GrosuPlje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2003
352(497 4 Dobrepolje) 1200301 IG. 1 1/DEC
š kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
loinik IX, št. 11
Srečno 200*
'Naj božični mir zajame vaše domove.
'Naj bo leto, ki prihaja, polno toplih besed in lepih dejanj. 'Naj ho vsak dan kot dragulj, ki nas bo obogatil, če homo le znali odkriti njegovo vrednost. SIttEČNO!
Čestitke tudi oh državnem prazniku - dnevu samostojnosti!
Uredništvo
PRAZNIČNE PRIREDITVE V NASLEDNJIH DNEH
*- Božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje, v petek, 26. decembra, ob 19. uri (str. 31);
■*• Pohod z baklami na Kamen vrh v počastitev dneva samostojnosti v četrtek, 25. decembra, ob 18. uri (str. 17).
december 2003
Občinski praznik v znamenju pomembnih pridobitev
Dobili smo novo knjižnico, kije zdaj odprta pet dni v tednu. Godba je začela z vajami v novih prostorih. Pri Mohorjevi družbi je izšla zbirka krajših Jakličevih povesti z naslovom Naša dekleta. Vse to je bilo slovesno odprto oziroma predstavljeno na osrednji prireditvi za občinski praznik, zvrstilo pa se je še več spremljajočih prireditev: adventno-Miklavžev sejem vPodgori, simultanka z mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo, razstava likovnih del v organizaciji TD Podgora, razstava jaslic, ki so jih izdelali učenci PŠ Kompolje in vrtca Ciciban, ter odprti turnir v maniznem tenisu. Podrobneje na straneh 7, 16,20,28
ohitimo tjakaj v Betlehem in počastimo Besedo, ki dana je.
Tako pravi stara božična pesem povzeta po sv. pismu. Beseda, božja beseda, seje ućlovećila. Odrešenih seje rodil po Besedi in tudi jaz vam za prihajajoče praznike voščim z besedo. Naj bo ta beseda, beseda miru, prija teljstva in zadovoljstva. Sprejmimo božično sporočilo, kije mir veselje gotovost.
Vsem občankam in občanom občine Dobrepolje. posel? no tistim, hi ste osamljeni, bolni, ali priklenjeni na bolniško posteljo, želim, obilo božjega blagoslova. Boa v podobi novorojenega deteta naj vas navdaja z veselim upanjem. Podari naj vam notranji mir, zvrhano mero m edsebojn ena s poš t o i h i i tja in ljubezn i ter prijetno praznovanje v krogu svojih najdražjih,
Iskrena čestitka tudi ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti, hi ga praznujemo na Štefanji dan.
Hitro se nam približuje tudi novo leto, zato želim vsem skupaj obilo delovnih uspehov i)i uresničitev skritih in manjskrith želja v letu 2004.
Vaš iupan Anton Jakopič
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 30. januarja. Prispevke sprejemamo do 12. januarja.
120030116,11/DEC
2
Županova stran
december 2003
Biti kakor Bog!?
Mnogo tem je, ki bi jih lahko še obravnali in tudi nekaj nujnih odgovorov dolgujem na javno zastavljena vprašanja, na katere bomo skušali najti skupen odgovor v naslednjih mesecih in naslednjem letu, pa se mi vendarle zdi potrebno spregovoriti nekaj besed za razmišljanje ob teh božičnih praznikih.
