POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. POST. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 210». METOV, GlASM MEIDSKE DRUŽBE DJJUBlJm ,__ -+> registrovana zadruga s omejeno navezo VINARSKEGA DliUŠTVA IN KONJEREJSKEGA D RUŠI VA ZA DRAVSKO BANOVINO 4. V MARIBORU !..___________ _____ zhaja 15■ in zadnjega v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka stane 2 Din Uredništvo in upravništvo je v Liubljani Novi trg štev. 3. štev. 8. in 9. V Ljubljani, 15. maja 1933. Leto 50. Vsebina: Ob desetletnici smrti predsednika Gustava Pirca. — Modri vlak. — Majnikov hrošč. — Sejmo umetna travišča! — Travnik na zeleno košnjo. — Kaj mora kmetovalec vedeti o pridobivanju izboljšanega koruznega semena? — Razno. — Letošnje zborovanje sadjarjev in vrtnarjev. — Dva sadnemu drevju škodljiva hrošča. — Razno. — Spomladanska borba proti grozdnemu sukaču, hkrati proti peronospori. — Škropilni poizkusi proti peronospori. — Kompost v vinogradništvu. — Društvene vesti. — Kako pridemo do boljših molznic in do boljše, dobičkanosnejše živine sploh? — Brezposelnost mlekarskega osebja. _ Razno. — Uspehi prvega umetnega uplojevanja kobil v Dravski banovini. — Umetna ploditev konj na nov način. — Križna hromota žrebet. — Razno. — Napredno čebelarstvo in čebelne kužne bolezni. — Razno. ■— O domačem kostanju. — Potujoča poljedelska in gozdarska razstava. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Kmetijske novice. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Kaj nam je potrebno? — Proti zadružništvu. — Gospodarske vesti. — Razno s tujih trgov. — Tržne cene. Inseratl se raCunafo po naslednjih cenah: strani.......Din 80- strani.......Din 160- strani.......Din 250'- strani.......Din 350"- strani.......Din 500"- strani.......Din 700- l/> strani....... Din 1000- Vi strani.......Din 2000- Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Mala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi spreje manje oglasov za prihodnio številko. Umetna koklja sistem „Nickerl" po ceni na prodaj. Naslov pri upravi Kmetovalca. 35 Fige in slive za žganjekuho oddaja po nizkih cenah Ivan Je-lačin, Ljubljana, Eraonska cesta št. 2. 1 Kravo s 5. teletom prodam ali zamenjam z enako pol-breio. Valentin Babnik, Glince 9, pošta: St. Viu nad Ljubljano. 83 Jajca za valenje od krasnih sivih Plimout kokoši, najboljših jajča-ric, razpošilja po 2 Din komad. Avgust Kuhar, gostilničar in posestnik, Vevče, D. M. v Polju. 53 Mazalno milo potrebno v boju proti sadnim škodljivcem dobavljamo v sodih od 25, 50, 100 in 200 kg po ceni od Din 8.— za kg, franko postaja kupca. Tvornice Zlatorog, Maribor. 70 Bika pincgavske pasme dve leti starega, licenciran. 450 kg težak, ima na prodaj: Franc Zaplotnik, Gojzd 10, pošta: Križe-Tržič. 80 Kosilni stroj, dobro ohranjen, ima na prodaj: Peter Jenko, Lipica 7, pošta: Školjaloka. 84 Vabilo na XXVIII. tedni občni zbor Kmetijskega društva za ptujski okraj v Ptuju, ki se vrši v nedeljo, dne 21. maja ob 9. uri t. 1. v pisarniških prostorih (Posojilnice) v Ptuju, Slovenski trg št. 5, po sledečem dnevnem redu: 1. Odobritev zapisnika o lanskem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. Volitev načelstva in nadzorstva v smislu pravil. 5. Slučajnosti. — Odbor. 85 Brzoklepalnik „Stubaier" tisočkrat preizkušen! Popis pošilja zastonj Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju. 57 Na prodaj! čistokrvno montafonsko kravo po drugem teletu, brejo telico in 6 mesecev staro telico, kosilni stroj ,,Doering", porabljiv brez vsakega popravila ima na prodaj: Graščina Cemšenlk, pošta: Dob pri Domžalah. 82 Diabolo posnemalnik popolnoma nov, prodam ali zamenjam za kravo. Križnar Anton, posestnik, Stražišče pri kranju. 81 0 «>2 h O oi U M S £ * MSSSSl za vinogradnike in sadjarje! Zvepleno-apnena brozga je na podlagi dosedanjih poskusov ceneno in izborno sredstvo za šMAS1 JNA< so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 škat. 46 Pln, 19 lesat. 80 Pln. LEKARNA TRNKOCZY LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 4. (Zraven Rotovža.) J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA x NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOU SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 Na|bofl|so Modro flaiico izdeluje tovarna »Zorka1' v Subotici po staroznanem ausiškem (Aussig-Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98—99°/o in najceneja, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede. Dobavlja: Kmetijska družba v Ljubljani. KMETOVALEC štev. 8. in 9. V Ljubljani, 15. maja 1933. Leto 50. Ob desetletnici smrti predsednika Gustav Pirca. Dne 3. maja t. 1. je minulo 10 let, odkar je na pretresljiv in tragičen način končal svoje življenje mož, kmetijski strokovnjak — Gustav Pire — čigar delovanje je bilo tako tesno združeno z razvojem Kmetijske družbe, sploh z razvojem slovenskega kmetijstva. V planinskem