Izhajajo 1. in 15. ygftcega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novica" aa-leto 1 gld., za pol lete 50 kr. — Naroćnino in dopise tisaiti dati, plaéa za dvostopno petit-VTSto 8 kr. za sprejema J. Kra]ec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Sadna razstava v Kremsn ob Donavi.
Kakor sem že omenjal t dopisu iz Kremsa, T 17. listu „Dolenjskih Notíc" otvorila se je slovesno 24. kimovca sadna razstava; imel sem priložnost ogledati jo. Sklenil sem opisati bolj znamenite reči. Razstava je bila za okolico Kremsa ; udeležile so se je vse občine ; spoznal aem da so tukajšni kmetovalci v sadjarstva veliko pred nami,
Razstava je bila v veliki dvorani mestne te lovadnice; pri vhodu na desni strani je bil oddelek za mlado sadno drevje, katero je bilo nasajeno v lepih vrstah v nalašč za to pripravljenih gredicah. DrtveEca so bila razstavljena od raznih sadjerejskih sol pa tudi od mnozih posestnikov iz okolice. Zelo sem se řadil videti drevesca razstavljena od kmetijskih gospodarjev enaka onim iz raznih šol Izmed vseh najlepša so bila kakor sem vže zadnjič omenil, iz bližnje obHne Melk. Tudi umetni pritlikovci so se mi jako dopali. Veselje je gledati tako drevje, od katerega sme gospodar pričakovati obilne povrnitve za sitnosti in stroške, kateri so neznatni proti doblĚkn, katerega prinašajo zdrava, krepka drevesa, kadar začnejo roditi.
Ravno v tem oddelku, razstavilo je izobraževalno društvo nKremser Bildncga Verein" Jako zanimive valilnice (valilne hišice) za škorce in drage manjše ptice. Te hišice so bile jako priprosto sestavljene iz smerekovega lubja. Enake valilnice bi se ne smele pogrešati po naših vrtih.*)
Dalje je bilo — razstavljenega mnogo raznovrstnega orodja, katero se rabi pri obiranji sadja, čiščenji in anaženji drevja itd.
Tovarna za stroje Polock in Comp. iz Beča je razstavila Amerikansko suŠUnico, s katero je lastnik na mestu sušil sadje, ki je bilo suho jako fino in okusno. Cas za sušenje jabolk je dve uri, premoga se porabi t tem času 50 klg. Sušilnica stane 170 glđ. Za posameznega posestnika bi se ne izplačalo kupiti jo, lahko pa bi to dosegli gospodarji ene vaai ali občine skupaj : posamezni bi ne občutil veliko^ ker bi dal vsakdo le nekaj krajcerjev. Tako bi lahko sušili gospodarji vsak svoje sadje. Dalje je razstavila ravno
*) Paft res, oda kaj bi kcrintile ko okoli ^foTegii mesta in drugod nihSe ne brani loTiti in koniaT&ti Mjbolj koristno ptiSice — seniSice in droge. Zopet letoi se iridijo po dréïju za te mala dohrotnio« naiih ntoT otitttTljeno lo. Tiluice od poredali fsntalinoT. Ali ga re» ni, da bi jih okrtsnl po prqtibi' Le loritol spomladi Tam bodo pn ladja pojužinalo — poircïne gOBřnicsl	TredniitTo.
Podlistek.
Nekaj dnf v Voloskem in v Opatiji.
(Krajevopiaua írtica. Konec.)
Oglejmo si še glasovito Opatijo, ki leži na glavni cesti poldrng kilometer od Voloskega in kamor sem prišel popoldaD še istega dne. Pot iz Voloskega v Opatijo je kaj kratkočasna ter pelje mimo majhnega sela Skrbiči vedno ob morskem obrežji mezi redko šumo, plantami trt in sadunosnimi vrtovi. Sredi téh stojé tu in tam že „Tile" (to so lepo zidane hiSe sredi vrtov), postavljene v teka zadnjih let. Tudi letos se je tod že devet vil sei^idalo. Nadejati se pa je, da bode s časom ob celi poti vila pri vili stala, vkljub temu, da so stavbeni prostori skrajno dragi in stane na priliko 1 kvad. seženj 12 do 15 gold.
Današnja Opatija (Abbazia) je zimsko zdra-Tišče, t. j. kraj s zdravem in tako milim podnebjem, da zime skoraj ne pozna. Tu navadno ne pade sneg, tu ni mraza, ni buije. To pa te-gadel, ker je Opatija proti severu varovana pred mrzlimi vetrovi s pogorjem, ki se precej visoko dviguje za njenim hrbtom, med tem ko gorki jug neoviran po moiji prihaja in dela toli milo podnebje tega kraja.
Da je v Opatiji vreme zares gorko južno, pozna se takoj na cvetáni t. j. na tukajsnih divje rastočih rastlinah v gozdu in na polji. Tu se vidi na prostem cele gojzdiče ali Ěmne vedno-zelénih lavorik (lorberja) in oljk ali oliv, tu vspe-vajo izvrstno fige, margaráne in kostanji. Tukaj se najdejo celo rastline, ki so doma daleč na jugu tujih dežel in katere takaj hitro in krepko rastejo. To se nahajajo različne palme» različne
t» toTam» razne male roSne stroje za lupljenje sadja, kakoršni se rabijo pri napravljanju finega suhega sadja. Stanejo po velikosti od 3 do 7 gld.
V drorani kjer ej bilo razstavljeno sadje, je bilo res krasno. Nemogoče mi je določiti od kod je bilo najlepše. Iz obiine Melk je bilo jako lepo namizno sadje posebno orjaške hmške in krasns. debela jabolka, katerim ni bilo para t razstavi. Tudi sem imel priložnost pokusit jabolčno vino od leta 1885. Bilo je popolnoma čisto, lepe rumene barve; skorej nisem mogel verjeti, da bi bilo to vino iz jabolk. Mnogo slabšega seveda ponarejenega vina ge izpije na Kranjskem, ki se drago plačuje, pa ne more primerjati temu vinu.