Nekaj zapisanih misli vzemimo vsi skupaj za razmislek, za kratek miselni sprehod skozi teme, ki jih želim odpreti. Ne vem, ali imam prav ali nimam, toda zdi se mi, da se je naša miselnost v teh devetih letih, kar sem župan, zelo, zelo spremenila, toda ne bi mogel reči, da se je na bolje, prej bi rekel obratno. Tudi si ne domišljam, da jo bom sam spremenil, zdi pa se mi včasih, da se vsi skupaj izgubljamo v neki splošni površinski drži, razpravljamo in kregamo se za deset centimetrov pri meji ali za princip, ali bom v debati zmagal ali bom poražen. Pa tudi če nimam prav, samo da drugi tudi ne bo zmagal, ali pa zgubimo ure in ure za popolnoma brezplodne debate o seksu, o pijači, o politiki, o vsepovprečnem kritiziranju in ne vem o čem še, ne vzamemo pa si časa ali si ne upamo z besedo na dan, da bi spregovorili tudi o vprašanjih našega bivanja, od kod sem in kam grem, niti o tem ne, kam lahko pridemo z nadaljnjim izrahljava-njem moralnih norm in berzobzirnim lažnim praktičnim liberalizmom, prej bi rekel anarhizmom, ki ne priznava ne moralnih norm ne pravil medsebojnega komuniciranja ne avtoritete, nikakršne nadnaravne sile. Vse samo površinsko, trenutno, dobičkonosno, uživalsko, brez napora, brez žrtev in brez pravih vrednot. Včasih imam občutek, da tudi v naši občini izginja čut za resno in odgovorno delo. Res se spreminjamo. V vsem tem pa se mnogi med nami počutijo, kot da sveta ne morejo dohitevati, zapirajo se vase, ne iščejo družbe, obupavajo in celo obupajo in se zapijejo ali drugače omamljajo ali si celo vzamejo življenje. Morda pa bi marsikdo mnogo lažje šel skozi življenje, če bi ga spremljala skozi življenje božična skrivnost, skrivnost odrešenja, skrivnost učlovečenega Boga. Vse okoli nas pa se trudi, da bi iz božičnega praznika naredilo nekaj komercialnega, nekaj docela posvetnega, brez vsebine in brez misli na samo dejstvo. Skrivnost božiča vendarle ostaja v tem, Bog se je učlovečil, da bi "bremena greha nam odvzel", kot pravi pesem. Da bi odvzel naša bremena in naše dvome, naše težave našo osamljenost, naš strah pred prihodnostjo, ki postaja v zadnjem času še posebej močan. Potrudimo se samo toliko, da mu vsa ta bremena odložimo.
Znana svetopisemska pripoved o drevesu sredi raja in o kači, ki je zapeljala Evo in
Adama, je seveda napisana tako, da velja za vse čase. Kača je rekla Evi. Če bosta jedla od drevesa sredi raja, bosta kakor Bog. Kako všečna in zapeljiva misel, biti kakor Bog. Ali ni ta misel zaposlovala in okupirala ljudi vseh časov. V vseh časih so ljudje sami sebi želeli pripisovati božanske lastnosti ali pa se obnašati, kot da Boga ni. Včasih si zmotno predstavljamo oziroma si nekateri predstavljajo, da je verovati ali pa celo izpolnjevati neke ustaljene moralne norme, stvar preteklosti in zastarelosti. Zgodovina pa nas uči, da je to bilo v vseh časih. V vseh časih so se pojavljale različne smeri verovanja in ne verovanja in tudi moralne norme so se zaostrovale in razrahljavale. Vedno so obstajale težnje po rahljanju teh norm. Zgodovina pa nas tudi uči, da je bilo vsako večje in množično ignoriranje ali odmikanje od moralnih norm tudi usodno za cele narode ali velik del človeštva. Svetopisemske pripovedi o vesoljnem potopu ali o Sodomi in Gomori moramo vsekokor jemati v tem kontekstu. Tudi mogočni Rim je zlomilo moralno razsulo. Sodoma in Gomora pa sta prav sinonim za današnji čas. Svetopisemska pripoved nam govori, da jih je oblil slan dež in vsi so pomrli. Govori pa nam tudi o tem, da ni bilo nobenega več pravičnega v celem mestu in govori nam tudi o tem, da so se šli množično homoseksualnost. Moram reči, da me vse te današnje razprave vedno znova silijo v razmišljanje o Sodomi in Gomori. Ali res z vso vnemo rinemo v objem "slanega dežja"?
