spremenil svet. Ludvik Šestnajsti je moral podkupovati pariške časopise, da ga niso preveč zmerjali. Ko se je stvar razkrila, je bilo še huje. Kakšen kralj je bil to, ki ni mogel prepovedovati časopisov in zamenjavati urednikov? Ali vsaj zahtevati od njih nekaj strankarske discipline? Ludvik Šestnajsti je namenjal sedemdeset odstotkov državnega proračuna svojim oboroženim silam, večino seveda za plače in penzije oficirjem (ki so bili obvezno vsi plemiči). O dolgovih v inozemstvu in o slovesnih prireditvah ni da bi go voril. Vendar Ludvik je doživel, da je ljudstvo prekipelo in ga je začelo zmerjati. Ni pa doživel tega, da si je ljudstvo za njim izbiralo prav podobne domisel-neže. Med drugim tudi take, ki so skušali osvojiti ves svet in so pri tem spravili na oni svet primerno število domačih prebivalcev. K sreči je dandanes pri nas povsem drugače. Res se nihče več kaj prida ne spominja Marata, Dantona. Robespierra — ti junaki, revolucionarji, so nam nekako odkorakali v pozabo. Stotine in tisoče imen gorečih govornikov iz tistega časa je osialo pozabljenih v debelih zgodovinah. Danes imamo svoje govornike in pisce zgovornih člankov: vendar z revolucijami imamo Slovenci tako bogate izkušnje, da smo postali previdni in konzervativni. Znam prerokovati iz kave, z dlani, iz kart in kock, znam deloma po potrebi tudi čarati, vendar na kraljestvo ra zuma ne prisegam. Znanstveno sem sicer dognal, da Slavoj 2: žek ne bo postal slovenski M loševič. Pa da Slovenci potr bujemo veliko in še več kralje1 pa naj bodo to dolenjski ali g< renjski kralji. Vendar ne ve. kot to. Zakaj z logiko nad miroljuben in delaven narod? Zakaj s proslavljanjem dogodkov, ki so že pred dvesto leti postavili vprašanja, ki si jih mi še danes nočemo? ®3)JIiSRIcSgJS!GLAS 10. STRAN Ws ti/tam Petek, 14. julija 1! SLAVKO GABER Francoska revolucija kot vit (Misliti o francoski revojjj} "Zgodovina je predmet konstrukcije, katere mesto ne tvoi*>9 Boj za prisvojitev revolucije v času revolucije; boj za ideološko hegemonijo časa V poljih naivne zgodovine bi se zdelo dejstvo, da najodmevnejša kontroverza o vprašanju, "kaj je francoska revolucija resnično bila", datira v letih neposredno po revoluciji, dokaj nenavadno. Zgodba o zgo-denem pa je ne glede na želje naivnih zgodovinarjev nastajala tako rekoč sproti. Zgodeno je, rečeno, kolikor je mogoče natančno, zgodeno sploh že oz. šele skozi zgodbo - storijo. Revolucija je torej postala predmet velike kontroverze takoj po svojem izbruhu. Polemika okrog nje, predvsem polemika med Thomasom Pai-nom in Edmundom Burkom je označila začetek boja za pridobitev naklonjenosti javnega mnenja. Revolucija je bila dogodek, ki ni pustil dvomov o tem, da je prevelik in preveč odmeven, da bi si ga lahko kdorkoli privoščil pustiti ob strani in dopustiti, da si ga prisvoji kdo drug. Prisvojitev je bila eminentno politično vprašanje. Revolucijo si je bilo potrebno prisvojiti ali tako, da jo sprej-meš in participiraš na sprejetju, ali pa tako, da jo zavrneš in participiraš na zavrnitvi. Paine in Burke, oba vešča politična govorca in pisca, sta to dokaj uspešno storila vsak s svoje strani. Kljub temu da so ju napadali, da je njun jezik barbarski, pokvarjen in ne zadosti dostojanstven, sta oba, kolikor sta le zmogla in kolikor je prenesel zamik v času, govorila politi- čno. Bila sta prva resnična pamfletista. Če je Paine že s svojim spisom Zdravi razum ob ameriški revoluciji preobrazil v bralce pamfleta stotine ti-sočev ljudi, potem sta to v Evropi, v ogromnem, za tiste čase nepojmljivem obsegu (njuni deli sta bili že v prvih dveh letih prodani v več kot 250.000 izvodih - izdatno več Paina kot Burka), storila skupaj. Skupaj oblikujeta novo občinstvo. Beseda je jasna, zavajajoča in ni-čkaj obzirna. Do kakšne mere je bilo njuno ravnanje premišljeno, ponazarja podatek, po katerem je Burke določene stolpce knjige popravljal tudi po šestkrat; še bolj zgovorno pa je naslednje Burkovo stališče: "Mirna preiskava bi bila zelo umirjena metoda zato, da bi izgubili svoj Predmet; in zanesljiv način, kako doseči, da bi naš nasprotnik ne bil umirjen. Edino če sami nastopamo kot drhal, bomo imeli možnost, da bo nasprotnik razumen." II. Za Burka kaže reči, da je mož, ki se drži svojih načel. Ko govori o revoluciji, je v svojih razsodbah brez milosti. "Zdi se mi, kot bi bil v središču velike krize, ki pa ni le kriza Francije, ampak vse Evrope, morda še več.... Vse stvari se v tem čudnem kaosu lahkomiselnosti in okrutnosti, vsakovrstnih zločinov, ki so pomešani z najrazličnejšimi norostmi, zdijo nenaravne. Ko gledamo ta pošastni, tragikomični prizor, kjer si nujno sledijo najbolj nasprotne strasti..., se v nas izmenjujeta prezir in zgražanje, smeh in solze, zaničevanje in groza." Francoske revolucionarje sprašuje: "Ali ste ljudem pojasnili, da ste s to navidez, prijazno zmoto zabredli dosti dlje kot vaši modri predniki?... So bile vse te strašne stvari sploh potrebne?" Paine mu z enako mero odgovarja: "Med nesramnostmi, s katerimi nacije in posamezniki izzivajo in dražijo drug druge, je pamflet gospoda Burka o francoski revoluciji izjemen primer. ... Vse, kar je lahko sugeriralo sovraštvo, predsodki, znanje in neznanje, se je v obilnem besu zlilo na skoraj štiristo straneh. ... Večje absurdnosti, kot je tista, ki jo svojim bralcem ponuja gospod Burke, človeku ni mogoče dočarati". III. Toliko oba na začetku. Povsem očitno je, da Burke v francoski revoluciji ne vidi nikakršne pridobitve. Niti v njej pa tudi ob njej, kot npr. Kant, ne najde nikakršnega "zgodovinskega znaka", ki bi govoril v prid napredovanju »človeštva. Gre torej za dva povsem drugačna pogleda. Za nas je pri tem pomembno, da za oba velja, da ju niti ne zanima prav preveč točnost njunih navedb oz. argumentov. Mnogo pomembneje je prepričati. Prisvojitev sodobnosti tako poteka v mediju mita. Revolucija postaja mit še v času trajanja. Izvedba argumentacije - jasnost besede, ki v očeh bralca spravi nasprotnika na kolena, to je tisto, za kar gre. To bo zgradilo sliko o francoski revoluciji. Prav retorično dobra, prepričljiva pa sta oba. Nič ne de, da Burke v svoji ostri kritiki enega od zagovornikov revolucije v Franciji pot-vori njegovo argumentacijo, pomembno je, da prepriča. Priče, ki mu Burke v delu knjige pripisuje, da je v dogodkih 6. oktobra videl "un beau jo-ur", sam opozarja, da je to odvratna dezinterpretacija in grožnja. Dogodki na katere VValter Benjamin nas opozarja, da zgodovina ni tu kar tako, niti ni pred nami takšna, kot se je v "resnici zgodila", temveč nastopa vedno kot "teleskopiranje preteklosti skozi sedanjost". Če si je francoska revolucija na vsak način prizadevala prisvojiti Rim, njegovo republikanstvo, tako, da se je dobesedno preoblačila v Rimljane, potem je očitno, da daje dvestoletnica več kot priložnost za najrazličnejše spoprijeme, ki imajo za cilj prisvojiti si francosko revolucijo. Najsi bo