Iz Kiosterneuburga sem videl tudi nekaj komadov Amerikanske trte enoletne visoke do 2 m.
Neki ljudski učitelj iz Kremsa je razstavil nekaj komadov iz lesa v naravni velikosti narejenih obrazcev za razne načine cepljenja, kar bi bilo priporočila vredno v vsaki šoli na deželi, ker na ta način se veliko ložje dokaže vsaka zaveza ter vsa priprava za požlahtnjenje. Kakor le s podobami na papirju ; kajti zgoraj omenjeni obrazci ae lahko ogledajo od vsake strani, kar je gotovo veliko laglje umljivo kakor pa pri risanih podobah.
Kazstava je bila dobro obiskovana, akoravno je nekoliko nadlegoval dež. Zadni dan so se razdelili častni darovi in svetinje zaslužnim sadje-rejcem. Na koncu razdelitve je omenjal v kratkem pa jedernatem govoru, predsednik razstave, korist in potrebo aadjereje ter ob enem opomnil VHe one, kateri so prejeli darila, da naj jih sprejmejo kot spomin pridnosti ne pa kot plačilo za trud. Naposled je zaklical trikratni „hoch" pre-svitlemu cesarju, na kar je odmevalo isto izmed občinstva, ob enem je zaigrala godba 86. peŠpolka cesarsko himno. Ob 7. uri se je razstava zakljuiSila.
Hiša katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu,
Večkrat smo uže omenjali v .Novicah," kako se je ustanovila tukajšnja družba rokodelskih pomočnikov ter pripovedovali kaj dela, kako je dobila lepo zastavo, âla v Ljubljano, ko je Ljubljanska družba blagoslovila svojo prekrasno hišo itd. Pravili smo, da gre družbi dobro, naštevali smo njene velikodušne dobrotnike. Bilo je sploh prav dobro — le ena reč za nas ni bila prijetna — stanovanje ! Da, tU smo trpeli, veliko trpeli.
Imeli smo le eno nizko sobo in đrogo brez peči. TU so pač tekle ob zimskih nedeljah marsikomu — in tudi gospođu načelniku — nekteri-krat solze iz oči zaradi dima, ki je imel premalo prostora! Kadenje se pa v naših družbah vendar nikakor ne more prepovedati, ker pridejo vanje rokodelci, da se razvedré. Pa kako si pomagati? V Novem mestu je s stanovanji jako trda. Dobiš pač sobice s pečjo, morda tudi z malo kletjo — ali visocih sob, dveh skupaj, brez nepotrebne pritikline za društvo ne dobiš — tudi za drag denar ne. Kaj naj stori nase ubožno dmStvo ?
Pač smo upali, trdno smo se nadejali, da hode šlo. G. dr. Slane si je kupil lastno hiâo ; izpraznjeni ste bili tako v „Narodnem domu" dve sobi brez kleti — kot nalašč za društvo. Prosili smo, naj se nam dá ter obljubili 20 gld. na leto več, kakor se je dajalo doslej. Odbor čitalnični je bil po večini pri volji epolniti naŠo željo, ali ker so se čuli nekteri nasprotni glasovi, sklenil je, da se skliče v ta namen občni zbor. Po dolgem pogovarjanju je slednji sklenil 30. junija z dvema glasovoma večine, da se katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov izpraznjeni sobi v „Nar. domu" ne prepustite v porábo.
ciprese in tuje, oranže, kafrovec, vse vrste izliČavja itd. toraj drevje, katero rodi gorka Italija, vroča Španija, Kina in Japan, Kavkaz, Kalifornija itd. Tudi libanonska cedra iz Sirije je tukaj in celo cedra iz Himalaja, najvišjega pogorja v daljni Aziji.
Da takovo podnebje Opatije koristno vpliva med zimo na bolehno telo človeško, je umevno. In zato se Opatija priporoča oslabljenim in okre-vajočim ljudem v zimsko bivališče.
Opatija prej mala, neznatna vas je sedaj vsled svoje lepote in krasne lege zares zemeljski raj. V to ga je povzdignila človeška roka z umetnostjo in denarjem. Sredi krasnih vrtnih in vedno zelénih drevesnih nasadov (parkov), ki ležé pod cesto ob morskem obrežji, stojé bogate palače, obmene s čelom na morje. Najlepši razgled Opatije je iz morske strani, kterega hočem na kratko opisati. Predvsem nas zanima „vila
Angiolina", ki stoji na strani proti Voloskem. V njej stanuje naša cesaričinja Štefanija, kedar biva v toli priljubljeni Opatiji. Pred to cesarsko vilo so krasne cvetlične gredice najumetnejše po-podobe, na desno pa se prostira divni park od ceste dol do obrežja, obraščen z najrazličnejšim našim in inozemskim drevjem in grmovjem. Pod tem parkom pretvorjeno je obrežje v malo lukico, kjer čakajo vsak čas čolnaiji na svoje goste, da jih popeljejo z mičnimi čolniči za kratek čas tje-kaj po morji. Pri Inki stoji na robu parka lepi paviljon, kterega je dal t švicarskem slogu postaviti naš cesarjeviČ Rudolf. Na levo pod vilo Angiolino pa so mrzle morske kopeli.
V sredi opatijskih nasadov stoji dragoceno in razkošno opravljena palača. To je hotel Kvarner o, ki ima na desno veliki stekleni salon in morske toplice. Malo naprej pa
Sedaj Bmo na cesti! Kaj storiti? Gospodje so bili ene misli, naj se skrbi za lastno hišo — ker sicer dinštro ne more izhajati. HiŠ& se je brž ponudila — jako pripravna. Gospod načelnik je potrkal pri blagem g. Ant. Hočevarju, posestnitn v Novem mestu, ne ti li hotel posoditi denarja, da društvo kupi fïochmayer-jevo hišo? Gospod ni odrekel, in s 1. septembrom je prevzelo društvo hišo v last za 3800 gld. ■— kakor iz opisanega blagi íitatelj sprevidi — res po okoliščinah prisiljeno — ne pa lahkomisljeno.
