JAVNA PREDAVANJA. NADA.
Precej časa že opazujem razvijanje
ženskega gibanja v drugih narodih in pri-
merjam s tem, kar se pri nas evfomistično
tako nazivlje. Žalibog, reči moram, da jaz
pravega ženskega gibanja na Slovenskem
pri najboljši volji le malo opazim. Kakor
so vse naše razmere v primeri z razme-
rami drugih narodov mizerne, tako je mi-
zerno tudi razvijanje ženskega vprašanja
na Slovenskem.
Res je sicer, da se je zadnji čas mar-
sikaj storilo v prob.ijo slovenskega žen-
stva : ustanovila so se društva se strogo
prosvetnimi in utilitarnimi nameni ; v knji-
ževnosti se je pojavila cela vrsta ženskih
imen ; naše glasilo razpravlja o mnogih
aktuelnih predmetih, ki se tičejo sloven-
skega ženstva ; vnela se je semtertje tudi
živahna polemika o spornih vprašanjih.
Toda polemika se navadno zvaja na
osebno polje; nasprotnikom »Slovenke« se
izvečine ne gre za stvar, marveč za osebe,
in kedar se to zgodi, mora pač prenehati
vsaka menjava misli. Drugi zopet zrejo s
svojega visokega prestola zaničljivo doli
na nas uboge slovenske ženske ; na naše
poštene napore, ko hočemo povzdigniti
moralno in materijalno stališče slovenskega
ženstva, odgovarjajo s puhlimi pušicami, s
pamfleti, ki nič ne pridobe na svoji bist-
veni vrednosti vsled tega, ker se pojavljajo
v našem prvem književnem listu.
Ne morem biti povsem zadovoljna niti
z našimi pisateljicami, najmanj sama s se-
boj. Leposlovne stvari, izvirajoče iz peres
naših pisateljic — imajo po mojem mene-
nju premalo pristno ženskega na sebi ;
malone vse to bi lahko napisal tudi kak
mož. Ženska duša se nam v done-
skih slovenskih pisateljic bore
redkokdaj odkriva. Ka r pa še bolj
obžalujem, je to, da je na spisih naših pi-
sateljic tudi zelo, zelo malo slovenskega.
Skoraj vsemu, kar pišemo, je utisnjen pe-
čat tujega upliva.
254
Isto velja o pisateljicah, ki se pečajo
z realnimi razpravami, tičočimi se vzgoje
in ženskega vprašanja v obče. Seveda rac-
ram o tem priznati, da je težavno orati
ledino. Tudi to vem, da so nam, žalibog,
vsled naše nesrečne vzgoje v tujem duhu
nemški viri pristopnejši nego pa slovanski.
Koliko pa je med nami inteligentnih žen
in deklet, ki bi se lahko posluževale vsaj
ene slovanske književnosti, recimo naj-
bližje: srbske ali hrvatske? Bojim se, da
bi jih lahko naštela na prstih ene roke.
Ker je pa tudi med Srbi in Hrvati femi-
nizem še le v povojih, nam i tako omejeno
znanje le malo koristi. Pri Cehih in Rusih
bi se dalo pač marsikaj naučiti, a ta jezika
sta nam bila do najnovejše dobe bolj tuja,
nego italijanščina in francoščina. Ne čudim
se torej, če se mora »Slovenka« zadovo-
ljevati mnogokrat s prevodi iz nemščine,
ter priznavam, da je dober prevod še
vedno boljši od slabega izvirnika. A Slo-
venke bi se morale v večji meri udele-
ževati sotrudništva pri našem listu ; še le
potem postane naš list zares glasilo slo-
venskega ženstva — vsega ženstva. Ze
zunanje mora »Slovenka« kazati svoj zna-
čaj : v pretežni večini morajo ga z roko-
pisi zalagati slovenske žene. Če se to
zgodi, bo naš list mnogoličnejši, obravna-
val bo lahko mnogo več strok, ki so v
zvezi z ženskim vprašanjem, zanimivejši
bo in več bo koristil.