pozitivno ali pa negativno. Francoska revolucija je, vzeto strogo resno,nekaj, česar ni bilo. Ko so se danes odločili praznovati njeno obletnico, so se odločili narediti jo. Seveda pa so tudi ti poskusi kot vsi dosedanji in prihodnji, obsojeni na isto usodo. Brezštevilne upodobitve, ki te dni preplavljajo svet, so obso- jene na to, da bodo le novi in novi poskusi prisvojiti si preteklost. Korak dlje lahko napravijo le refleksije, ki jim je pre-zentno, da ne govorijo kaj več kot določeno videnje in tako nimajo pretenzij po resnici revolucije. Ne zanima jih, kaj je revolucija resnično bila. Revolucije resnično namreč ni bilo. Sami bomo poskusili v nekaj točkah opozoriti na neulovljivost slavljenca in predvsem na nenehna prizadevanja prisvojiti si revolucijo. Opozorili bomo na različne, nasprotujoče si interpretacije, ki jim bo skupno to, da bodo, upamo, zadosti prepričljive. Priznati moramo, da bomo obletnico izkoristili za demonstracijo logike prisvajanja dogodkov nasploh oz. tudi teh v naši navzočnosti. Ko se danes podobno kot takrat davno, seseda neka paradigma, je preten- dentov za resnico veliko. Velil^ott je tistih, ki so že od vsega zač«,!la ' ka vedeli, pa so bili nemočni k«,>n,ei tudi onih, ki lahko pokažejo, d'. e 5 so se vseskozi zavzemali za n^e r kaj povsem drugega, kot je tist^?te kar smo živeli in živimo tudi i**^* nes. Politično gledano so dan^^ veliko prepričljivejši tisti, ki f rJl bili v preteklosti, kolikor je * .v' mogoče, stran od oblasti, tisl^J ki lahko rečejo, da so bili nekojVora poraženi ali pa, da jih "takrat a I še nikjer ni bilo. Pravica &ym prisvajanja sedanjosti je, takoSy^.c zdi, v njihovih rokah. Zdi pa s'- J." da imajo predvsem tako imen"*a. 1 vani poraženci velik kredit tud'ris> pri prisvajanju preteklosti. Pfr> trgu se naenkrat pojavlja na kjMp pe črno-bele literature, ki pi^0r zgodovino na novo. Če smo if 01 slej poslušali zgodovino rmaf'^1-valcev, ki se je izkazala oz. se'^jar nekaterih točkah vse bolj razM'n zuje/razgalja kot mitologijJ'anJ sem se skliceval, so bili samo tisti 14. julija in v dnevih, ki so sledili". Podobno Paina, ko napada Burka ne moti, da briljira v prazno. IV. Poglejmo si to na primeru vprašanja pravice starih, da postavljajo zakone še nerojenim. Burke v delu teksta govori o vprašanju pravice ljudstva, da izbira svoje vladarje. Po njegovem mnenju naj bi bilo bistvo nastopa dr. Priča, ki je govoril v prid francoski revoluciji, v tem, da jo je hotel tudi Angležem ponuditi kot zgled, po katerem naj bi ravnali. Priče naj bi bil pri tem zelo zvit in naj bi poskušal vse skupaj izvesti skozi prisvojitev glorious revoluti-on iz leta 1688 na neki poseben način. Kako? Pridigar Priče naj bi trdil, da si je angleško ljudstvo v času svoje revolucije pridobilo tri pravice: 1. da izbira lastne vladarje, 2. da jih zaradi slabega vodenja spodi, 3. da samo oblikuje svojo oblast. Burke opozarja, da teh načel ni najti v nobeni od takrat sprejetih listin in pravi: "Če lahko sploh kje najdemo načela revolucije iz leta 1688, potem bo to v statutu, ki se imenuje Deklaracija o pravicah. V tej zelo modri in premišljeni deklaraciji... ni niti ene besede ali namiga o splošni pravici ljudstva, "da izbira lastne vladarje, da jih zaradi slabega vodenja spodi in da samo oblikuje svojo oblast". Ta deklaracija o pravicah (...) je vogalni kamen naše ureditve... Nekaj let zatem se je ponudila druga priložnost za uveljavitev pravice do voljenja krone.... So morda v drugo postavili kake ukrepe, da bi krono uzakonili na nepristnih re-volucijskih načelih iz Old Jew-ry? Ne. ... Če je kdajkoli obstajala doba, ki je bila naklonjena postavitvi načela, da je edini zakoniti kralj kralj po ljudski izbiri, potem je bila to doba revolucije. Dejstvo, da načela takrat niso uveljavili, dokazuje, da je ljudstvo menilo, naj to načelo sploh ne bo nikoli uveljavljeno." Korak naprej naredi Burke, ko opozarja na akt kralja Viljema, ki sta ga sprejela oba doma parlamenta, ki se "Bogu nista zahvaljevala zato, da sta dobila priložnost, ko lahko zahtevata pravico do izbiranja lastnih vladarjev in še dosti manj zato, ker bi bilo voljenje postalo edino zakonito priznana pravica do krone. Dejstvo, da so se, kolikor je le bilo mogoče, izognili tej nevarnosti, so razumeli kot odrešitev po božji previdnosti. ... To, da smo z revolucijo pridobili pravico do izbiranja svojih kraljev, je zelo daleč od resnice; kajti to pravico, če bi jo posedovali že prej, bi Angleži v tistem času zanikali in se ji v svojem imenu in v imenu vsega svojega potomstva za vedno odpovedali". V tej točki se naveže Paine. Ne zanima ga celotno dokazovanje, po katerem revoluciji iz leta Diderot predloži prvi zvezek Enciklopedije Ludvik XVI. pride na prestol po Ludviku XV umreta Voltaire in Rousseau 1772 1774 1778 1778 - 83 Francija sodeluje v ameriški vojni za neodvisnost proti Angliji Kant: Kritika čistega uma James Watt prijavi patent parnega stroja sklep o sklicu generalnih stanov začetek zasedanja generalnih stanov padec Bastilje prva številka Maratovega časnika Prijatelj ljudstva Neckerjev odstop nova državna zastava Francije: tricolore (triharvnica) 1781 1784 8. 8. 1788 5. 5. 1789 14. 7. 12. 9. 4. 9. 1790 21. 10. 18. 3. 1793 uvedba smrtne kazni za zagovornike zemljiškega zakona 6. —13. 6. žirondinci sprožijo državljansko vojno 24. 6. sprejem jakobinske ustave 13. 7. umor Jeana Paula Marata 30. 10. prepoved vsakršnih ženskih klubov 27. 7. 1794 9. thermidor: Robespierra zrušijo 22. 10. odprtje tehniške visoke šole 12. 11. zaprtje jakobinskega kluba 23. 9. 1795 objava direktorijske ustave 1688 ni mogoče podtakniti iU*j°tn ljavitve načela o izbiri lastnica vladarjev. Tega se niti dotalW0< ne. Prav tako se ne ozira rtft>0< dejstvo, da Burke v tem dej^ru teksta tematizira vprašanj^0 smiselnosti voljenja kralja t#d t se spoprijema z vprašanjem,Mored ko strukturirati politično sfef%eki ki bi omogočala Angležem nflffjn primernejšo obliko življenj"!' n; Edino na kar se obesi, je st*'!cn;i vek, ki ga Burke, vsaj impli^''1. no, v svojem delu večkrat |£ki pojasni ali pa, vsaj v pomen^ .' ki ga ponuja Paine, zani»JLM Burku je namreč povsem jasfl0 • daje dednost kraljev nekaj, k>rov lahko zagovarja v Angliji - kfa b "temeljni okvir naše skupfli'Um blaginje - tak, kakršen je, i^1" za nas neprecenljivo vredn^ in nemoteno nasledovanje k^ ne je v naših očeh porok za st? bilnost in trajnost vseh drug1' delov naše ureditve". Ve pa (? di, da se je neumno obnaš"1'1 "kot da bi bilo dedno kralje^ nje edina zakonita oblika V'J danja na svetu...", in da je & smiselno razmišljanje, po ka'f rem ima dedna "monarhija v£l božjega blagoslova kakor dff ge oblike vladanja in kot bi ^ la dedna pravica do vladanj3 slehernih okoliščinah, za vsj| kogar, ki se znajde v našle, stvu prestola strogo neprek^ ena; kar seveda ne more veljJ, za nobeno civilno ali politi^, pravico". Kljub temu da Buf*1 opozarja na vse