Nadejam se, da nas bode tudi slavno občinstvo v tem milo sodilo ter blago početje podpiralo- — zlasti ako povem, da bode v hiši imelo društvo svoje prostore, a razun tega bode pa hiša še donašala toliko dohodkov, da se bodo davki in obresti od posojenega denarja lahko plačevali, ako se nam le posreči od usmiljenih, za dobro vnetih dobrotnikov dobiti toliko, da kupljeno hišo dostojno popravimo. Treba bode v ta namen še blizo 3000 gold., kajti podstrešje je popolnoma slabo, in tudi druzih popravil bode mnogo. Toda kadar se popravi, bode kras mestu, ker Btoji na jako lepem kraji, na čast društvu in njegovim dobrotnikom, na veliko korist rokodelskemu stana.
Podpisani načelnik pač dobro vé, kako težko se dandanes podpirajo dobrodelne ustanove, ker nas vlečejo in zbadajo tako rekoč od vseh strani, ali vendar se drzne izreči tU javno ponižno prošnjo: Rojaki, vneti za vse dobro, podpirajte nas po svoji zmožnosti, da dovršimo hišo katoliške družbe rokodelskih pomočnikov. Dobrotniki blagi, mnogo, jako mnogo ste storili za središče naše bele Ljubljane — naj padejo nektere drobtinice tudi za nas Dolenjce ; — pobrali jih bomo z največjo hvaležnostjo ter prosili Vsegamogoč-nega, da obilno poplača darove. Darove bodem
razglašal v „Dolenjskih Novicah" in v „Slovenci". Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
Dr. Josip Marinko,
(iffiD. profslor,
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kočevarji in Ribničani imajo volitev deželnega poslanca mesto umrlega g. Faber-a. Hočevarji hočejo voliti liberalnega Nemca gosp. prof. Linhirta, Ribničani g. sodnika ViSnikarja. Kedo hode zmagal, ni gotovo, ker se je nadejati, da bodo tudi v Kočevskem mestu nekteri volili gosp. Višnikarja.
Lahoni v Trstu ne mirnjejo. Sedaj jim nže ni prav, da se v nekterih tržaških cerkvah slovensko pridiguje. — Ti gospodje bi menda radi, naj bi duhovni govorili praznim stenam — kajti njim je za cerkev pač malo mar — Slovenci pa naj ne bi celo v cerkvi smeli čuti domačega glasu t
Na Dunaju obravnavate naša in ogrska delegacija splošne državne zadeve. Madjarji povsod kažejo, da jim ni dosti, da gospodujejo nad drugimi narodi pod ogrsko krono — radi bi imeli tudi pri nas prvo besedo!
Kaj je novega po širokem svetu?
Pruski prestolonaslednik, sin cesarja Viljema je nevarno zbolel, skortj gotovoga bode rešila trpljenja — smrt, Tudi več kakor devet-desetletni cesar je bolehen. Čudo ni! Ali kaj hode, ako zatisne oČi mož, ki je zjedinil Nemčijo?!
Ruski car bode baje te dneve obiskal nemškega cesarja. Ako se to zgodi, gotovo ni brez pomena.
Rusi kopičijo vedno več vojakov ob našej in nemškej meji. Bog daj da ne bi prišlo do kacih
moli v ozadji velikansko poslopje kviško, ki nosi vrhu Čela v zlatih črkah leskeči napis: hotel cesaričinja Štefanija, Oba ta krasna hotela sta lastnina južne železnice; v njih biva in se gosti visoka gospoda, ki prihaja v Opatijo, Na levo pod hotelom Kvarnero pa tiči kapelica in stanovanje duhovnika blizo popolnem skrito y košatem drevji.
To bi bila najznamenitejša poslopja, ki stojé sredi različno oblikovanih trat, nasajenih z lepimi cvetlicami ter vedno zelenimi grmovji in drevesi. Mezi tratami pa se vijejo z belim peskom posuta pota, po kterih se sprehaja in šopiri tukajšna gospođa.
Taka je današnja Opatija. Postala je pa tolikanj glasovita še le, odkar se je južna železnica naselila, pokupila večino zemljišč, sezidala krasne hotele ter proglasila za prijetno zimsko zdravišče. Še veČjo veljavo pa je zadobila Opa-
tija, odkar si jo je izvolila naša cesaričinja Štefanija za najljubše bivališče o zimskem času.
Za nas navadne ljudi je Opatija sedaj še dost predraga, da bi bivali in se zdravili v njenem milem podnebji ; pa tudi bližnja okolica z Voloskem vred je vsled Opatije tolikanj draga postaîa, da se pri najzmernejšim življenji najmanj 100 gld. na mesec lahko potrosi v sleherni nemški gostilni. Ko bi zamogel bolehen Človek s tu-kajšnimi domačini polento in pečen krompir otepati in ribe obirati, bi pač shajal ceneje ! Sicer pa Volosko z bližnjo okolico že nima več tako milega podnebja, kakor v malem zakotji ležeča Opatija, ker ga obrije sleherno jutro mrzli sever, ki nikakor ni hasen bolehnim ljudtm.
Toliko o tem najnovejšem in glasovitem zdra-višČu! Vas pozdravljam!
Volosko 4. oktobra 1887.

spletek; kajti dobička bi iz njih za hm gotovo ne bilo nikacega.
PraTijo, da st» nam Nemčija in Prusija prav posebno prijazni. — Odgovor na to je pař naj boljši ta, da nam obedve hočete škodovati pri trgovini ; kajti zahtevate veči davek na meji od različnih našib reči n. pr. žita, živine, lesa itd. To je pač lepa prijaznost; vže sedaj kmet prodaja vae pod nič, kaj bode še le, ako ne pojde čez mejo — zavolj previsoke carine?
Italijani so in bodo U poaiali vojakov v Afrikansko kraljestvo Abesinijo, da se tamo maščujejo, ker je biJo ondi poklano nekaj Italijanov; toda lahkega dela ne bodo imeli — ker ao hrabri tudi na pol divji Abesinci.