raju v Bohinju, ki ga je nadvse ljubil, je ugasnilo njegovo plodonosno življenje. Na srednjevaškem pokopališču počiva med planinami, za katere je vse storil, slično tudi za ostale kmetovalce-člane bivše Kmetijske družbe. Naši dolgoletni starejši člani, ki so ga poznali kot tajnika, generalnega ravnatelja in nazadnje kot predsednika Kmetijske družbe, se bodo ob spominu na tega slavnega kmetijskega strokovnjaka in dobrotnika našega kmeta v duhu z največjo hvaležnostjo oddolžili njegovemu delu, ki ga je mož, njihov predsednik, izvršil v prid gospodarstva slovenskega kmeta. Gustav Pire. Nad 40 let je zasluženi predsednik Gustav Pire neumorno deloval, in sicer z uspehom, ki mu je ove-kovečil njegovo delovanje med slovenskimi kmeti. Pirčeva doba je doba kmetijskega preporoda slovenskega kmetijstva. Pirčevo delovanje je pričelo pri družbi 1. 1884., ko je postal družbeni tajnik in je prevzel obenem mesto državnega potovalnega učitelja za kmetijstvo. Kot potovalni učitelj je neumorno poučeval kmetovalce in jih organiziral v podružnicah. Z mnogoštevilnimi predavanji, tečaji, s pismeno in ustno besedo je vzpodbujal člane k izboljšanju gospodarstva. Pod njegovim vplivom je članstvo narastlo od prvotnih 500 na 30.000. Družbi je pomagal do razvoja in do lepega imetja. Poleg kmetijskih podružnic je organiziral tudi številne zadruge. Najlepši spomenik si je postavil kot prvi urednik in osnovatelj „Kmeto-valca", katerega je urejeval skozi 34 let. Kdor je zasledoval ..Kmetovalca", se je lahko prepričal, koliko skrbi in truda si je s tem naložil pokojni Pire in s kakšno spretnostjo in uspešnostjo ga je vodil. Njegovi članki lahko služijo za vzor vsem našim današnjim strokovnjakom, s kakšno temeljitostjo, vnemo in vztrajnostjo je treba delati, če se hoče doseči uspehe in pomagati kmetu. Rajnki Pire, rojen 1. 1859. v Škofji Loki na Gorenjskem, je spisal več brošur in knjig in si s tem ovekovečil svoje ime. Predsednik Pire je. bil po naravi zelo darovit in odlično izobražen kmetijski strokovnjak, ki je le z njemu prirojeno lahkoto reševal najtežja vprašanja. Bil je neumoren delavec in skrben gospodar ne le družbi kot taki, ampak tudi svojemu uradništvu je bil pravi oče, katerega je vsikdar ščitil in nagradil ob raznih prilikah. Ob desetletnici smrti se blagopokojnika spominjamo z največjim spoštovanjem in zahvalnostjo. Slava njegovemu spominu! Modri vlak. Ing. Vinio Sadar. Po deželi gre glas, da prihaja k nam v vas modri vlak. Obenem se sliši, da je to redkost in posebnost prve vrste. Da si bodo naši kmetovalci na čistem, kaj je to, evo nekoliko besedi: To je potujoča kmetijska razstava in šola. Torej razstava in šola obenem. In to morda še bolj šola kakor razstava. Naš kmetovalec je že navajen na kmetijske razstave. Najbolj ga seveda vlečejo sreske kmetijske razstave in razne krajevne razstave. Kajti pri teh sodeluje kmetovalec sam. Tamkaj pokažejo umni kmetovalci, kaj zmorejo in koliko več zmorejo kakor kmetovalci; ki se upirajo vsakemu napredku, vsaki novotariji. Krajevne razstave so tekmovanja v vzpodbudo in poživljenje kmetske zavednosti. Mnogo je pri nas kmetske bahavosti, a malo stanovske zavednosti. Brez jezičnih dohtarjev še ne gre, čeprav bo kmet le brez njih prišel do svoje pravice. Pri potujoči kmetijski razstavi pa kmetovalci sami ne morejo sodelovati, zato pa sodelujejo razne kmet. organizacije. V 21, modro prebarvanih .vagonih, ki potujejo že nad eno leto po naši državi, je premalo prostora, da bi kmetovalci vse banovine, še manj pa vse države razstavljali svoje pridelke. Zato je tamkaj našlo mesta le ono, kar služi kmetovalcu v orijentacijo, v katerem zmislu naj organizira svoje gospodarstvo, da bo še v teh težkih in za kmetovalca tako žalostnih časih vendarle iztisnil iz kmetije vsaj toliko, da bo lahko denarno životaril. Poleg splošnega pregleda o stanju našega kmetijstva, bo zadobil glavne smernice za njegovo nadaljnje gospodarjenje. Pri razstavi bodo upoštevane vse panoge kmetijstva: perutninarstvo, ovčarstvo, govedoreja, svi-njereja, poljedelstvo, travništvo, kmet. strojstvo, ži-vinozdravstvo, industrijsko rastlinstvo, kmet. indu- strija, zadružništvo, agrarne zajednice in operacije, mlekarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, gozdarstvo itd. Skratka, vse kmetijstvo. Videli bomo najprikladnejše pasme, najbolj tipične pridelke, izdelke in najprikladnejše orodje. Številne slike, diagrami, preglednice in modeli bodo ponazorili besede tolmačev, ki bodo razlagali, opozarjali in vodili obiskovalca od predmeta do predmeta. Slike na platnu bodo končno zgovornejše od predavatelja, ki se bo v potu svojega obraza v prelestnih junijskih in julijskih večerih trudil, da svetuje in uči. Ako ne bodo besede našle le gluhih ušes in slike le slepih oči, bo namen razstave in šole dosežen. Razstava pride koncem maja v Ljubljano, kjer jo bo banovinski odbor preuredil in