, Kolikor sem mogla dosedaj zapaziti,
so načela uredništva »Slovenke« taka, da
pri listu lahko sodeluje vsaka Slovenka,
kateri je mar napredek našega ženstva in
bodočnost našega naroda. Če drugo ne, S
tem bi se pripravljalo vsaj našim nasled-
nicam lepšo pot, po kateri pridejo do —
slave in do — honorarjev.
Da me ne bo kdo krivo razumel, po-
navljam, da nočem izrekati morda g"raje
pisateljicam, ki sedaj zalagajo »Slovenko«
s svojimi doneski, toliko manj, ker se sama
predobro zavedam, kako rr.e tišči in žuli
na vseh krajih neslovenska vzgoja. Napi-
sala sem te vrstice le z namenom, da po-
kažem, kako bi se lahko doseglo, da po-
stane naš li;.t še bolj mnogostransk, bolj
zanimiv in bolj —  slovenski.
S tem pa tudi nisem hotela reči, da
odrekam »Slovenki« veliko zaslugo, ki jo
ima vsekako za probujo slovenskega žen-
stva. (V tem oziru se popolnoma strinjam
o tržaškimi ženami, ki so te dni izrekle
»Slovenki'i in njeni urednici v »Edinosti«
svoje zaupanje in piiznanje.) Marsikatera
Slovenka je gotovo začela vsled člankov
v našem listu istotako resno razmišljati o
problemih življenja, kakor i jaz, zanimati
se za veliki kompleks sociologije, paziti na
svoje duševno zdravje ter se čuvati nevar-
nosti, ki nam pretijo v pokvarjenem svetu.
To delo v malem, ta upliv na posa-
meznice sta vsekako vse hvale vredna, in
čim več posameznic pritegnemo v svoj
krog, tim večjo hvalo si zagotovimo od
bodočega zaroda.
Da se pa krog naših somišljenic po-
veča, da se pomnoži število Slovenk, ki
bodo z nami vred prepričane o resnobl
življenja, o ceni nravnosti, o velikem uplivu
dobre vzgoje na mladino, a tudi o vred-
nosti žene, o njeni jednakopravnosti v člo-
veški družbi, v to je potrebno — agitacije.
Agitacija v našem glasdu samem že
tudi nekaj izda, a ne zadostuje. Tiskana
beseda je in ostane mrtva, oživi jo še le
govor, (jovor, ki neposredno deluje na
dušo, brez težav pri čitanju in zasledova-
nju včasih zavrtanih misli v dolgih raz-
pravah, ta nam je potreben. In zato pred-
lagam, — ne prva, to vem, — da po vsem
Slovenskem začnemo prirejati shode, na
katerih bomo razven o obče zanimivih
dnevnih vprašanjih, o umetnosti in knji-
ževnosti, razpravljale tudi o tem, kar mora
našemu srcu biti najbližje, kar smatramo
za najvažnejše: o ženskem vprašanju v
okvirju programa, kakor nam ga je dose-
daj razvijalo naše glasilo.
255
v Ljubljani osnovanemu splošnemu
ženskemu društvu želim kmalu krepek na-
stop v tem oziru in pa mnogo podružnic
po vsej Sloveniji ; v Trstu pa bi se za se-
daj v zavodu sv. Nikolaja pri predavanjih,
s katerimi, kakor slišim, mislijo vendar
enkrat pričeti, mej drugim naj poljudno
govorilo tudi o predmetih ženskega vpra-
šanja.
Na tak način, z delavno agitacijo na
shodih, pridobimo si novih somišljenic, na-
šemu glasilu novih naročnic ter neposredno
in posredno koristimo našemu ženitvu in
narodu.
Prirejanje shodov in predavanja o so-
cialnih temah na podlagi narodnega, slo-
venskega programa so pa tudi edino sred-
stvo, da obvarujemo naše ženstvo pred
zanjkami, ki mu ga stavijo takozvani med-
narodni socijalisti.
256