V Biromaëkej Irskej so se zopet zgodili ne-kteri mnori: — krivi flo jih pač krivični Angleži, ki Ircem nočejo dati pravic. Zadnji Čas so zaprli najboljšega irskega zagovornika C Briena.
Piše se nam:
Iz Sent Jerneja 16. oktobra. (Blago-slovljenje nove cerkve sv. Kikolaja na Gorjancih.) (Konec.) Pri darovanji je prišlo 192 goldinaijev za cerkev sv. Nikolaja. Omeniti mi je Še tudi lepe cerkvene oprave, posebno mašne, katero je poslala udoxa Junker iz Zagreba, doma pa iz Javorovice nase fare. Zelo lep je mašni plašč, kakor tudi druga oprava. Po-vemilo se ji bo le nekoliko, drugo bo darovala 5V. Nikolaju. Hvala jej lepa. V stolpu visijo sicer trije zvonovi, pa še niso lastnina sv. Nikolaja.
Za Bilo so se izposodili, dva stara iz Brua-nic, in enega iz Javorovice, ki tudi nima cerkve, pred več letí se jim je razrušila, ohranili ao le še zvon. Ko je v cerkvi vse to dokončano bilo, so še drugi ljudje, kateri niso poprej mogli noter iti, šli molit in jo ogledovat — Mi smo se nekoliko okrepčali, pa ne iz pečenimi janci, kakor sem videl, da so jih ljudje vrtili in pekli ob strani hriba, ampak iz drngo mrzlo jedjo in kozarcem poštenega dolenjca, potem pa jo popihali. Gospod kaplan bo še nekoliko čaaa gori Čakali, da je vse v redu bilo, ter ao potem zopet naše ljudi v procesiji vodili nazaj do podružné cerkve sv, Uršule na Verbpolju gorenjem, kjer se je zaključila slovesnost v cerkvi.
Na sv. Mihaela dan t. j. 29. sept, bila je v drugič ev. maša s pridigo in zahvaljeno pesmijo, ter so se še podobe sv. Nikolaja, sv. Petra in sv. Pavla v velikem altarju blagoslovile, ker niso bile X3. sept, še popolnoma dodelane.
Hrib na Gorjancih, kjer stoji cerkev sv. Nikolaja, meri 969 metrov ali 3062 čevljev, naprej hrib kjer stoji v razvalinah cerkev sv. Jere na hrvaški strani, na naši pa stara sv. Nikolaja in
je neki ondukaj meja, pa meri 1181 metrov ali 3731 čevljev nad morjem. Krim je pa za štiri klaftre višji, nego Gorjanci pri sv. Jeri.
Blizo tu je pa neki kamen. „Krvavi kamen*^ imenovan, ki ao letne številke 1687 in sladko ime Jezus udobleni, ter je pravljica, da sta dva mladenča in ena deklica živa zakopana bila, ker so se neki zmiraj Ijadje zaradi meje pretepali in kamen v krvjo napajali, kakor so neki poprej.
K izvršitvi cerkve sv. Nikolaja je pripomogel posebno Turk iz Loke po domače „Stražanček" in še Jordan iz Vrhpolja dolnega, in vsi oni dobrotniki, kateri so že obilo darovali za to cerkev, in bodo gotovo še, da se vse poplava. J. S. H.
Kostanjevica lO. novb. — TukajSni obïïn-ski odbor je sklenil včeraj v svoji seji, da naj se plača iz občinske blagajnice 30 gld. onemu, kdor ovadi tata, ki je v tej občini ulomil v ka-košno koli zaprto poslopje. — Na ta način misli občinski odbor priti do živega tatinski druhali, ki viniike hrame odpira in vino krade.
V naši okolici se teško najde hram ali klet, da bi ga tatje že ne bili odprli in več ali manj vina iz njega odnesli. Podoba je, da ti tatje niso navadni lopovi, od kterih je znano, da so uzmo-viči; to morajo biti taki, ki imajo sami vinograde, da ukradeno blago lahko v svoje hrame spravijo, kjer se jim potem tatvina, če se tuđi zasledi, ne more dokazati.
Ali bi ne bilo dobro, ko bi tudi drugi občinski odbori, kjer je kaj take golazni, sklenili enako, da bi se vzajemno postopalo proti vedno bolj prederznim tatovom?
Iz veliolh Poljan dne 18. oktobra.*^ — S tužnim sercem hočem nektere reči naznaniti. Človek obrača Bog pa obeme; tako se je letos tudi pri nas goiilo. V spomladi do kresa so nam obetali poljski pridelki bogato letino; o kresi je pritisnila suša in nam uničila pridelke večinoma tako, da smo prav slabo letino imeli. Pa vse to bi se bilo še potrpelo; zadela nas je druga nesreča:
V	noči dne 15. oktobra je začelo snežiti in sneg je zapal tako, da je bil zjutraj 60 centimetrov debel. Uničil nam je popolnoma sadno drevje. Naši posestniki so sedaj zadnja leta prav pridno sadno drevje zasadili in cepili; imeli so že prav lepe sadne verte ; vse delo, ves trud, vse je zaman; sneženi požar je vse končal! Lepše in gostejše ko je bilo sadno drevje nasajeno, tem stral-nejše je pokončanje. Naša občina je majhna ali vendar ima škode na tisoče forintov, dasi smo po noči in ^utraj otepali s kolmi sneg iz drevja.
Y	gozdéh je tudi škoda velika, na polju je svinjska piča ostala vsa pod snegom tako da morajo Ženske si proti sneg odkopavati, da si dobijo za
*) Zarad pomanjkanj» proitor» je moral t» dopt« «ad-nji5 iïostati.	Yredo.
svinjsko pičo. Nekateri imajo ëe krompir in koruzo pod BnegoiDj zelje skoraj Ěevsi. Božja roka nai je udarila moSno, ne prizaneslo nobenemu. Treba bode saditi in cepiti, in čakati veŽ kakor 20 let, preden bo zopet tako zasajeno kakor je bilo pred snegom. Bati se je, da bodo nekteri gospodarji veselje zgubili do eadjereje. Toda le sriui bodimo in poprimimo se zopet novega dela ; kedor nam je pokončal, ta nam zopet podeli!