to in da ve, °! postavljanje in odstavljanj' kraljev ni ravno gosposki pojf ter da opozarja na to, da je fl1' goče obred "odstavljanja ljev ... le redkokdaj ali pa sp'°' nikoli izpeljati nenasilno", ™, na to ne zanima. Tudi Burk"*1 eksplicitno stališče, da, ko 11 stopi sila, "to ni več stvar u$rne ditve, temveč vojne. Zakon0 ogj, je ukazano, naj med rožljanja -g0| orožja molčijo, sodišča pa pim, zrušijo skupaj z mirom, ki Im^ niso mogla več vzdrževati'". {)odi njegovo razmišljanje ni na^Jurl njeno kakršnemu koli abstrtfM0je nemu stanju, ampak konkr^ete strukturi oblasti v Angliji fliša zaleže. Paine rabi točko, k',Mui[ bo učinkovito zavrtel in si |'r'lok; vojil polje.Najde jo. Takole Pjj'688 vi: "Nikoli ni in nikoli tVralj obstajal parlament, kakršn^hod li vrsta ali generacija ljudi v.yogi terikoli deželi na svetu, ki ('To, imela pravico ali moč obvezyili | ali nadzirati potomstvo "naN,;ra|j ke vekov"... Vsaka doba, vs^e, k generacija mora imeti mož^edo v vseh primerih delovati zasutem ko, kot dobe in generacije Pyvoj< njimi. ... Tisto, za kar se je ig8«Petek, 14. julija 1989 11. STRAN M^SMMESGLAS rwjj, kar si je treba prisvojiti fplijvno je politično dejanje) vy0rOgen in prazen čas, marveč čas, izpolnjen s "sedanjostjo". cIJ|((Potem smo sredi velikega zago-fač«1'"3 zgodovine poražencev - tako ni M'i!1enovane resnične zgodovine, jo d'. smo doslej poslušali laži, ali, a'/e rečemo manj poljudno, mite, tjsl&potem stopa danes na oder Resili (U,nica; Tekst, ki je pred Vami, po-jjgnei^uša prenesti opozorilo VVal-kj ji^rja Benjamina, ki opozarja, da •£ vsaka resnična zgodovina, pa tisti,ai jo pišejo zmagovalci ali pa |lCko?oraž«nci, vedno že gospostvo. krat*3 Pr'nieru francoske revolucije ,a dvorno poskušali pokazati, kako j.0srgodeno skozi zgodbo vstopa v „a sfr*0,J.e političnega kot kapital, ki nen^a. Je P0*rebno prisvojiti. Šteje , tudi)risvojitev, ne resnica, i Pf*ri tem je potrebno vzeti v za-a k" tomstva za vedno odpovedali". Paine: "On jim pravi, pravi pa tudi svetu, ki naj bi šele nastal, da je neka skupina, ki je živela pred sto leti, vzpostavila neki zakon, nacija pa nima in tudi nikoli ne bo imela, ne more imeti, moči, da ga spremeni". Če komparaciji dodamo še izpeljavo, ki smo si jo privoščili zgoraj, potem je, menimo, očitno, da gre za vešče zainteresirano interpretiranje, prisvajanje polja političnega. Pri tem se Paine opira na bolj ali manj sprejemljivo lastno argumentacijo in s sprejemljivostjo svojih idej dokazuje nesprejemljivost idej nasprotnika. Da točka, okrog katere se vrti njegova argumentacija, ni Burkovo stališče, sploh ni pomembo. Tako Paine kot Burke pišeta pamflet. Eminentno političen tekst. Tekst, kakršnega tudi v našem prostoru počasi, vzporedno z začetki politike, že lahko zasledimo. Ne gre pozabiti, da je takšen način pisanja političnemu imanenten. Moraliziranje ne pomaga oz. pomaga zopet samo če je vpeto v politiko in če omogoča oploditev političnega kapitala. V. Bastilja je drugi tipičen primer spoprijema v boju za prisvojitev polja. Paine opisuje dogajanje okrog Bastilje podobno, kot govori o tem današnji mit. "Ker je gospod Burke popolnoma zaobšel celotno dogajanje okrog Bastilje (kar mu ni v prid)... bom sam podal ... nekakšen povzetek okoliščin, ki so pripeljale do teh dogodkov. ... Z distance nastopa ta dogodek zgolj kot herojsko dejanje na sebi; tesna politična povezanost, ki jo ima z revolucijo, se ■ p r'ko*c ° i on VRSTA P0VRTNINE ANTON N0VAĆAN PREDPLAČILO OSEBE, KI JAMČIJO Z ŽIVLJENJ ŽENIN ALI MOŽEV OČE PEVEC JONES MOČVIRNA SEVERNA STEPA ŽIRAf A S KRATKIM VRATOM KABARETNA POPEVKA REGUtA lil; DPIS FR FIZIK IN ASTRONOM I DO MINIOUF. i ŠPANSKO MOŠ IME REPRIČ TKANINA OKRAJŠAVA ZA NAŠO DENARNO ENOTO ŠPANSKA REKA,PRI TOK EBRA SODNI 11 HMIN VRSTA UGANKE ALAN CLARK SiADluN . Sil-ljIM PEŠTI JEZERO NA FILIPINIH NA LUZONU SL PESNIK IN PREVA JALEC (FRANCE) JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA / ureja DARINKA SEDEJ GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 14. julija 1989 13. avgusta bo otvoritev novih skakalnic v Sebenjah Preizkus je bil uspešen Tržič, 12. julija - V Sebenjah so doslej že imeli 15 in 25 metrski skakalnici, pokriti s plastiko, na otvoritev pa že čakata popolnoma novi skakalnici s K - 55 in K - 35. Marsikdo se čudi, kako je mogla peščica skakalnih zanesenjakov opraviti tako veliko delo. Zato bi bilo prav, da se v pomoč graditeljem vključi še kdo iz tržiške občine, ki je sedaj stal ob strani. Srečo Grosar, predsednik gradbenega odbora in vodja skakalne sekcije pri Smučarskem klubu Tržič pojasnjuje rojevanje zamisli o gradnji novih skakalnic v Sebenjah in njeno uresničevanje. O posodobitvi skakalnega središča v Sebenjah so začeli razmišljati leta 1987 in sprva menili, da bi bilo najbolje popraviti stare skakalnice, vendar se graditeljem rešitev ni zdela dobra. Posebno zato, ker je tudi inž. Janez Gorišek menil, da bi se kazalo lotiti novogradnje zato, ker bi na enem hrbtišču lahko uredili doskočišči za obe skakalnici. Prej je bila na tem mestu 40 metrska skakalnica. Aprila leta 1988 so začeli z gradbenimi deli. Zamisel je bila Goriškova, praktično pa jo je izvedel magister Bojan Jošt. Zemljišče, kjer so gradili novi skakalnici, ni bilo pretirano prijazno. Najprej gaje bilo treba izsušiti in namestiti drenažo. Prvi poseg je bil namenjen naletu, ki ga je bilo treba vkopati v hrib, prav tako pa je bilo nujno marsikaj postoriti tudi na doskočišču. Ogromno je bilo prostovoljnega dela klubskih funkcionarjev, staršev skakalcev, trenerjev, tekmovalcev in drugih ljubiteljev skakalnega športa. Glavno breme dela je slonelo na starših tekmovalcev. Skupno je bilo opravljenih od 10 do 12.000 prostovoljnih delovnih ur, okrog 700 prostovoljnih delovnih ur pa so opravili tudi vojaki iz Kranja. Pri gradbenih delih je bila še posebej dragocena pomoč Gozdnega gospodarstva Kranj in obrata v Tržiču, Splošnega gradbenega podjetja Tržič. Komunalnega podjetja Tržič in Zlila, deloma pa tudi občinske skupščine, vendar je bila prav pomoč matične občine in njene telesne kulture preskromna. Šans za pomoč bo še dovolj, saj morajo ob skakalnicah zgraditi še dom skakalcev (GG Kranj je že darovalo les), sodniški stolp in še druge objekte, med njimi tudi vlečnico. Izjemna pa je bila pomoč planiškega komiteja. Smučarske zveze Slovenije in nekaterih posameznikov: Goriškov, Jošta, Bukovnika. Konca, Tomina. Vse, kar so doslej zgradili v Sebenjah. je vredno nad 2 milijardi dinarjev, za dokončanje najnujnejših del pa bo potrebnih še okrog 5 milijonov dinarjev. Skakalnici, ki bosta dopolnili središče za vzgojo mladih skakalcev v Sebenjah (7 mladih skakalcev, ki jih vadita Peter Jošt in Viko Jekovec. je v selekcijah), so 24. junija že preizkusili naši skakalci Štirn. Melin. Dolar, Korošci in mladi tržiški skakalci. Preizkus je odlično uspel, nove naprave pa so ugodno ocenili tudi predstavniki Planica komiteja in Smučarske zveze. Vsak. ki se želi prepričati o velikem delu trži.