prilagodil razmeram v Dravski banovini. Nato se bo vozila po banovini po voznem redu, ki ga je „Kmetovalee" že objavil. V banovini ostane 53 dni in obišče 52 žel. postaj. Po vsej banovini se snujejo krajevni odbori. Njih glavna naloga je organizacija ogleda. Vstopnina bo malenkostna, tako da si bo mogel razstavo vsakdo ogledati. Vsak obiskovalec se bo lahko poučil o stanju slov. kmetijstva iz knjige: „Kmetijstvo Dravske banovine", ki jo bo izdal razstavni odbor. Doslej je razstavo obiskalo že ogromno število kmetov. Računi se, da bo število obiskovalcev doseglo prvi milijon pri nas. Milijonski obiskovalec bo dobil lepo nagrado. Kdo bo ta srečnež? To bom povedal črez tri mesece. Vsak deseti Slovenec jo mora videti! Izkažimo se, ne zaostanimo za našimi stanovskimi tovariši v ostalih banovinah. Poljedelstvo in travništvo. Majnikov hrošč. Fr. Goričan. O škodljivosti in zatiranju majnikovega hrošča se veliko piše in govori že desetletja in se ga tako teoretično uničuje. Praktično se pa hrošč pri nas prav dobro počuti. Dokaz temu je, da se strahovito pomnožuje in povzroča ogromno, neprecenljivo škodo kmetijskemu in tako narodnemu gospodarstvu. Sploh se opaža, da se pospešuje kmetijstvo največ s pisano in govorjeno besedo. Strokovni govori so zelo poučni, žal da skoraj brez koristi, predvsem dandanes. Vse te lepe besede morajo postati meso, to je dejanja. Pred davnimi leti je odobrila oblast, da smemo kupovati hrošče. Delavci so tedaj mnogo zaslužili (moški 50, ženske 30 krajcarjev brez hrane). Za prve hrošče smo plačevali 5 krajcarjev za kg, pozneje vedno manj in nazadnje 2 krajcarja. Prvi so bili dražji, ker jih je bilo še malo. Treba jih je tudi hitro pobirati, to je preden izležejo jajca. Poznejše pobiranje je brezuspešno. Hrošče so nabirali v vreče in te vtaknili potem v krop. Tehtali smo z vrečo in mokroto vred. Dni-narice z otroci so zgodaj v jutru nabirale hrošče. Okoli poldneva so že prinesle ali pripeljale na ročnih vozičkih poparjene hrošče od 30—150 kg ena družina. Spravili smo jih skupaj okoli 32 met. stotov in jih porabili za mešanec. Malenkost rade jejo kure in svinje, prevelike množine se jim pa ustavijo. Za dneve, dokler je trajal lov na hrošče, nismo imeli skoraj nič delavcev, ker so zaslužili s hrošči neprimerno več. Ali ni bil ta denar dobro naložen? Letos imamo hroščevo leto in množico brezposelnih. Dajte primeren kredit za to prekoristno delo. Človeška družba, država, je dolžna dati brezposelnim delo, zaslužek, nikakor pa ne denarne podpore za brezdelje. Sejmo umetna travišča! Ing. Vinko Sadar. Krma s travišč je najboljša, najprikladnejša živalska hrana, ki jo živalsko telo najbolje izkoristi. Poleg tega je najcenejša. Naši travniki nam dajejo premalo dobre suhe krme. Komaj 5 kg sena na glavo velike živine in na dan smo pridelali lansko leto, 12 kg bi pa potrebovali. Trikrat manj suhe krme dobiva naša živina na dan kot živina v Nemčiji. Seno z umetnih travišč je štirikrat boljše kot navadno seno. Saj rastejo na umetnih traviščih dobre trave in dobre deteljice, dočim so na naravnih travnikih pleveli v večini. Vsaka trava ni enako dobra. Ni torej vseeno, iz katerih trav sestoji travniška ruša. Ali se pa umetna travišča izplačajo? Vkljub visoki ceni semen trav in detelj, se setev umetnega travnika še vedno izplača. Saj poplača dober travnik vse izdatke zanj obilneje kot navaden travnik. Seveda je potrebno, da se pri ureditvi umetnega travišča postopa pravilno, brez nepotrebnih izdatkov: kupiti je treba pravo in le dobro seme, sem. mešanica mora biti pravilno sestavljena, zemlja dobro obdelana in zagnojena. Setev sama mora biti izvršena o pravem času, v nadsadež, ki mora odgovarjati v vseh pogledih, ne pregloboko, ne prezgodaj, ne prepozno. Semensko mešanico napravimo sami po navodilih pristojnega kmet. referenta. Navodila za sestavo mešanice najdemo tudi v knjigi: Turk: Travništvo; Turk: O sestavi travnih sem. mešanic. Pojasnilo glede umetnega travništva najdemo tudi v knjigi: Več dobre krme od ing. Teržana, in sicer v 2. izdaji, kjer je pisec tega članka sestavil sto pravil o umetnem travništvu in tudi o pridelovanju travnih semen. Čemu naj pridelujemo travno seme? Umetno travništvo bo uspevalo le tedaj, če si kmetovalec pridela sam za setev potrebno seme trav in detelj. Torej, v prvi vrsti pridelujmo seme trav in detelj za lastno uporabo, presežek bomo pa tudi lahko vnovčili. Saj moramo še vedno uvažati velike množine travnega semena v našo državo. Samo preko Ljubljane smo uvozili lani 45.451 kg raznega travnega semena in 37.340 kg semen raznih detelj, v vrednosti najmanj dveh milijonov. To je sedaj v času krize. Poprej smo pa uvažali še več. Kriza naj nas izpametuje: s časom ne smemo uvoziti nobenega kilograma več. Pa tudi naši trgovci s semenjem naj ne iščejo le tujih dobaviteljev. Pripetilo se je že, da naši maloštevilni pridelovalci niso mogli vnovčiti