Na dalje imam poročati nekaj veselega: naš novi vodotok nam prav dobro služi, veliko je po-lajšano ljudem — Še več pa nali živini.
Vsem oblinam na kranjskem bi to nasveto-val: če so v stiski zavolj vode, da jo imajo daleč, naj Be potrudijo, da jo blizo pripeljejo; res je, stroški eo veliki ali vae se pozabi za tako veliko dobroto.
iz Vinice pri Smarjeti. — Vselej kadar piííem v Vaš cenjeni Hst, je kaj žalostnega. Taka je tudi sedaj. Dne 17. oktobra, je éel Jože To-mažin iz Hridenjega, v gozd gospoda Jombart« na neki Kostanj; a stopil je na neko suho vejo, katera se je ulomila, da je nesrečnež pal ž njo vred ravno na neko skalo, kjer je obležal brez leavesti. Vzdignili so ga ter odnesli v neko hišo, kjer je v nekaterih dneh umrl v strašnih bolečinah. Bog mu je dal vendar to milost, da je prišel toliko k zavesti, da se je skesano spovedal, predeni je zapustil to solzno dolino. »Cujte in molite, ker ne veste dneva, kdaj gospod pride!" Naj Vam sporočim pa ěe kaj o letošni letini v našem okraju. — Pšenice smo prav obilo pridelali a prav dobrega zrna. Tako tudi rži. A ječmena malo manj. Jesenski pridelki so bili nekoliko slabši zaradi hude suše, katera nas je stiskala. Ajde imamo tudi obilo.
Najboljša je bila pa vinska letina. — Pridelali smo vina prav obilo pa dobro kapljice. Te-d£u bi svetoval kupcem, naj le pridejo s svojimi barigljami v naš kraj, kajti ne bo jim žal.
iz Sostrega pod Ljubljano 8. novb. — Letošnje počitnice pri naši šoli so se vsled dovoljenja slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta nekoliko podaljšale. Vzrok temu je bilo, kar so se v tem Času nove šolske klopi izdelovale. To delo je prav lično ia ceno izvršil domači mizar Ivan Novak iz Podmolnika, katerega vsem krajním Šolskem svetom Ljubljanske okolice za enaka dela prav toplo priporoíam. Da se je stvar tako naglo in ceno izvršila ima tudi veliko zaslugo predsednik krajnega Šolskega sveta Jakob Keber. Mož, kmetovalec, sam z obilnim delom preobložen, se ni hal časa muditi, ter je preskrbel nemudoma les in vse kar je temu dela potrebno. Kar je pa Še največ vredno — pripomopl je tudi z de-nagem, ker precej zdatiii primanjkljej se mu bode povrnil še le drugo leto iz Šolskih dohodkov.
Predsedniki krajnih šolskih svetov, naj Vam slnii mož v posnemo! Da je v taki šoli, kjer otrod po zimi prezebajejo in šoh najpotrebnejših stvari za šolski pouk primanjkuje, učitelju težavno delovati, mi bode vsak pritrdil. Pri nas hvala Bogu vsega tega ne pogrešamo. Srenjaki odborniki, ko pride čas volitve krajnega šolskega sveta, ne prezirajte mož, katere imate v šolskem svetu in volite vse tri enoglasno, saj Vas v večletnih dobah marljivo in zraven tudi vestno zastopajo, — Přetečeno nedeljo smo praznovali pri nag god naáega farnega cerkvenega zavetnika svetega Leonarda. Res je, da imamo oba domača gospoda zelo radi, vendar pa nam preč&stiti gospod župnik zelo vstre-žejo, da nam ta dan še tretjega gospoda preskrbijo. Kakor druga leta eo nas ta dan tudi letos vis. častiti gospod prelat in kanonik dr. A. Ce-bašek počastili. Imeli so izvrsten govor, darovanje za cerkev in slovesno božjo službo s asistenco. Visokemu gospodu se prav srčno zahvaljujemo za njih ne majhni trud, in se jim prav udano priporočamo, da ostanejo še za naprej naši fari naklonjeni. Tudi cerkveno petje se je ta dan lepo glasilo, ker pevke pod vodstvom našega spretnega organist» prav vrlo napredujejo. Lie tako naprej, saj Vaš trud služi Bogu v Čast. P.
Od sv. Štefana pri Gradcu lo. oktb. — Ljubi Dolenjci! Imel bi še kakove druge novosti od tukaj v Vasem listu sporočati, pa za danea bodite zadovoljni, da Vas malo pokregam. Oni dan, ko sem potovol z Gorenjskega skozi Ljubljano na Dolenjsko, sem tu in tam naletel take reči, da so me skorej malo jezile.
Da imate res preobilo nemških časnikov po gostilnah, to so Vam že g. vrednik povedali v 18. štev. „Dol. Nov." da se pa svojih premalo držite, tega pa Vam ravno niso očitali; bodi si, da se bojé zamere, ali pa, da svojega lista nočgo uailjevati, kakor to sami pravijo: „vsaj naš list je v čast Dolenjcem že precej razširjen". Da, zares kakor se vidi, po širokem so že prijatelji „Dol. Nov." vsaj čitamo dopise iz raznih krajev — ali da jih pa z Dolenjskega še pogrešamo tu in tam — je gola resnica.