ških skakalnih zanesenjakov, naj pride 13. avgusta v Sebenje, kjer bo mednarodna tekma, poskrblejno pa bo za družabnost in veselje. J. Košnjek. slika G. Šinik Luzern obet pred Bledom Sijajna zmaga blejskega dvojca s krmarjem Kranj, 12. julija - Sijajen nastop blejskih veslačev na največji veslaški regati v švicarskem Luzernu na jezeru Rotsee pred 15.000 gledalci je dober obet za naše pred svetovnim prvenstvom v veslanju, ki bo od 2. do 20. septembra na Bledu. Še posebno je blestel naš dvojec s krmarjem Milan Janša, Robert Kraševec in Gorazd Slivnik. Za blejsko prvenstvo je že v Luzernu vladalo veliko zanimanje. Blizu 200 časnikarjev, ki so spremljali veslaško regato v Luzernu, je pokazalo veliko zanimanje za blejsko prvenstvo. Njegovi organizatorji so na novinarski konferenci temeljito predstavili prireditev, od katere si jugoslovansko veslanje, z njim pa Slovenija in Bled veliko obetajo. Tokratni Luzern pa je bil za nas pomemben tudi po tekmovalni plati. In moramo reči, da so naši veslači švicarski preizkus sijajno opravili. Posebej velja to za dvojec s krmarjem, v katerem veslata Milan Janša, Robert Kraševec, krmari pa Gorazd Slivnik. Blejski čoln je potolkel Vzhodne Nemce in Italijane, čeprav za stotinko, in je šele fotofiniš določil naš čoln za zmagovalca. To je bila presenetljiva zmaga. Drugi blejski čoln, dvojec brez krmarja, v katerem veslata Bojan Prešeren in Sadik Mujkič, in je v Seulu osvojil bronasto kolajno, tekmuje že vso sezono standardno dobro in tudi v Luzernu je bilo tako. Blejska veslača sta bila tretja, za Nemško demokratično republiko in Veliko Britanijo, čeprav so nekateri pričakovali več, saj na startu ni bilo Romunov, ki so bili v Seulu zlati. Kljub temu je tretje mesto izredno, tekma pa je pokazala, da sta ga Sadik in Bojan osvojila dokaj zanesljivo. Mogoče še zanimivosti glede opreme blejskih čolnov. Mujkič in Prešeren sta veslala v opremi, ki jo je izdelal Globo-čnik iz Tržiča (GT sport), luzernski zmagovalci Janša, Kraševec in Slivnik pa v športni opremi, ki jo izdeluje naš nekdanji odlični smučarski tekač Ivo Carman iz Sv. Duha 38 pri Škofji Loki. Blejci so z njo zelo zadovoljni, sicer pa jo uporablja že naš supermaratonec Dušan Mravlje. _ J. Košnjek ureja JOŽE KOŠNJEK Na Joštu obnavljajo smučarski dom Kranj, 12. julija — Prihodnje leto bodo kranjski smučarji slavili 40-letnico, odkar je bil odprt in izročen svojemu namenu Dom na Joštu, ki so ga kasneje poimenovali po predvojnem odličnem smučarju in skakalcu Borisu Ručigaju, ki je padel kot partizan med NOB. Dom so zgradili v prvih povojnih letih v glavnem kranjski smučarji sami. Prostovoljno so delali vsi člani takratnega smučarskega društva Udarnik. Na pomoč so priskočili tudi pripadniki JLA, člani raznih ustanov in organizacij, pa tudi vozniki — domačini so pokazali razumevanje za njihovo delo. Na Jošta so člani društva znosili 30.000 kosov opeke, 6 m3 desk, 1320 kg strešne opeke, cement, salonit, itd. Samo člani društva so opravili 54.000 prostovoljnih ur, ostali pa še dodatnih 6.300. Ves material je bil na vrh jošta prenesen na ramah prostovoljcev iz Pševa oziroma Javornika. Novi dom je bil dograjen do dneva republike 1. 1950, svečano pa je bil odprt in izročen svojemu namenu v nedeljo, 3. decembra 1950. Prav gotovo je bil to izreden uspeh za smučarski kolektiv, ki je te- daj združeval v enem društvu alpske smučarje, tekače in skakalce. Iz almanaha športnega društva Triglav iz leta 1955 povzemamo naslednje: »Prav gotovo se ne more nobena druga športna organizacija v Kranju pohvaliti s takim gigantskim delom kot prav smučarji. Seveda brez močne organizacije ter trdne volje posameznikov in družbenih organizacij česa takega ne bi zmogli. Tistih dni, ko so člani smučarskega društva gradili svoj dom na Joštu, ne smemo pozabiti.« V Naklem navdušeni za šah Za krajevni praznik ponovno tekmovanje Naklo, 11. julija - Novoustanovljeni Šahovski klub Naklo je že pred časom organiziral prvi odprti šahovski hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo kar 48 šahistov od Ljubljane do Jesenic, med katerimi so bili tretje, drugo in prvokategorniki, 14 mojstrskih kandidatov in en mojster FIDF. Turnir je vodila sodniška trojka Franc Čeh iz Šahovskega kluba Primskovo, ki je računalniško vodil turnir, določal pare in beležil rezultate. Bogdan Drinovec in Zivko Kladnik. Zmagal je Leon Mazi iz ŠK Iskra Ljubljana, mojster Fide z 8.5 točkami, drugi je bil Matjaž Šlibar (MK) iz Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja, ki je zbral 8 točk, tretji pa je bil Fvald Ule iz ŠD Kranj, ki je prav tako zbral 8 točk. Pokrovitelj prvega tekmovanja je bila krajevna skupnost Naklo, šahiste pa so čakale bogate nagrade, ki so jih prispevali slikarji in zasebniki. Silvo Fajfar, predsednik kluba je povedal, da bo ta turnir postal tradicionalen pred praznikom dela, enakega pa načrtujejo tudi pred dnevom republike. Šahovski klub Naklo ima že 98 članov in 26 pionirjev, med katerimi sta dva mojstrska kandidata, 16 drugokategorni-kov in 12 tretjekategornikov. Priredili so že en klubski turnir ter dva turnirja začetnikov za pridobitev 4. kategorije. Klub izdaja glasilo ŠAH MAT. Za krajevni praznik, 26. julija, pa načrtujejo naklanski šahisti simultanko na košarkarskem igrišču v Naklem. Na njem naj bi mojstrski kandidat Dušan Jokovič igral s 30 šahisti. D. Papler Končan spomladanski del balinarskih lig Pomlad na javlja obetavno jesen Kranj, 9. julija - Spomladanski del v balinarskih ligah je končan. Jesenski del se bo začel 2. septembra. Gorenjsko balinanje dobro stoji in so realne možnosti, da dobi prvič predstavnika v prvi zvezni ligi, zastopstvo v medrepubliški ligi pa se lahko poveča. V medrepubliški balinarski ligi sever ima gorenjsko balinanje tri predstavnike in vsi se izvrstno držijo. Radovljica je prva. Trata iz Škofje Loke tretja (drugo je Brdo iz Ljubljane), Primskovo pa je četrto, kar je za moštvo, ki drugo leto tekmuje v tej ligi, lep uspeh. V lanskem tekmovanju so bili Primskovljani deveti. V republiški balinarski ligi ima gorenjsko balinanje več predstavnikov: Loka 1000, Huje, Čirče, Center, 5. avgust Tržič in Lesce. Huje in Čirče imata realne možnosti za zmago in za uvrstitev v medrepubliško balinarsko ligo sever. Na Gorenjskem sta organizirani dve balinarski ligi: I. in II. gorenjska liga. V 7., zadnjem spomladanskem kolu, so bili doseženi naslednji izidi: Gorenja vas :Alpetour 13 : 2, Zarica :Ziri II : 4, Jesenice : Borec 9 : 6, Kres Železniki : Kres Javornik 15 : 0 in Kokra : Rogovila 9 : 6. Vrstni red po spomladanskem delu: I. Jesenice 12 ( + 28). 2. Kokra 12 ( + 27), 3. Zarica 8 (+14), 4. Gorenja vas 8 (+ 14). 5. Kres Železniki 8 ( + 3), 6. Borec Kranj 6 (+ 12). 