svojega pridelka, medtem ko so tujci uvažali k nam. Sejmo torej umetna travišča, sporedno pa pridelujmo travno in deteljno seme za lastno uporabo. Travnik za zeleno košnjo. Fr. Weraig. Ko še nisem služboval ob skrajni severni meji, sem vodil večkrat kmetovalce na vzorno gospodarstvo sadjarskega nadzornika g. Goričana v Višnji vasi pri Celju. Sčasoma mi je vzbudilo pozornost, da nas g. Goričan ob koncu vsakega razkazovanja kmetije pelje še na posebno zelen travnik ob potoku. In tu nam je g. Goričan s posebnim ponosom in poudarkom razlagal, da kosi po 8krat na leto in da krmi poleti svojo govejo živino pretežno z zeleno travo s tega travnika. Zdelo se mi je v pričetku mogoče neumestno in potratno krmiti kar zeleno travo, namesto detelje, zelene koruze ali drugih zelenih krmil. Ko pa sem pozneje ugotovil, da ljudje krmijo živini poleti pretežno z zeleno travo tudi v drugih alpskih deželah, in da delajo podobno tudi pri nas v Mislinjski dolini, sem zadevo temeljiteje proučil in prišel dp zaključka, da je v danih razmerah v resnici najboljše in najcenejše krmiti poleti govejo živino z zeleno krmo z nalašč za to določenih travnikov — najbolje služijo v ta namen menjalni travniki s šestletno uporabo — ako naravno nimamo pašnikov. Paša je seveda še boljša in cenejša. Naprava ozir. določitev travnikov za stalno poletno košnjo se priporoča v vseh naših živinorejskih ne presuhih, predvsem planinskih okoliših. Seveda je treba take travnike vestno oskrbovati, kositi, ko so trave še sočne, nežne in bogate na beljakovinah — torej mnogo prej, kakor za seno — gnojiti z du-šičnatimi gnojili, škropiti po Škrat in večkrat — najbolje po vsaki košnji — z gnojnico, ako hočemo biti deležni vseh prednosti takih travnikov. Stalno gnojenje z gnojnico dandanes spričo splošne gradnje gnojničnih jam ne bo tako težko. Dočim travniki za zeleno košnjo naravnost zahtevajo večkratno polivanje z gnojnico na leto, bi vsakoletno stalno škropljenje travnikov za seno z gnojnico povzročilo le pre-bohotno rast manj vrednih zelišč, ki zaduše vse za travniško rušo tako važne detelje. Zaradi tega tudi v naprednejših živinorejskih planinskih krajih gnoje travnike za seno le vsako drugo leto z gnojnico. Vmes pa gnoje z nedušičnatimi gnojili, predvsem z apnom, kostno moko in Tomasovo žlindro, odnosno s 40% kalijevo soljo. Prednosti travnikov za zeleno košnjo so sledeče: 1. Mešanica trav in detelj, kakršno nudi travnik, je najbolj naravna in najbolj prija prebavilom govedi. 2. Travnik lahko kosimo vse leto, ob vsakem času in ne samo v drugi polovici poletja, kakor navadno pri zeleni koruzi in tudi pri drugih zelenih krmskih mešanicah. 3. Travnik za zeleno košnjo nam služi v živinorejskih krajih kot izborno dopolnilo pri pridelovanju vseh zelenih krmil, predvsem pa pri pridelovanju detelje, s katero moremo obsejati zaradi utrujenosti zemlje kvečjemu polja. Zeleno deteljo; ki je, ne-mešana s slamo, pretečna in prebeljakovinasta, če-stokrat rajše posušimo za zimo. 4. Stroški za oskrbovanje travnika za zeleno košnjo so neznatni v primeri s stroški pridelovanja zelenih njivskih krmil. V manj travorodnih krajih s suhim podnebjem pa moramo naravno skrbeti za poletno krmo živini s pridelovanjem detelje in travno-deteljnih mešanic, grašice z žitom, zelene koruze in predvsem lucerne, ki žal ne uspeva povsod. V vseh drugih, vlažnejših, predvsem ekstenzivnih krajih pa nam bo odvišna gnojnica z večkratnim škropljenjem v letu omogočila pridelovanje prvovrstne in cenene zelene krme na travniku za zeleno košnjo.* * Op. ur. Še boljša ikot gnojnica bi bila gnojevka (Giille). Z njo dosezajo planinski kmetovalca sijajne uspehe na travnikih. Naši planinci bi to lahko posnemali. Kaj mora kmetovalec vedeti o pridobivanju izboljšanega koruznega semena? Ing. Fran Mikuž. Posejali smo koruzo v prepričanju in nadi, da nam obrodi stoteren sad. To pa lahko pričakujejo le oni posestniki, ki so uporabljali prvovrstno koruzno seme za setev, kajti zaman je ves trud z dobro obdelavo zemljišč, zaman gnojenje in okopavanje, če ni v semenskem zrnju onih tajnih nagnjenj, katera zamorejo v najvišji meri prenašati dobre lastnosti staršev na potomstvo. Kakšni so torej načini in pota za pridobivanje takega semena? Ne zadostuje samo, da ocenjujemo koruzne storže pri trganju ali pri luščenju koruze ali pa koruzno zrnje v žitnih shrambah, temveč moramo tudi obvarovati posejano koruzno polje vseh onih pojavov, ki bi zmanjšali semensko vrednost koruznega zrnja. Koruzne njive opazujmo od početka setve pa najmanj do nastavka zrnja na storžih, na rast in razvoj poedinih koruznih rastlin, kakor tudi na njih odpornost proti boleznim. Zakaj je potrebno to opazovanje? Zategadelj, da s pravilnim postopkom pravočasno preprečimo-, da bi prah s slabih, bolnih rastlin uplojeval dobre rastline. Ta postopek je zelo enostaven in lahko izvedljiv. V dosego tega mora posestnik