Oni dan pravim, me pripelje pot na Dolenjsko v prijazni trg — Radeče. Ker mi je bilo nekoliko časa na ostaje, porabim ga v to, da kaj pozvem o svojih ljubljenih bratih Dolenjcih. Pridem v neko gostilno ter praSam, če imajo kakov časnik. ,Ja" pravi krčmarica, „Laibacher Zei-tung ist ganz frisch!" „Pa slovenskega", prašam jaz. „Slovenskega ravno nimamo, ampak „Wo-chenbUtt" imamo tudi —No, lepo je to, si mislim pa še lepši bi bilo, ako bi imeli mesto dveh nemških Časnikov, pa enega slovenskega. — Tukaj sem se ravnal po stari kranjski navadi: „ako ti ni po volji, plačaj pa pojdi". Povabi
me pa stari moj prijatelj, naj grem z njim na dom. Prav z yeseljem sem sprejel to ponudbo, ker sem Be tiadjal, da zrem od njega stvari, ki me zanimajo, kot tacega, ki že vež let ni videl svojega rojstnega kraja. Kmalo sva ondi, kjer je moj prijatelj ponosno izrekel, da je „doma". Prvo pa, kar vidim, je na mizi ležeči list „Dol. Nov". „Ovbe", pravim, „kako je pa kaj s tem Ustom tukaj, ali ga kaj pridno prebirate?" „Hem, jaz že", pravi on. „Pa drogi?" zvedujem. „Ne Tem, mislim đa ne, vsaj poznam vsako hišo v trgu, s kota T kot, pa jih se drugje nisem nikjer videl kakor pri Z....."
Radeče je trg, ki se pa celo sme primerjati nekaterim mestom po Dolenjskem. Da pa v tem obziru tako zaostaja za malimi vasmi, to mi je nerazumljivo, a vem pa, da bolj potrtbuje nauka iz ,DoI. Nov." kakor pa iz nemških časnikov.
Prav veseli me, ko vidim, da ee spominja tam za Dunajem v Kremsu neki rodoljub „Dol. Nov.". Tako je prav, kajti kdor je Kranjec, ljubi kranjski narod, kdor ljubi narod, ljubi vse kar je njegovo, torej jezik njegov; kdor ljubi jezik, govori ga rad, podpira ga, lika in pomaga mu na
višjo stopinjo. Vsega tega pa ne delate--
Vi, ker govorite po tuje in domaČih časnikov ne podpirate.	Podkrajaki.
Domaèè vesti.
(Presvetli cesar) podaril je mestni ob-iini Čmomeljski za zgradbo cerkve 100 gld.
(Premeščenje.) Sodnijski pristav v Radečah, g. Kuralfc je prestavljen v Gornji grad na Štajerskem.
(Imenovanje.) Vsled Najvišjega odloka dne 27. oktobra 1887. je gosp. Karol pl. Stránský, obérât pešpolku Konâtantin ruskega vel. kneza ět. 18. in poveljnik 30. brigadi, imenovan za generalmajorja v Miskolczu. Imenovani gospod rojen je 3. sept. 1837 1. v Novem Mestu in je sin Vencelj-na pl. Stránský, bivšega stotnika in pozneje majorja pri novomeški gamiziji. Umrl je kot vmirovljeni oberstlajtnant leta 1873. v Ljubljani. Karol pl. Stránský obiskal je takratno novomeško deško šolo in prišel je na akademijo v Dunajsko Novomesto; on je brat preblagorodne Boproge našega občespoštovanega gospoda Josipa Ekel, tukajšnega c, kr. vladnega svetovalca in okrajnega glavarja.
(Gosp. Vil j. Pfeifer), dolenjski državni in deželni poslanec, pokazal je letos v Krškem z nova, da je posebno skrben za revnega dolenjskega kmeta. Potezoval se je z vso vstrajnostjo, da so dobili kmetje za svoja zemljišča na strelišči pri Krškem večje odškodnine, kakor so nameravale dati vojaške gosposke. V državnem zboru se je bil potegnil, da bi kmetje na Gorjancih bili
kmalu plačam za zemljišča, ki so jih odstopili preloženi cesti. Imel je ta g. poslanec letos tuđi volilne shode v Kandiji, Toplicah in Mirni peči, koder je poslušal želje naših Ijndi.
(40 letnico) svojega državnega službovanja bode 23. t. m. obhajal gospod c. kr. vladni svetovalec in okrajni glavar E k e 1 v Novem mestni Prebivalstvo novomeškega okraja bode ga pri tej priliki lepo počastilo, o Čemur bodemo že poročali prihodnjič. Danes se odkritosrčnim čestilcem pridružujejo tudi „Dolenjske Novice", ker je blagi Čestitak skozi 40 let zvesto služil cesarju, državi in tudi v teku 25 let, kar biva v Novem mestu, pomagal prebivalcem tega okraja, kjer je le mogel.
(V Krškem) se je vstanovila družba za olepšanje mesta.
(Vodstvo državnih a vstrij akih železnic) je naznanilo 6. oktobra, da se odslej dalje po vseh njenih progah vozijo v 3. razredu za polovično ceno umobolni ali neozdravljivi ubožci, ako se pošiljajo v bolnišnico ali norišnico na stroške občine, dežele ali obiskovalnega zavoda, kar se mora s spričevali dokazati. Kavno tako plača le polovico vožnjine tje in nazaj spremljevalec, ki je potreben neozdravljivemu ali na umu bolnemn.
Za nas Dolenjce ima ta določba doslej pač m&lo pomena, ker nimamo državne železnice, pač pa vtegne prav priti marsikacej gorenskej občini; kajti „Rudolfova' železnica je državna.
(f G. Dragotin Eipšl), župnik, umrl je 8. nov. na Vidmu pri Krškem, star 67 let. Pokojnik bil je vedno vrl narodnjak in podpornik Slovencev, Pisal je tudi v „Dol. Nov." in podpiral rad naš list. Blaga duša je bil.
(Vstřelil) se je v Impolci pri Studencu blizo Krškega g. Obračaj, oče ondotnega graščinskega posestnika. Mož je bil že star, pa bolan. Da bi se znebil bolezni in življenja, storil je to grozno dejanje. Bil je protestantske vere.
((îrdo zločinstvo.) 10. t. m. je neki posestnik iz Preske fare šmartinske pri Litiji tako pretepel svojo ženo, da je umrla po noČi ob 11. uri, previđena s sv. poslednim oljem. Zapustila je troje nepreskerbljenih otrok. Moža ubijalca je danes žandarmerija odpeljala v zapor. Znano Še ni, zakaj je storil tako zverinsko dejanje — skorej gotovo je zopet šuops!