7. Rogovila 6 (-14), 8. Žiri 4 (-13), 9. Kres Javornik 4 (-26), 10. Ravne 2 (-18) in 11. Alpetour 0 (-27). V II. gorenjski ligi pa so bili v zadnjem kolu doseženi naslednji izidi: Planina : Šenčur 2 : 9, Vodovodni stolp : Bohinj 11:0, Bistrica : Žirovnica 4 : 7, Invalid : Predoslje 4 : 7 in Bratov Smuk : DRSI Borec 10 : L Vrstni red: I. Planina 12 ( + 29), 2. Bratov Smuk 10 (+ 23), 3. Šenčur 10 (+ 27), 4. Žirovnica 10 (+ 17), 5. Bistrica 6 ( + 5), 6. Bohinj 6 (- 9), 7. Vodovodni stolp 6 (- I 1), 8. Invalid 4 (-15), 9. DRSI Borec 4 (-33) in 10. Predoslje 2 (-23). J. Košnjek Zmaga Marka Dovjaka v Italiji Kranj, 12. julija — Tekači maratona iz Kranja so bili najboljši na maratonskem teku v Italiji. Na 53 kilometrov dolgi progi je kljub visoki vročini zmagal Kranjčan Marko Dovjak, ki je bil prvi na cilju v Abetoni. Za zmago je potreboval 3 ure, 44 minul in 22 sekund. Izreden uspeh je z drugim mestom dosegel drugi. Kranjčan Dušan Hri-bernik, ki je za Dovjakom zaostal štiri minute. Tretji je bil Madžar Zsoltan Negvari s časom 3;56,53. četrti pa tretji Kranjčan Dušan Mravlje, ki je tekel za Donit Medvode. Med najboljšimi je nastopil tudi Kranjčan Pavel Močnik, ki je bil šesti, osmo mesto pa si je pritekel Janez Umek Donit Medvode. Nasploh so bih Kranjčani med najboljšimi in tudi ekipna zmaga je pripadla njim. D. H. Žal se v teh štiridesetih letih tedanje želje niso povsem uresničevale. Zaradi prenosa dejavnosti alpskega smučanja v poznejših letih na Krvavec, je društvena dejavnost na Joštu nekoliko zamrla. Dom je v glavnem postal le zbirališče pohod-nikov oziroma rekreativcev. Tudi posamezni »upravitelji« doma so različno skrbeli za vzdrževanje objekta. Društveni dom je precej propadal, saj so bila v vseh teh letih le skromna vzdrževalna dela. Letos pa se je SSK Iskra- Delta Triglav, ki je sedaj odgovoren za upravljanje doma (po reorganizaciji smučarskega kluba Triglav) resno in odgovorno lotil obnove smučarske; ga doma. Doslej so obnovili zunanji del objekta (fasado, le-sene dele, žlebove, ipd.). Vsa pleskarska dela je opravil bivši skakalec, obrtnik Janez Jaklič iz Stražišča (njegova obrtna dejavnost letos slavi 50-letnico). zidarska dela Jakob Plestenjak in ostala obrtniška dela še nekateri posamezniki. Tudi notranji prostori so delno že obnovljeni. Veliko delo pa še ča; ka investitorje, ki pa jih sam' ne bodo zmogli. Zato pričakujejo pomoč širše družbe, pred; vsem pa ZTKO Kranj, občinski sindikalni svet, skupščina občine Kranj, razna podjetja in člani drobnega gospodarstva. Res bi bila velika sramota za Kranj, če ne bi doma rešili pred propadanjem. Zato gre vsa zahvala in priznanje smučarskemu skakalnemu klubu Iskra-Delta Triglav, ki se je lotil nujnih obnovitvenih del na domu. Klub želi, da bo ostal Jošt priljubljena izletniška točka, in da bi v prihodnje privabljala še ve' ljubiteljev in prijateljev Jošta. J. J' OD TEKME DO TEKME Zmagali neoženjeni — Ob koncu nogometne sezone je ŠD Kondor?. Godešiča organiziralo tradicionalno nogometno tekmo med oženjeni", mi in neoženjenimi. Zmagali so dYugi z 2 : 0. Godeški nogometaši s° očitno prebrodili krizo, kar kažejo tudi rezultati v spomladanske^ delu druge gorenjske lige. Razen nogometašev dosegajo dobre rezUn tate igralci namiznega tenisa. Bili so drugi v gorenjski ligi. v moštve*! ni in posamični konkurenci pa so bili pri vrhu tudi v občinski lig'i Moštvo malega nogometa je bilo najboljše v tekmovanju krajevnib skupnosti v škofjeloški občini. Uspehi so še več vredni, ker je klubska blagajna skoraj prazna, zunanja pomoč pa je minimalna - J Starman Balinarski troboj upokojencev - Društvo upokojencev iz Kranjski' gore je priredilo balinarski troboj upokojencev Gozd Martuljka. Pod' korena in Kranjske gore. Troboj je uspel in je potekal tri sobote na, baliniščih v teh krajih. Tekmovanje je denarno podprlo Društvo Lip"" kojencev Kranjska gora. dogovorili pa so se tudi. da se bo občinskega' balinarskega tekmovanja udeležila kombinirana ekipa Kranjske g0" re. Zmagala je prva ekipa Podkorena, za katero so igrali Janez lipnik. Tone Mertelj. Jože Girandon. Janez Drcmelj in Andrej Mer-telj. Drugo je bilo moštvo Gozd Martuljka v postavi Slavko in CtjH Urbar. Matija Zupančič, Stanko Štefančič in Karlo Okret tč, ki je bil_zj 90 leti najstarejši tekmovalec, vendar je kljub letom še vedno ve^ balinanja. Tretja pa je bila ekipa Kranjske gore v postavi Fdo KorO'j šec. Franc Doles, Cveto Magušar, Miha Smolej in Boris RadivojeviČ- \ L. Kerštafl Zanimiva pobuda z Bavarske Kranj, 5. julija : Ivan Martelanc s Turistične zveze Slovenije nas 1 obvestil o zanimivi, za Slovenijo koristni in poučni akciji, ki jo Jc skupaj s prijatelji uresničil Thomas Mueller iz Muenchena, ter s te"1; dokazal, da imamo v Sloveniji dobre možnosti za aktualno in pop11' larno zvrst počitnikovanja - kolesarjenje. Thomasova skupina je jI ma izdelala šestdnevni načrt počitnikovanja. združena s kolesarje' njem, na relaciji Preddvor - Gornji Grad - Nazarje - Dobrna - Laško' Moravče - Radomlje - Vodice - Cerklje in Preddvor, dolgi skupno 2°. kilometrov. Bavarski kolesarji so v svojih vtisih, ki so jih posredova'1 Turistični zvezi Slovenije, posebej hvalili ljubeznivost ljudi, obenfj pa povedali, da že pripravljajo podobno kolesarsko počit ni kov ari.!1 med Postojno in Novim mestom. Tudi ta. čeprav navidezno skrofflM akcija, potrjuje naše možnosti za razvoj celinskega turizma, obene"1 pa širi dober glas o nas po svetu. Vaterpolo Plavanje Kadeti Triglava niso uspeli Kranj, 12. julija Letni bazen v Kranju je dva dni gostil kadetske vaterpolske ekipe, ki so igrale drugi krog za uvrstitve v finalni del tekmovanja. Na turnirju so nastopili mladi vaterpolisti Mladosti iz Zagreba. Primorja z Reke. Medveščaka iz zagreba. Delfina iz Rovinja in domačega Troglava. Najboljšo igro so pokazali kadeti Triglava, vendar jim ni uspelo, da bi se uvrstili v končnico državnega prvenstva. Na prvem turnirju v Zagrebu so bili prekratki, da bi v Kranju to razliko lahko nadoknadili. Izidi — Primorje : Medveščak 12:4, Triglav : Mladost II : 9. Primorje : Mladost 6 : 9, Triglav : Delfin 24 : 4. Medveščak : Mladost 9:14. Primorje : Delfin 22 : 0. Delfin : Medveščak 3 : 7. Triglav : Primorje 7 : 7, Mladost : Delfin 33 : I, Medveščak : Triglav 5:16. Končni vrstni red — 1. Mladost 13, 2. Primorje 12, 3. Triglav II. 4. Medveščak 4. 5. Delfin 0. D. H. Triglav prvak v treh kategorijah Kranj, 12. julija V bazen1' Ilirije je bilo letošnje republiškf prvenstvo v plavanju za kadet** mladince in člane. V ekipni ra*' vrstitvi so šele sedaj znani d°'. končni rezultati. V vseh treh ka' tegorijah so republiški ekipni Pr' vaki plavalci in plavalke kraftf skega Triglava. Dobro so na tel11 prvenstvu nastopali tudi tekm0' valci in tekmovalke Radovljice. Ekipni vrstni red — kadeti — ' Ljubljana 398, 2. Triglav 365. > Olimpija 304: kadetinje — 1. Tri' glav 783. 2. Celulozar 326. 3. R* dovljica 375: skupno L Trigl*v 1 148, 2. Ljubljana 398. 3. Rad"' vljica 375; mladinci —■ I. Biser Piran 2^' 4. Triglav 209: mladinke J Triglav 256. 