s koruznih njiv odstraniti, iztrgati pred cvetenjem, pred prašenjem moške cvete (vršičke, zastavice, cm.ere, kakor jih pač narod v poedinih krajih izmenuje) z vseh onih rastlin, in sicer: 1. ki so pritlikave, 2. ki so bolne, zlasti snetive, 3. ki imajo veliko stranskih pogankov, 4. ki niso normalno razvite in ne odgovarjajo na splošno posejanemu tipu. S tem enostavnim, nezamudnim in lahkim postopkom odpravimo v koruznem nasadu nevarnost, da bi se prah s slabih, manjvrednih rastlin prenašal na dobre rastline. S tem postopkom zasledujemo cilj temeljnega dednega zakona, ki pravi: „Le dobro, uplemenjeno z dobrim, lahko da kaj sličnega." To se dela že odnekdaj pri pospeševanju živinoreje, ker se ne dovoljuje licenciranja manjvrednih moških živali za plemenitev. Če se na koruznih rastlinah pojavi koruzna snet, izrežimo pravočasno te izrastke, kajti če enkrat siv-kasto-bela koža poči, se črni prh razleti po ostalih rastlinah ter jih okuži. Te izrastke (bule) sežgimo ali pa jih zakopljimo vsaj 30 cm globoko na dvorišču, nikdar pa ne na njivah, kjer se zemlja pre-orava in okopava. Na gnoj jih tudi ne vrzimo, ker s tem bi zanesli trose v obdelovalno zemljo ter .io na ra način okužili. V primeru, da se snet pojavlja v večijh množinah, razkužimo semensko zrnje pred setvijo z običajnimi razkuževalnimi sredstvi (porzol, tilan-tin itd.). Le z na ta način negovanega in pripravljenega koruznega polja potrgajmo v jeseni dozorele storže z najboljših rastlin, ki so nizko nasajeni, za seme. Razumljivo je, da tudi vsi ti nizko nasajeni storži ne odgovarjajo v vseh lastnostih vsem namenom prvovrstnega semenskega zrnja. Potrebno je zato, da izvršimo med nabranimi storži čez zimo pred lušče-njem ponovno odbiro po splošno znanih navodilih, in sicer: 1. Odberimo le dotične storže pri naši domači koruzi za seme, ki nimajo manj od 14 in ne več od 18 vrst. Zaradi izenačenja energije na kalivost na storžu, odluščimo najprej zrnje na dva prsta odzgo-raj in potem na dva prsta odspodaj, nato šele zrnje na sredini storža, katero edino lahko uporabljamo za seme, dočim zrnje s spodnjega in z zgornjega dela uporabljajmo za človeško prehrano ali živalsko krmo. 2. Storži, ki jih odberemo za seme, naj imajo po mogočnosti paralelne in ne špiralne vrste. Premer gornjega dela storža naj bo enak spodnjemu, storži naj se približujejo obliki geometričnega telesa valjarja. Umevno je, da moramo vršiti pripravo koruznega polja in odbiro koruznih storžev vsako leto z razloga, ker le vsakoletno odbiranje najboljših storžev z dobro pripravljenih njiv prinese pri selekciji koruze zaželjeni uspeh. Uspeh pa je tem bolj zagotovljen, če to delajo brez izjeme vsi posestniki v enem okolišu, ker na ta način je izključena vsaka možnost uplojevanja s prahom s slabih in manjvrednih rastlin. Pripravljanje koruznih njiv in odbiranje koruznih storžev po teh navodilih bi se zato moralo začeti v vseh okoliših in pridelki bi se dvignili najmanj za 30%, kar bi v veliki meri poplačalo majhen trud opisanega postopka pri pridobivanju izboljšanega koruznega semena. Razno. Ali bi ne bilo umestno predpisati obvezno zatiranje fi-žolarja? Večkrat je že „Kmetovalec" pisal o tem nevarnem škodljivcu. Članek, ki je izšel o tem predmetu v kmetovalcu", bo razmnožen in razposlan vsem šolam in občinam. Ker je pa zadeva zelo važna, bo morda potreben bolj krepek odlok v zmislu prvega stavka. Zanimivo bi bilo, slišati mnenje iz vrst kmetovalcev samih. Dopise je poslati na uredništvo. S. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Letošnje zborovanje sadjarjev in vrtnarjev. Dne 6. in 7. maja t. 1. se je vršil občni zbor dre-vesničarjev ter Sadjarskega in vrtnarskega društva. Zbor drevesničarjev je bil v zvezi z ogledom starodavnih drevesnic v Škof ji Loki, odnosno v Zabnici in Dorfarjih. Nad 60 zanimancev, pod vodstvom g. Humeka in drugih strokovnjakov, so si ogledali posamezne drevesničarske obrate. Z zadovoljstvom se je na to na zborovanju v prostorih g. župana Hafnerja ugotovil velik napredek pri pridelovanju sad- nega drevja Škofjeločanov. Odsek drevesničarjev SVD je podal letno poročilo, h kateremu so se priglasili razni govorniki. Krasno pomladansko vreme je omogočilo ogled raznih drevesnic, kjer so gostoljubni domačini razkazovali svoje obrate. Naslednjega dne so si zborovalci ogledali družbeno drevesnico na Bokalcih, ki meri sedaj 6 oralov. Drevesničarji so se o njej izrazili zelo pohvalno. 7. maja dopoldne se je vršil občni zbor SVD v prostorih Delavske zbornice, kateremu je predsedoval društveni podpredsednik g. Humek. Po običajnih otvoritvenih formalnostih, je podal svoje predsedniško poročilo. Težavno gospodarsko stanje je vplivalo tudi na gibanje članstva. Letos se opaža, da zavednost med sadjarji iznova narašča. Med letom je odstopil dolgoletni, zasluženi predsednik g. kmet. svetnik Viljem Rohrman, kateremu dolgujemo za desetletno nesebično delovanje priznanje in zahvalo. Glavni odbor je imenoval g. svetnika Rohrmana svojim častnim predsednikom, kar so zborovalci z navdušenjem vzeli na znanje. Iz tajniškega poročila je posneti, da je štelo društvo v 1. 