(V veliki nevarnosti.) Narastla je bila Sava pred desetimi dnevi nepričakovano ter pri sv. Jakobu pri Ljubljani zajela 8 Češminjaijev in 10 ciganov. Voda pridrla je tako hitro, dani bilo moči ubežati in so bili vsi hkratu obkoljeni derečimi valovi. Pribežališča ni bilo razen male šibke kolibe, stoječe na savskem produ. Na te kolibe krov splezalo je vseh 18 oseb in obupno klicalo pomoči. Prizor bil je prav žalosten. Okoln in okolu dereči valovi, sredi mej njimi upogibajoči
B« drogori, na njih pa tolpa Ijudij, pričakujočih, da zdaj pa zdaj odnese Sava kolibo in njih. Nekateri BO klicali na pomoč, drugi molili, vsi pa že mislili na smrt, nobeden reč na relitev. In Tender jim je došla rešitev. Trije pogumni fantje od sv. Jakoba odrinili so t iolnu v valovje ter sreSno ukrcali vseh 18 osob s krova pokajoče kolibe. Kešencem polegel se je strah, toda ne za dolgo, kajti jedva odrinejo od kolibe, zlomi se Teslo, ne dolgo potem pa še drog. Coin bil je vsled tega brez vsaeega krmila, prepnISen jedino sili valov. Vsi 30 že zopet mislili na gotovo smrt. K sreči je Sava potisnila Čoln h kraja, kjer je bilo možno poprijeti se za vejevje in potem izkrcati Be na kopno. Oteli so se vsi, a prestali so veliko strahu in nepozabni jim bodo trenutki sredi raz-ljutene Save. Pogumna trojica od sv. Jakoba je Tsekakor zasložila javno priznanje, zatorej na njo opozarjamo slavno politiško oblastvo. „SI. nár.'
(Živinski sejmi v okraji Rudolfovo) BO bili obiskani, kaW sledi: Na mesečni sejm T Novomesto dne 3. oktobra so prignali 312 glav goveje živine; v Črmošmce samo 165 glav, kupčija bila je tň jako slaba, ker je ravno ta dan bil sejm v Novomestu in drugi dan v Metliki; 6. oktobra v Toplicah 460 glav. Veliki Lukežev sejm v Novomestn dne 25. oktobra v resnici ni bil velik, kajti prignali so samo 25 glav govede, tema vzrok je bilo neugodno vreme, ker je celo dopoldne nepretrgoma močno snežilo. 28. oktobra v Žužemperk 630 glav in na mesečni sejm v Novomesto 7. t. m. 330 glav goveje živine ter mnogo prašičev, kupčija je bila pa slaba, ker so najboljši kupci šli na sejm v Šent Jarnej.
(Za IV. letno zasedanje porotnih razprav v Novem Mestu,) ki se prične z 21. nov 1.1., izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki: Verbič Franc, posestnik iz Gaberja; Grahek Jakob, gostilničar iz Črnomlja; Stalzer Matija, suknjar iz Kumersdorfa; Papež Jože, posestnik in Župan iz Bostajna; Braune Karol gostilničar iz Kočevja; Schleimer Matija, posestnik iz Dolge vasi; Terlep Martin, posest, iz Arčevca; Hofmann Edvard, trgovec iz Kočevja ; Hrella Jože, posestnik iz Jelševnika ; Kline Franc, pos. iz G-ornjega polja; Lukan Andrej, posestnik iz Breqa; Jaklič Anton, posest, iz Križevske vasi; Mežan Janez, posest, iz Kamnega potoka; Stav-dohar Miha, posestnik ist Močil ; Golobič Jakob, posestnik iz Semiča ; Bevc Alojzij, posestnik iz Pečice; Gorše Jože, poa. iz Podturna; Urbančič Anton, pos. iz Skovca; Stajer Franc, c. kr. notar z Metlike ; Moravč Franc, posest, iz Velike loke ; StipaniČ Janez, posestnik iz Gradaca; Urbančič Janez, posestnik iz Sevnica; Jakia Štefan, poa. iz PerbiS; Jonke Franc, trg. izKofevja; Gerbec
Jože, posest, iz Metlike; Verce Jože, posestnik iz Korita; Watscher Ignacij, trgovec in posestnik iz Brezovca; Verderber Jože, gostilničar iz Kočevja; JntraŠ Friderik, posest, iz Gor. Ponikev; Skubic Janez, posestnik in občinski predstojnik iz Police ; dr. NamorŠ Ignacij, občinski predst. iz Jesenic; Hren Jože, trgovec iz Kočevja; Ne-manič Marko, posestnik iz Božakovega ; Merhar Jože, trgovec in posestnik iz Dolenje vasi; Ker-mesec Ivan, posestnik izKozalnic; Težak Marko, posestnik in mlinar iz Božakovega. — Nadome-stovalni porotniki: Nimrod Nestor, gostilničar iz Rudolfovega; Fifolt Janez, pos. iz Golobinjeka; Jane Anton, hiš. pos. in gostiln, iz Rudolfovega; Blažič Janez, posest. izZelna; Klemenčič Janez, posest, iz Hmšce; Pintar Franc, hišni posestnik in mesar iz Kandije ; Brežnik Franc, c. kr. prof. iz Rudolfovega; Klemenčič Florijan, hiŠ, posest, iz Rudolfovega; Petruna Jože, pos. iz Vavte vasi.
(„Slovenski šaljivi Koledar") za 1. 1888 imamo pred seboj, katerega je založila in v krasnej opravi na svitlo dala tiskarna ,Do~ lenec" v Trstu. Koledar ima jako dobro vredjen navadni koledarski del z vsem, kar se navadno išče v koledarju. 2a tem pa pride šaljivi del v vezani in nevezani besedi z mnozimi podobami, ki bode marsikomu nategnil usta na smeh. Kolikor smo mogli doslej pregledati je vsebina rea dovtipná in npamo tudi — nravna. Cena je jako nizka — samo 40 novč.