2. Radovljica 208.? Ljubljana 175: skupno ..... 1. Tlf glav 465. 2. Ljubljana 320. 3. K"' ma Neptun 296: člani — I, Klima Neptun 3$-.' 4. Triglav 199: članica I. fr1' glav 532, 2. Radovljica 345, 3. Je' klo Branik 297: skupno - 1. fr'' glav 731. 2. Ljubljana 506. 3. '"' rija 483. d. i Petek. 14. julija 1989 OBVESTILA, OGLASI 15. stran ^m^mm^GUKS Čebeli ca znova preurejena Slaščice naj diše po slaščicah Kranj, julija - Pasje vroči dnevi zahtevajo, da se hladimo zunaj in znotraj. Nič čudnega, da je mala slaščičarna Isaaca Ramadanija na oni strani Kokrškega mostu na Hujah v Kranju vedno polna. Malo posedeti v senci na terasi, se ohladiti z res dobrim sladoledom in pošteno ohlajeno pijačo, pa je dan lepši. Vendar pri Čebelici je polno tudi, če dežuje, kajti znano je, da so tu kljub kvaliteti cene zmerne. No, zdaj bodo gostje v lokalu še raje posedeli, saj je znova ves preurejen. Ko je Isaac Ramadani pred enaindvajsetimi leti odprl to malo slaščičarno pri mostu, je pri- segal, da se v njegovem lokalu ne bo kadilo, kajti tobak in slaščice ne gredo skupaj. Kakšna tri leta je zdržalo, potem pa ne več. Koliko je gostov, ki prisegajo, da jirn kavica ne pomeni nič, če ni zraven cigarete. Popustil je in reševal slaščice, kakor je pač le mogel. Ojačal je zračenje, svojim slaščičarjem pa je naročal, da smejo imeti v pultih le po nekaj kosov tort, skorajda le za vzorec, ostale naj drže zadaj, v delavnici, kjer jih tobačni dim ne bo dosegel. Sproti naj jih prinašajo od tam. Tobaka res skorajda ni bilo čutiti. A vseeno ga je še vedno motilo. Nekajkrat je že dodobra preuredil svoj lokal, letošnjo pomlad pa se ga je znova temeljito lotil in uresničil svoje načrte: kavarniški del je s steno ločil od prodajnega pulta. Udobno l se sedi v mehkih usnjenih se-■ dežih, v steno diskretno vdelana ogledala dajejo občutek pro-stranosti. Zares lepo in prijetno ' urejen^okal. A najbolj pomemb-. no je, se je oddahnilo lastniku, da kremne rezine diše spet le po vaniliji in vsem dobrem in ničemer drugem. kovinOtehna blagovnica FUŽINAR Jesenice AKCIJSKA PRODAJA V MESECU JULIJU Bela tehnika GORENJE, RADE KONČAR Nerjaveča italijanska posoda Kotli za centralno ogrevanje FEROTERM 6 mesečno odplačilo brez obresti 30% popust ob gotovinskem plačilu NEMOGOČE JE MOGOČE PRODAJALNA GROBOVŠEK ZA KRAJEVNI PRAZNIK KOKRE 23. 7. ODPIRAMO NOVO ZASEBNO TRGOVINO GROBOVŠEK Z MEŠANIM BLAGOM OTVORITEV BO OB 11. URI ZA OBISK SE PRIPOROČAMO O. MARIJA PRIMC ,Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se * priporoča. Od 17. 7. do 18. 1989 zaradi dopusta zaprto. AVDIO-VIDEO STORITVE SNEMANJE S KAMERO NA VHS KASETO VSEH VRST DOGODKOV! DOLINAR-KENDA, OPREŠNIKOVA 31,64000 KRANJ, TEL. 33-059 GORENJSKA LEKARNA p.o. 64000 KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let: ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V LEKARNI TRŽIČ Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ~ da ima VII/1 zahtevnostno stopnjo VIP farmacije - dipl. ing. farmacije ~~ opravljen strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v roku 15 dni na naslov: GZC Gorenjska lekarna p.o. Kranj, 64000 Kranj, Gosposvetska 12 - za razpisno komisijo. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. iV'pr e DO S l j A HI O * E O O L M GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n.sub.0. kmetovalci! POSEBNO OBVESTILO: V NAŠI PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU NA CEST11. MAJA 65 SMO ZAČELI POSREDOVATI RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. VSE, KI IMA TE NAPRODAJ RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, VABIMO, DA JO DOSTAVITE V NAŠO KOMISIJSKO PRODAJALNO - PRAV TAKO PA VABIMO ZAINTERESIRANE KUPCE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA OGLED ZANIMIVE PONUDBE. TZO SLOGA Kranj NAŠA TRGOVINA JE VEDNO ZALOŽENA Z REZERVNIMI DELI iN REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU (blizu mestnega središča) NA CEST11. MAJA 65 (pred mlekarno Čirče) ali pa nas za vse informacije pokličite po tel.: (064) 35032, 35 750 GRADBINEC KRANJ SGP GRADBINEC KRANJ KRANJ, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo proste naloge in opravila in sicer za: TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica 1. MATERIALNI KNJIGOVODJA 2. VK KLJUČAVNIČAR SKUPINOVODJA TOZD DS Skupne službe Kranj 3. STENODAKTILOGRAF POGOJI: 1. Srednja ekonomska šola ter 2 leti delovnih izkušenj 2- Poklicna šola in tečaj za VK ter 3 leta delovnih izkušenj 3- Poklicna administrativna šola ter 1 leto delovnih izkušenj Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi v kadrovski službi, Nazorjeva 1, Kranj. Obrtno proizvodna in uslužnostna delovna organizacija, p.o. *1t tapetništvo radovljica 64240 RADOVLJICA Delavski svet delovne organizacije TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, Gorenjska cesta 41, razpisuje dražbo za prodajo naslednjega osnovnega sredstva: 1. osebni avto ZASTAVA JUGO 101 SKALA E 55, letnik 1989 IZKLICNA CENA karamboliran, nevozen 35.000.000 din Javna dražba bo izvedena 21. 7. 1989 ob 13.00 uri v podjetju. Ogled je možen eno uro pred izvedbo javne dražbe. Osnovno sredstvo se prodaja v stanju v kakršnem je, po principu videno-kupljeno. Varščino v višini 10 % od izklicne cene je potrebno plačati v blagajni podjetja. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Pravico sodelovanja na dražbi imajo fizične in pravne osebe. ililiit bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, p.o., Cesta JLA 14 objavlja po sklepu ZKPO JAVNO DRAŽBO za prodajo 1. avtobusa TAM, tip 190 A 11, leto izdelave 1981, prevoženih kilometrov 460.000 izklicna cena 226.720.000 din Javna dražba bo 19. 7. 1989 ob 10. uri na parkirnem prostoru BPT pri glavnem vhodu v BPT (zgornja vratarnica). Ogled vozila je možen uro pred pričetkom dražbe.Predpisani prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati in prevzeti kupljeno vozilo ob podpisu prodajne pogodbe. Informacije na telefon 50-571 int. 339. CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. 64000 KRANJ CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta KRANJ-BESNICA na odseku RAKOVICA-PEŠNICA zaprta za ves promet tri delovne dni med 18.7.1989 in 25.7.1989 od 7.30 do 18.00 ure. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Obvoz za osebni in tovorni promet pa je določen na relaciji KRANJ-KROPA-JAMNIK-BESNICA in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi polaganja asfalta v vsej širini vozišča naenkrat. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno prometni signalizaciji, da ne zaparkirajo z osebnimi avtomobili avtobusnih obračališč na obeh straneh zapore ter z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del CESTNO PODJETJE KRANJ iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj od 1.7.1989 dalje obrestuje: — vpogledna sredstva občanov po 70 % Rm (mesečne stopnje revalorizacije) - tako kot doslej, — vpogledna sredstva gospodarstva po 50 % Rm - tako kot doslej, — vpogledna sredstva negospodarstva po 30 % Rm - ta sredstva banka do sedaj ni obrestovala Revalorizacijska stopnja za julij 1989 znaša 29,8 %. ©©S^SScJJgBSICa-AS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 14. julija 1! T_n_r DKAINVES IškofjaToTTI Organizacija za strokovno vodstvo pri graditvi objektov p.o. ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3/a Razpisna komisija po sklepu Zbora delavcev delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom o podjetjih izpoljevati še naslednje: — da ima višjo ali visokošolsko izobrazbo ustrezne tehnične ali družboslovne smeri, — da ima najmanj pet let uspešnih delovnih izkušenj v enaki ali sorodni dejavnosti, — da ima organizacijske sposobnosti. Mandat imenovanja za opravljanje razpisnih del in nalog traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« v roku 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Cenjene stranke obveščam, da sem se z dnem 5. 7. 1989 preselil v nove poslovne prostore na Koroški 29, 80 m od sedanje lokacije. v. Se priporočam! URARSTVO Drago Šegregur Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, viharjem in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale nepremičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ah se premikajo. i= zavarovalna skupnost triglav \M/ Ker zivlienie potrebuie varnost GRADBINEC KRANJ RAZPIS SGP GRADBINEC v Kranju vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE GRADBENE INŽENIRJE DIPLOMIRANE EKONOMISTE GRADBENE INŽENIRJE za zanimiva dela v gradbeni operativi, razvoju in komerciali, zlasti za inženiring posle doma in v inozemstvu. Želimo mlade, iniciativne in prodorne sodelavce. Prijave zbira kadrovska služba SGP Gradbinec v Kra* nju, Nazorjeva 1, tel.: 064/26-361, ki daje vse potrebne informacije v zvezi s tem razpisom. ljubljanska banka Temelha banka Gorenjske Krari Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne bank? Gorenjske Kranj na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 27. 6. 1989 objavlja dela in naloge 1. IZDELOVANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROGRAMOV (v okviru sektorja investicijskih naložb v Kranju) 2. OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH POSLOV ZA VODJO POSLOVNE ENOTE V ŠKOFJI LOKI POGOJI: Ad 1) VI. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge smeri izobrazbe z ustreznimi delovnimi izkušnjami s področja financ 2 leti delovnih izkušenj Ad 2) V. zahtevnostna stopnja ekonomske, upravno-ad-ministrativne, komercialne, splošne ali druge ustrezne družboslovne smeri 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje v obeh primerih sklenemo za nedoločen čas, za opravljanje nalog, navedenih pod točko 1).S trimesečnim poskusnim delom, za opravljanje nalog pod točko 2) pa s poskusnim delom dveh mesecev. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite: — za naloge pod točko 1) na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrovsko-socialnih poslov — za naloge pod točko 2) na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, poslovna enota Škofja Loka, Titov trg 3/a. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključnem zbiranju prijav. OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK 64000 KRANJ Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje prosta dela in naloge 1 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ZA DOLOČEN ČAS (od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990) Kandidati morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ Lucijan Seljak, Šolska 3, z oznako: »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravlje' ni izbiri. H TEKSTILINDUS KlRAiad Gorenjska c. 12 64001 Kranj Poštni predal Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavlja' mo prosta dela in naloge v KOMERCIALNEM SEKTORJU PRODAJANJE BLAGA NA DOMAČEM TRGU Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti (ing. tek. tehnologij6, ekonomist, organizator dela) štiri leta delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji tkanin ali na področju prodaje trimesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddaj0 pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v M drovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dne*1 po objavi. Informacije na štev. 26-864. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravlje' ni izbiri. Petek, 14. julija 1989 / OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN (g®miis^©isscaLAS T RENAULT NOVA EKIPA DELA ZAVAS! od 1. 7. 1989 £t|7||| VINKO MAGISTER 9MjMM. Wm9 64240 RADOVUICA Prešernova 21 tel.: (064) 75 - 256 RENAULT @©M!KMEIGLAS 18. STRAN / MALI OGLASI, OGLASI Petek, 14. julija 1989 MflLI OGLASI @ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam 1 osni TRAKTOR special, s kosilnico. Ogled vsak dan popoldne. Anton Pretnar, Zatrnik 86, Zg. Gorje_10556 Prodam črno-bel TV gorenje, stara 5 let, g 70-075_10565 Ugodno prodam 80-litrski BOJLER. »28-974_10573 Prodam OBRAČALNIK pajek VO 4. Žontar, Sv. Duh 27, Škofja Loka __10602 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kW. » 22-057_10605 Prodam HIDRAVLIČNO DVIGALO "krokodil", primeren tudi za tovorna vozila, nosilnost do 10 ton in PLINSKO NAPRAVO za osebni avto. » 25-125, v soboto 10609 Prodam TRAKTOR TV 732. Ogled po 19. uri. Zg. Sorica 15 10626 LESNO STRUŽNICO, dolžinsko struženje, dolžine 90 cm, hidravlični polavtomatski pomik, prodam. Prodam tudi ORODJA in POLIZDELKE za zelo lep lesni artikel. Zjac, Forme 12, Žabnica 10632 Poceni prodam ŠTEDILNIK na tr-da goriva. Peternelj, Kopališka 15, Škofja Loka_10636 PC - AT, 1 MB, 6 - 12 MHZ, Herku-les kartica, IO kartica, 1.2 in 360 disketni enoti ter 40 MB, trdi disk, deklarirano, ugodno prodam. » 48-511_10643 Prodam barvni TV gorenje kerting. g 65 163_10651 Ugodno prodam 2 nova KOLEK-TORJA znamke imp, 30 odstotkov ceneje »80 594_10659 Prodam novo KOTNO BRUSILKO Blac » Decker, še v garanciji. Trnje 9, Škofja Loka 10662 Prodam STROJ za brizganje plastike BYO, 40 gramski, v odličnem stanju, letnik 1975. Prodam tudi ČOLN GT 495, novejši, z mo-torjem ali brez. » 74-037 10663 ELEKTROMOTOR 9 kW, 1.445 obratov na minuto, primeren za puhalnik ali žago, ugodno prodam. » 75-722_ 10664 Prodam namizni nerjaveč ŠTEDIL-NIK, nov in rabljen, ali zamenjam za govedo. Fujan, Hraše 5, Smlednik 10669 Prodam TUNER »66-678 JVC, analogni. 10673 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 + 2). »28-114 10678 Prodam barvni » 26 996 TV phillips. 