1932. 7500 članov, t. j. za 1620 manj kakor v 1. 1931. Nadaljnjega krčenja ni pričakovati, ker se je članstvo letos pri mnogih podružnicah dvignilo. Hrbtenica društva so delovne podružnice. Lani je bilo 182 podružnic, ki so priredile 276 predavanj in 60 tečajev. Lastne drevesnice ima 51 podružnic s 55.300 drevesci. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar" vrši v polni meri svojo nalogo. 1. številka 1. 1933. je objavila sadni izbor. Zboru je bil tudi sporočen sklep drevesničar-skega odseka, da se uvede stroga kontrola drevesnic | in da se dovoli prodajo drevja samo kontroliranim drevesničarjem po trgih, krošnjarjenje pa prepove. Po blagajniškem poročilu in pripombah raznih članov je občni zbor na predlog pregledovalcev računov podal absolutorij odboru, ker so vsi računi v vzornem redu. Odobril se je tudi proračun za 1. 1933. v višini 254.500 Din. Načelno je bilo sprejeto, da se nastavi strokovnega tajnika, čim se uredi vprašanje potrebnih sredstev. V nadaljnji debati se je poudarjala zahteva, da bi morali tudi država in banovina s primernimi podporami omogočiti uspešnejše delovanje društva. Pri volitvah, ki so se vršile z vzklikom, je bil predsednikom izvoljen g. Martin Humek, I. podpredsednikom g. Josip Priol, II. podpredsednikom g. Josip Štrekelj, tajnikom g. Andrej Škuij, blagajnikom g. Josip Verbič, odbornikom gg. Fr. Dobovšek, Bo-štanj, Mih. Kovačič, Sv. Peter pri Mariboru, Franc Goričan, Višnja vas, Fr. Istenič, Gornji Logatec, Fr. Kafol, Ljubljana, Miloš Levstik, Celje, ing. Fr. Luk-man, Ljubljana, Peter Močnik, Studenci pri Mariboru, ing. Val. Petkovšek, Št. Jurij, Ljudevit Saga-din, Ptuj, ing. Ivo Zupanič, Grm, Janko Zirovnik, Kranj, ter ravno toliko namestnikov. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog g. Gabra glede potrebe zakona za varstvo ptic. Tajnik~g. Škulj je podrobno tolmačil predlog glavnega odbora glede izpremembe lovskega zakona za zaščito sadnega drevja pred zajcem, in sicer v zmislu spomenice, ki je bila predložena merodajnim činiteljem. Sprejet je bil predlog glede saditve drevja ob cestah, predlog glede kontrole pri prodaji semenja, zlasti glede jamstva za kakovost semenja, predlog ljubljanske podružnice o pridelovanju zelenjadnega in cvetnega semenja ter o potrebi ustanovitve vrtnarske šole. Sprejet je bil tudi predlog, da se ustanovi v okvirju društva odsek za vrtnarstvo in cvetličarstvo. Več predlogov je prišlo glede organizacije prodaje sadja. Sprejeta je bila resolucija, po kateri zbor odobrava sklep glavnega odbora, da se sadna trgovina organizira na zadružni podlagi v sodelovanju s solidno trgovino, odločno pa se odklanja akcija proti zadružni misli. Številni predlogi podružnic glede določitve časa za obiranje sadja, glede pokončavanja sadnih škodljivcev, sadnih sušilnic in podpiranja društva od strani sreskih kmet. odborov, itd. so bili soglasno sprejeti. Prihodnji občni zbor se bo vršil v Mariboru. Dva sadnemu drevju škodljiva hrošča sta rjavi listožer (Phyllobius oblongus) in rdečeno-žec (Luperus xanthopoda). Oba, posebno pa rjavi listožer, sta prav pogosta škodljivca sadnega drevja in se pojavita včasih v toliki množini, da povzročata občutno škodo. A U Sliika 14. a rjavi listožer (poleg v naravni velikosti), b rdeče-nožec (poleg v naravni velikosti), c od rjavega listožera ob-jeden jabolčni list. Rjavi listožer je do xh cm dolg rilčkar, temne barve, z rjavimi ali skoraj črnimi krovnimi krili in rumeno-rjavimi nožicami. Vse telo je pokrito s sivimi dlačicami. Rdečenožec je približno iste velikosti, blesteče-črne barve in ima dolge nitaste tipalnice ter rdečkasto-rjave noge. Oba hrošča nastopata posebno maja in junija meseca in škodujeta sadnemu drevju s tem, da ob-jedata cvetne in listne popke, pozneje pa tudi razvito listje. Najbolje se ubranimo omenjenih škodljivcev na ta način, da hrošče zjutraj in ob oblačnem vremenu otresemo z drevja in jih uničimo. M. P. Razno. Prepovedano sekanje orehov. Državne oblasti so v Medjimurju prepovedale sekati orehova debla, in sicer vsled tega, ker grozi tem krajem, da v njih orehi izginejo. To bi bila za ljudi velika izguba, ker orehov les in plod predstavlja veliko vrednost in je jako donosno drevo. Tudi v naši banovini bi bilo potreba enakih predpisov, vsaj v toliko, v kolikor zadevajo one kraje, kjer oreh dobro uspeva in ima žlahtni oreh vse predpogoje, da se razširi. Vinarstvo in kletarstvo. Spomladanska borba proti grozdnemu sukaču, hkrati proti peronospori. Fr. Vojsk. Grozdni sukač, enopasasti kakor križasti, se letos v nekaterih vinskih okoliših močneje pojavlja. Da se ta nevarni škodljivec pri nas preveč ne udomači in ne napravi toliko