(Nova knjiga.) Gospod prof. Jesenko ja ravnokar izdal lepo povest Mabel Vaugban, katero je iz angleščine poslovenil. V mičnih dogodkih človeškega življenja ta obširna povest ponuja čitatelju ves nauk o odgoji, tako da jo bodo stariši in odgojitelji z veliko korist-jo čitali, še z večjo koristjo pa jo bodo čitali mladeniči in de vojke. Povest je skozi iu skozi nravstvena, tako da ni prizora, ni besede ki bi rahločutno srce količkaj žalila. — Povest obsega dva zvezka, katerih prvi žteje 434 str., drugi pa 410. Oba skup se dobivata tudi pri žaložni^ in tiskarja J. Krajcu v Novem Mestu in sicer skup za 1 gld. V istej knjigami se dobivajo in naročajo tudi razne druge knjige g. prof. Jesenka.
V mesecu oktobru v Novommto vrtittijofia t« pitna:
Franziafca Belle, Triest — Jože Jerman, Škočijan — Luigi Zaebiatti, Badapeet — JoSSef Lemen, Nord. America — Marija Novak, Ljabljam, — J. Weply, Laibacb, Anton SaitersiS, Nord. America — Alois SnĚtcršií, Topniško — Moritz Bachrach, Wieii — Ignatz Paolin, Littai — Joeeia Krauovio, Krskem.
Ustnica tirednlitva.
Goep. Jj. A, T EoRtaDjeviH. Zaradi pom*]ijktiDja prostora prihod uji 6.
Sejmoví na Dolenjskem:
Torek 15. t. m. v Metliki; soboto 19. t. m. D« Kaki; sredo 23. t. m. pri «r. Lovrencu sa Temenici; petek 25 t. m. v Zatiiini in na Krikem; pondeljek 28. t. m. v St. Roperta.
2itna cena v Novem mestu 14. novembra 1887.
Domače plenica mernik 2 gld. — kr.^ Debel»i« ftoruze) 1 gid. 35 kr.> Soriice 1 gld. 40 kr., Rži i gid. 30 kr., Ječmena 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 70 kr., Krompirja 70 kr.
Loterijske srečke.
Tttt 5. novembra 69 23 2 65 61 Gradec 12. novembra 87 76 20 22 86
Za hiëo katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Ruđolfovem so darovali;
G. iupnik OrËar 10, Neimonovbn dnhoven 70, g. prof. J. Mam 2.5, NemenoTen ix Ljubljano 50, g, F, Bitar žap-nik 2, HeinsonOTůn 5, g. Windisoher 5, g. dekan A. AJeS 5 gld-
Hazglas
kranjskim ovčarjem.
C. kr. kranjBka kmetijska družba bodo h letošnje državne subvcncije za zboljšanje ovčarstva noknpila nekoliko ovnov in ovác ukviŠkega plemena ter jih brezplačno daia takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji pro5-nji, potrjeni od žDpanetva in od oerkvenega nrada, da
a)	nže več let preccjànje število ováe redijo;
b)	da je njih kraj za DvĚaretvo posebno ugoden, in
c)	da jih je volja, dobljenega ovna najmacj 4 leta ZR pleme obdriati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tndi svojim sosedom za pleiuo prepolčati.
Prošnje potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji csa do 20, novembra t. I. pri podpisani dmžbi vložiti.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
v Ljubljani 15. oktobra 1887. Gustav grof Thurn, predseJiiii. _Gtistav Pire, tajnik._
Naznanilo.
v svrho dogovora o zadevi kapelnika mestne godbe akličejo se vsi p. n. podpíratelji
(7. novembra t. I. ob 6. ari sveder v mestno dvorano.
Z ozirom na važnost stvari želi se mnogobrojna ndeležba.
Rudolfovo 10. novembra 1887.
Fr. Kastelic, naMnit-
„Dolenjsko pevsko društvo"
inaelo bode v soboto 10. decembra 1887. ob sedmi uri iveéer občni zbor v prostorih narodnega doma. Na dnevnem redu so: predsednikov nagovor; tajnikovo, blagajnikovo in arhivarjevo poročilo; volitev dvojnih pregledovalcev računa; volitev predsednikovo in 8 odbornikov ter dvojih natnestnikov; posamezni predlogi, ako Be po § 19. dmstvenih pravil ostm dni pred shodom odboru naznanijo
Odbor dol. pevskega druâtva.
Vsake verste I barve čepk (špic) I drugih iišpov za zimske obleke.
o
e> u s
Anton Virant
v Biidolfovem
priporoča mlinarjem svojo novo zalogo Daj finejših svilnatih in volnenili sitOT. (Seidengaze à Wollbeuteltuch.)
1112-2]
1
Različne mufe.
Jože Strzelba y Ljubljani
kupuje vedno po najvišji ceni
SeSininjovo lubje, jetemik
in druge zelišča.
V Noveiiinitisto sprejema blago iz prijaznosti gospa Marija Rohrmann.	[ss-ioi
Deček!
kteri ima veselje do trgevine, ae išče za Špecerijsko prodajalnico na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na upravnistvo „Dolenjskih Novie."	(ií4)
PV^ y bližini mesta
ležeCa njiva,
ktera meri 2 orala in 1053 Qaežnjev proda se 8 skednjem vred iz prosto roke proti ugodnimi pogoji. Kupci naj so oglasijo v tukajsni lekarni ,pri angelji'.	fii3-i]
Dober voz za pezo
je na prodaj, kdor ga želi kupiti naj se oglasi pri oskrbniku v grajščinl v Radeici.	015)
urar v Rudolfovem, priporoča
zalogo raznovrstnih natančno regniirauib h ur, frarcoeke in amerikanske buditeiie, ure z nihalom, stenske ure itd.
^ Poprave ee izvrHujtjo po jaJto nizki , naianino in pod poroštvom. [107—3]
OdgDTorni nrednik, Udajfttatj in laloicik J. Krajec.
KoTomMto. — Natiiinil J. Kr^ec.