10680 Barvni TV iskra 8156, z daljinskim upravljanjem, prodam, » 37-395 _10690 Prodam dobro ohranjeno 380-litr sko zamrzovalno SKRINJO. •©82 056, po 19. uri 10698 OTROŠKA TRGOVINA £) " ZAJČEK" na trgu RIVOLI na Planini v Kranju (za »Boltezom«) vas obvešča, da prodaja vse za otroke do 10 let: oblačila, kozmetiko, igrače, avtosedeže, stajice, zibke, vozičke POSEBNA PONUDBA: ovitki za zvezke, vrečke za risalni blok, vrečke za copate in podobno za šolarja še po lanskih cenah. Vrtni ležalni stol — otroški za samo 128.000 din. Na zalogi kombinirani in športni otroški vozički uvoz iz Italije. Se priporočamo! Prodam rabljen HEUBLIC s spojko za TV. Prosen, Šmartno 6, Cerklje _10715 VIDEOREKORDER blaupunkt z digitalnim skanerjem in ZVOČNIKE fischer, poceni prodam. » 22-586 _10716 Prodam rabljen barvni TV ITT sha-ub lorenz, z daljinskim upravlja-njem. » 28-609_10729 Prodam barvni TV iskra azur, brez-hiben, star 3 leta. » 632-520 10742 Prodam SLAMOREZNICO epple 800. Sajovic, Sr. vas 55, Šenčur ___10744 AVTOMATIK A 3 S, nov, prodam. »40-347 10746 RodeO Škofja Loka POLETNE SRAJCE STARA CENA 129.000 din Če ste za jeans, prosim poskusite RODEO. Prodam STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov.» 67-052 10766 AVTORADIO MTC, 4 x 25 W, avtčT reverse, nočni dizajn, 6 spominov, prodam. garja 33, Radovljica_1072J GOLF JGL, letnik 1982, v dobrerj stanju, prodam. » 24-072 1 072° Obnovljeno KAROSERIJO za VW 1200 J, brez motorja, prodan1 Oprešnikova 49, Kranj, » 26-888 „ _10727 Prodam VVV 1200, letnik 1975, regi' striran, za 500 SM. » 66-931 1072; Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do julija 1990. Frelih, Posavej-64, Pod na rt_ J073« Prodam FIAT 128, letnik 1987, registriran do julija 1990. Križna go<1 16, Škofja Loka_1_0733 Prodam Z 750 (fička), letnik 1981, Informacije na » 631-904 107J; Prodam OPEL ASCONO 1600, I«' tnik 1977, dobro ohranjeno, registrirana celo leto ali menjam za j 101. Viljem Rajhard, Heroja Verd. nika 41/a, Jesenice 107^ Ugodno prodam 125 P. Bratujj Nartnikova 2, Kranj - Labore 1073; Prodam Z 750, starejši letnik, reg' striran do 16. 5. 1990. Preddvo' 68/c, » 45-658_107JJ Prodam Z 128, letnik 1986, garaži; rana. »632-411__107J? Prodam JUGO 45 po deli]1 » 78-642_107»! Prodam 1 leto star BT 50 S tomo5' prevoženih 4.000 km. » 44-114, « čujeva in gledava na vsak dinar. Kosiva v porodnišnici, večerjo pripravljava doma. Mesa jeva manj, pri mleku ne varčujeva, sicer pa ljudje takšne starosti, kot sva midva, ne rabijo prav veliko. Kavo še vedno pijeva, saj se človek vsemu le ne more odreči." nm! fpfc Mira Vasiljevič M Škofje Loke: "Jedilnik ni več tako pe-ster, kot je bil še pred desetimi leti, ko n1 bilo treba gledati na vsak dinar. Pri kuhi pazimo, da ni velikega ostanka. Meso je še vedno na jedilniku, vendar v manjših količinah. Pri mleku ne varčujemo, nad mlečnimi izdelki pa se že prej nismo posebej navduševali. Za hrano gre približno tretjina mesečnega družinskega zaslužka." Angela Pajk iz Kranja: "Moram priznati, da bi brez borčevske pokojnine le težko shajala. Za hrano zapravim na mesec okrog 600 tisoč dinarjev. Meso kupU; jem v glavnem zaradi juhe, pri mleku ne varčujem, jogurti pa so postali tako dragi-da jih skorajda ne kupujem več." Mojca Luskovec i* Šenčurja: "Pri hran' gledamo, da je čirn-manj ostane in da j° čimbolj koristno po; rabimo. Meso je zdaj redkeje na krožniku kot pred leti, sicer pa smo se med mlečnim1 izdelki najprej odrekli sirom, ki so postali zelo dragi." C. Zaplotnik, slike: G. Šinik Za Kranjčani tudi Škofjeločani Bo odlok pretrgal prekupčevanje z zemljo? Škofja Loka, 12. julija - Po zgledu sosednje občine nameravajo tudi v Skofji Loki sprejeti poseben odlok o ravnanju s plodno zemljo. Pobudo zanj je dala kmetijsko zemljiška skupnost, gre pa za zemljo, s katero so doslej ob različnih večjih družbenih gradbenih posegih menda na veliko prekupčevali predvsem vozniki tovornjakov. Takšno mešetarjenje je sicer imelo tudi dobre učinke, saj zemlja ni bila vržena proč, ampak so jo ljudje uporabili za ureditev svojih vrtov. Vendar pa plodno zemljo potrebujejo tudi drugje, predvsem za usposabljanje novih in izboljšanje obstoječih kmetij- skih zemljišč ter neplodnih površin. Ob oblikovanju osnutka odloka se je v občinskem izvrš- nem svetu nekajkrat zatakni^ Osnovno vprašanje je bilo. a' je odlok, ki ga spričo pičlež? nadzora in nizkih kazni za M telje bržčas nihče ne bo spošt" val, sploh potreben. ^ j Eksplozija metana Kokrica, 8. julija - V čistilni napravi kokriške osnovne šole, ki stoji dvesto metrov proč od šolskega poslopja in kamor se steka vsa kanalizacija s šole, je prejšnjo soboto zvečer eksplodiral metan. V napravi se je zaradi razkrajanja organskih odpadkov sproščal plin metan in se mešal z zrakom. Ko je nastala ustrezna zmes, se je avtomatsko vklopil elektromotor, vendar je zmes zaradi iskre eksplodirala. Eksplozija je poškodovala električno napeljavo, sicer pa so posredovali kranjski poklicni gasilci, ki so odklopili električni vod, da ne bi morda prišlo do novih eksplozij. Paraplegiki so se pomerili v ribolovu - Ljubljansko društvo paraf-kov je minulo soboto ob ribniku v Lahovčah priredilo tradicionalno tf,, movanje v ulovu rib. To je bilo osmo tekmovanje, v Lahovčah pa treO1 Društvo in člani tekmovanje v Lahovčah ocenjujejo za zares primer111, prav zaradi dostopa oziroma urejenosti obrežja. Zato so tudi za nap'*; zainteresirani, da bi tovrstna tekmovanja pripravljali skupaj z Kil)'* družino Bistrica-Domžale-pododbor Pšata, ki ga vodi Gojo Kern. l" krat je imel najboljši prijem Stane Videtič, ki je ujel 1050 gramov tei* ribo, drugi je bil Peter Kralj, tretji pa Tone Anžluar. Med ekipami p*!, bila najboljša prva ekipa ljubljanske regije v postavi Bajde, Anžluar1 Kralj. - J. Kuhar Proslava ob obletnici 7. SNOLB France Prešeren - V vojašnici Staneta Žagarja v Kranju je bila v sredo dopoldne svečanost ob 46-letnici 7. SNOUB France Prešeren, enota, ki nosi njeno ime, pa je jubilej proslavila tudi s svečano zaobljubo mladih vojakov. Ob tej priložnosti so v muzeju vojašnice pripravili tudi razstavo slikarja Toneta I omazina. Po slovesnosti pa je bilo na sejmišču v Kranju družabno srečanje borcev in vojakov enote Staneta Žagarja. - A. Z. - Foto: F. Perdan Nova številka Demokracije Neodvisni časopis Pred dvema dnevoma je izšla nova, druga samostojna številka prvega slovenskega neodvisnega časopisa, ki ga je formalno ustanovila skupina občanov, izdaja pa kranjsko Časopisno podjetje Glas. Po treh posebnih prilogah, ko je Demokracija izšla v okviru Gorenjskega glasa, je pred dvema dnevoma prišla med ulične kolporterje in v vse slovenske kioske druga samostojna številka prvega tako imenovanega neodvisnega časnika. Druga številka, ki je izšla, kot prebiramo iz kolofa' na, v 15.000 izvodih ponuja bralcem obilico različnega branja na dvanajstih straneh. Med avtorji posameznih prispevkov lahko razberemo zelo različna imena - Milovana Dji'a' sa, Ljuba Sirca, Franceta Bučarja, Janeza Janšo, Dimitrij3 Rupla... Podobno je tudi s prispevki - med drugim govorij0 o ravnanju s kmeti po vojni, ozadju pridobivanja zemlje z? Titovo rezidenco, o možnostih Jugoslavije kot konfederad' je, predstavlja se aktualna hrvaška alternativna političn3 scena in poskuša razlagati razlike med Majniško deklaracij0 in Temeljno listino Slovenije.