nevolje, kakor jo je povzročil svoj čas v vinorodnih krajih Nemčije in Severne Francije, ga moramo pravočasno, to je že sedaj, zaeno s škropljenjem proti peronospori zatirati in uničevati. Čim kaže termometer nočno toplino 13° C, kar je pri nas navadno zadnje dni maja, je nevarnost okuženja nežnih trsnih delov, predvsem listov in kabrnkov, po peronospori podana in je treba trte prvič škropiti z 1 % bakreno-apneno brozgo. Za istočasno zatiranje grozdnega sukača dodamo bor-doški brozgi primeren arzenasti preparat. Arzenaste preparate kot praške uporabljamo običajno le tedaj, če naj z njimi — ob izredni potrebi — prašimo trte med cvetenjem, v katerem času škropljenje ni posebno priporočljivo — zaradi motenja oplojevanja cvetov. Pri nas zaenkrat najbolj znani in rabljeni arzenasti preparat kot škropivo je urania-zelenilo, ki se dobi pri Kmetijski družbi v zavitkih po 1 kg, po V2 kg in po 15 dkg. Škropivo proti grozdnemu sukaču in hkrati proti peronospori pripravimo takole: Za škropljenje proti senenemu črvu (prva generacija grozdnega sukača) in proti peronospori vzamemo na 100 litrov vode 12—15 dkg urania-zelenila, 1.6—2 kg špehastega apna in 1 kg galice. Za škropljenje proti kiseljaku (druga generacija grozdnega sukača) in proti peronospori vzamemo na 100 litrov vode 15—20 dkg urania-zelenila, 2 do 2.5 kg špehastega apna in IV2 kg galice. Bolj občutljivim sortam, kakor portugalka, žlahtnina in silvanec, zadostuje manjša količina, krepkejšim sortam pa damo večje količine urania-zelenila. Količina apna je odvisna od njega kakovosti in doženemo pravilnost dodatka apna s poskusnimi papirji (Jenolftaleinov ali lakmusov papir) na že znani način; apna naj bo rajše za spoznanje več nego premalo. Galico raztopimo v nekaj litrih vode. V drugi večji posodi zmešamo v par litrih vode apno in zelenilo v fino kašo, da ne ostanejo kepice; nato do-lijemo 90 litrov vode in temeljito premešamo. V to razredčeno zmes prav polagoma med neprestanim mešanjem prilivamo prej pripravljeno raztopino galice. Ker je zelenilo hud strup, mešamo apno in zelenilo z lesenimi žlicami. Škropivo uporabljamo, ko metulji že ponehavajo letati, t. j. v drugi tretjini maja zoper prvi zarod (seneni črv) in v drugi tretjini julija proti drugemu zarodu (kiseljak) gosenic. Če grozdni sukač močno nastopa, škropimo drugič že 8—10 dni po prvem škropljenju. Ob izredno močnem nastopu grozdnega sukača je umestno še tretje škropljenje proti gosenici (seneni črv) prve generacije. Uporabljajmo škropilnice z najboljšim razpršil-nikom, da lahko poškropimo kabrnke tako temeljito, da jim brozga vse dele temeljito zmoči. V ta namen so najboljše avtomatične (samodelovne) škropilnice, da delavec z eno roko lahko škropi, z drugo pa s posebno palico dviga listje in mladike in dela škropivu pot do kabrnkov, oziroma grozdov. Čim voda škropiva izhlapi, ostane na poškropljenih delih tenka prevleka in uničuje gosenice, ki glodajo tako cvetje in take jagode. Poleg zatiranja grozdnega sukača kemičnim potom z urania-zelenilom ali s kakimi drugimi danes že kaj številnimi strupenimi sredstvi imamo še mehanična in avtomatična sredstva. Mehanični način pokončevanja (s človeško roko), pozimi in poleti, je jako priporočljiv, če škodljivec še ne nastopa v preobilem številu. Če pa že močno nastopa in imamo opraviti z velikimi ploskvami napadenih vinogradov, tedaj je mehanični način pokončavanja, osobito iskanje in uničevanje bub in gosenic brezplodno delo. Avtomatična ali samodelovna sredstva, kakor razne lovke za metulje in gosenice, pa se v praksi niso nič kaj obnesla. Da se grozdni sukač, enopasasti kakor križasti, pri nas dosedaj ni še preveč razplodil, se imamo predvsem zahvaliti mnogim našim prijateljem iz živalstva, t. j. naravnim sovražnikom grozdnih suka-čev, ki pridno uničujejo njegova jajčeca, bube in gosenice. V največjo pomoč pa so nam razne glivice, ki od časa do časa pri grozdnem sukaču povzročijo cele epidemije in na ta način preprečajo premočan razplod tega, našemu vinogradništvu tako opasnega škodljivca. škropilni poizkusi proti peronospori. Josip Blaževič. Z ozirom na visoko ceno modre galice, smo že 1. 1900. izvajali poskuse, da dosežemo, do katere najnižje količine pri modri galici smemo iti, da vinsko trto pred okuženjem po peronospoti obvarujemo in s tem škropivo pocenimo. Za poskus smo si izbrali napram peronospori zelo občutljivo sorto »rdeča zastava", od katere smo po šest vrst škropili s sledečo brozgo: 1. 2 % bakreno - apnena brozga 2. I % „ „ „ 3. %% „ „ * „ 4. y2 % 5. y O Teleta .... žive teže 1 kz 4 —do 5*— 4 — do 5 — O (Prigon v LJ. 131, Mar. 450 glav) G—12 tednov stari . kom. 180*— do 225*— 180 — do 230 — KJ 3—4 mesece stari . . a . .. _•_ do -- 230*— do 350*— S 5—7 mesecev stari do — ■— 450*— do 550 — S debel ..... žive teže 1 kz _•_ do — *— 7 50 do 8*— Oh debel . . mrtve I .. _•_ do —•— 10 50 do 12 — (Prigon v Lj. 400, v Mar. 113 glav) fpiščanec . . kom. 15 — do 20*— 25 — do 30*— £ = 20*— do —'— 20 — do 30*— a u 1 lit. 2 — do 2 50 2 — do 2*50 •2. "3 1 .. —•— do —■— 10 — do 12'— 18 ™ čalno maslo . . 1 kz 28*— do 32 — 28*— do 36'— o surovo maslo . . 1 .. 22 — do 24 — 24*- do 26'— O "M x a polementalskl sir # , 1 , 16 — do 24' — 20 — do 35 — z a sirček..... 1 .. 5 — do 6 — 6*— do 8'— s 0 50 do 0*60 0*50 do 0 76 1= o ftrda drva . . . 1 m* -*— do 115*— 90*— do 120*- S." 1 mehka drva . . . 1 .. 70 — do 80'— 60*— do 90*— Za uredništvo odgovarja: Fr. Kafol. — Izdajatelj za Kmetijsko . družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikušj Neplodnost in z¥PŽenje. „ . . . preko 300 krav zdravljene z Bissulinom, vse z dobrim uspehom, po uporabi Bissulina so vse krave pravilno teletile. Veter. Dr. S., Beri. tierSrztl. Woschr. 24. Jahrg. Nr. 16. Odvračevalno postopanje: 4 svečice za eno žival. Najmanjši tvorniški omot 25 svečic. Nepokvarljivo, brez duha, nedražljivo. Bissulin se izdaja samo na živinozdravniški predpis. H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „LYKOStt, Mr. K. Vouk. Zagreb, Jurjevska ul. 8. Telefon 28-81. Vprašajte veterinarja. Že v zimskih in pomladanskih dneh moramo zatirati sadne zajedavce z RRBORIN-om, če hočemo imeti lepo in zdravo sadje. Rrborin izdeluje „CHEMOTECHNR", družba z o. z. LJUBLJRNR, MESTNI TRG 10 (na dvorišču veletrgovine H. & E. Skaberne.) POZOR I FILTRE za vino Nov nabavni vir POZOR! KOTLE za žganjekuho Do danes Vam je bilo nemogoče si nabaviti moderni FILTER za VINO ker so prihajali le iz inozemstva ter so bili zelo dragi. Danes pa si ga labko nabavi vsak gostilničar, vinogradnik in dr. po zelo nizki ceni pri naši domači tvrdki, kjer dobite tudi vseb vrst kotle, naprimer za žganjekubo, pranje in brzoparilnike bakre* ne in pocinkane za kuhanje krme; ter vse ostale kovinske predmete. Sprejemamo popravila spadajoča v našo stroko. — Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik. Se priporočamo: KOTLARKA dr. z o. z. Rimska c. S. Ljubljana Gregorčičeva ul. 5. Tri montafonske bike 16 mesecev stare, vzreiene na paši. Povprečna letna molža 1932 = 5801 kg mleka ima za oddati: Graščina Neukloster, pošta: Sv. Peter v Sav. dol. 79 Vaino za osnovne in kmetijske šole! Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 70x50 cm s primernim obešalom in okvirjem. Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin. K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim opisom vsake rastline. Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 100--. Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku. DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU „ KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM REGISTP. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZOHBraSHHHHnBHnBnnnHn V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5*5 °/0 bre* odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rente. Stanje vlog nad 30,000.000 Din. — Rezerve nad 700.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne knjižice drugih zavodor »prejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod Telefon 2847. Brzojavi: »Kmetski dom«. Račun pošt hranilnice it 14257. najugodnejšimi pogoji. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8. —12.'|, in od 3.—4'/». le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8.— 12'/> ure. Podružnici v Kamniku in ▼ Mariboru Z našimi novimi cenami smo omogočili letos vsakomur, da se lahko dobro obuja po potrebi, vremenu in za vsak poklic. OTROKOM: ŽENAM: Vrsta 2947-00 Sandale, ki ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne. Ženske Din 49. Vrsta 4431-00 Lahki otroški čeveljčki za vsakdanjo nošnjo ob toplih dnevih., Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom. Vrsta 3335-10 Ženski sivi platneni nizki čeveljčki z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dni. Vrsta 2927-41 Zračne in lahke sandale s chrom-podplatom. Neobhodno potrebne za tople dni. Vrsta 3661-00 Najdražjim — najboljše! Za Vaše ljubljenčke te močne in udobne čeveljčke iz najfinejšega usnja. Vrsta 3945-03 Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Nenadomestljiv za vsakdanjo uporabo. Vrsta 1937-29 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni. Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale s podplatom iz crep-guinija. Za tople sončne dni neobhodno potrebne. Močne vezaljke Din 1.— par. Naši športni čevlji, praktični in poceni. Vel. 24-28. Najideal-nejša obutev za vsak šport in vsako igro v prirodi. S temi čevlji boste prištedili mnogo denarja in obvarovali Vaše usnjene čevlje. Vel. 29-34 Din 35-—, 35-38 Din 39 — moški Din 49'—. L Vrsta 2845-11 Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rjavega boksa. Ravnotake iz laka za nedeljo in praznik za Din 99.—. Za uredništvo odgovarja: Fr. Kafol. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Miku*