Ob tem razmišljam dalje. Bog biva neodvisno od nas, če ga mi priznamo ali pa ne. Bog nas tudi v ničemer ne sili, da vanj verujemo in vsak se za to odloči prostovoljno. To je jasno in tako je prav. Deset božjih zapovedi se deli na prvi del, prve tri, ki govorijo o odnosu do Boga in o sedmih ostalih, ki urejajo medsebojne odnose. Če rečemo, da nas niti Bog ne sili, da vanj verujemo, pa se ne moremo kar tako prostovoljno odločati o skozi tisočletja ustaljenih moralnih in medčloveških odnosih, ki so zajete v ostalih sedmih božjih zapovedih. V teh sedmih ni nikjer govora o Bogu, pač pa samo o normah, ki se jih moramo držati, če hočemo, da bomo sploh preživeli, da neka skupnost lahko trajno obstane. Danes se požvižgamo tudi na te in si postavljamo svoje, največkrat na glavo obrnjene, norme. V družbi
se celo javno razglaša kot normalno in pravilno. Posledice tega ravnanja se že kažejo v vse večjem porastu kriminalnih dejanj, v sprevrženem odnosu do dela, v vse več razsutih zakonih oziroma v nezmožnosti oblikovanja trajne in trdne zakonske zveze in posledično, osamelih ljudeh v cvetu svojih let, zapuščenih otrocih, v sprevrženem odnosu do otrok in nesposobnosti naroda po samoohranitvi, v porastu alkoholizma in zasvojenosti. Očitno je, da je te probleme zaznal tudi predsednik države, ki je začel široko akcijo za prihodnost Slovenije. To so zaznali tudi največji umi današnjega časa širom po svetu, saj je iz razprave dr. Franceta Bernika zaslediti, da se danes elitni znanstveniki ukvarjajo z bivanjskimi in duhovnimi temami in ne s tehnološkimi, kot bi zmotno mislili na prvi pogled. Stolpnico(piramido) sezidaš z najsodobnejšimi dvigali in stroji in še z računalniki podprto tehnologijo ali pa ročno, vprašanje je, ali si pri tem duhovno poln ali prazen, od tega je odvisna veselost tvojega življenja in notranje zadovoljstvo nad opravljenim delom. V občinskem življenju se napačni trendi kažejo v tem, da je vse manj prostovoljcev, vse manj ljudi pripravljenih zastonj za drugega kaj narediti, mnogo več izsiljevanja na vseh področjih in vse težje doseganje dogovorov, kadar se gre za naše skupno dobro, vse več alkoholizma in zasvojenosti. Ob vsem tem pa v ljudeh nastaja neka nerazumljiva nadutost, ki me zelo spominja na pripoved iz raja. Bosta kakor Bog, biti kakor Bog. Tudi neredko se danes sliši glas na primer:"Jaz sem sam sebi Bog." Če prav dobro razmislim, bi človeku s takšno izjavo rekel:" Revež, za prvim ovinkom te čaka prometna nesreča ali pa te že jutri lahko okradejo nepridipravi". Motijo se vsi tisti, ki mislijo, da te zadeve lahko rešuje policija in sodišča. Če bo šla ta stvar tako naprej, bodo vse te institucije brez moči in človek ne bo varen iti sam po ulici ali stopiti brezskrbno iz hiše. To se že sedaj dogaja tudi pri nas v večjih mestih, da ne rečem drugje po "razviti" Evropi in Ameriki. Policija in sodišča so za redke posebno pereče probleme. Večino medsebojnih odnosov pa mora urejati moralna zavest, ki mora biti zavest vsakega izmed nas in do katere sami pri sebi ne moremo biti in ne smemo biti popustljivi. Reševanje teh zadev in teh odnosov je v spreminjanju miselnosti, v pokončni drži brez napačnega egocentrizma, v spodbujanju medsebojne pomoči in prijateljstva, v spodbujanju pristnega veselja brez alkohola in mamil, v večanju veselja do življenja v delitvi veselja z drugimi in, nezaslišano, v večji ponižnosti, ne klečeplazenju, v ponižnosti, predvsem v ponižnosti pred Bogom. Neverujoči bi morda lahko rekel, v ponižnosti pred nedoumljivimi silami kozmosa in narave. Biti pokončen in hkrati ponižen. Morda bo kdo rekel, to je nemo-
goče, toda prav v tem je srž. Večkratno in neprestano postavljanje teh vprašanj, vsak pred sebe samega in iskanje pravih odgovorov pa mora biti naša stalnica.
Posvetimo delček teh bližajočih se praznikov tudi tem razmišljanjem. V luči božične skrivnosti so vsi ti problemi rešljivi, odgovori pa mnogo bolj jasni.
Vaš župan Anton Jakopič
Beseda urednice
Vse okrog nas je že nekaj časa odeto v praznično podobo. Stiski rok, voščila, želje. Koliko lepih besed je izgovorjenih v teh dneh. Če bi združili vso to lepoto in zaupali vsem lepim željam, bi svet gotovo postal lepši, prijaznejši. Vemo pa, da ne bo tako.
Kajti kritizerstvo, nezaupanje, lastna vsevednost, nestrpnost, korupcija so se zajedli v vse pore družbe. Morda nas je v to potegnilo okolje, družbena klima, spremenjen odnos družbe do tra dicionalnih vrednot. Pa tudi človekova narava, ki se že od nekdaj ni v ničemer spremenila. Ce nenadoma spoznamo, da so se celo ljudje, ki smo jih nekoč cenili, pokazali v svoji drugačni - nečastni podobi, potem se nam zazdi, da postajamo vse bolj osamljeni sredi množice.
In tako se izteka še eno leto. Kar se je zgodilo v tem letu, ni mogoče spremeniti. Lahko pa dogodke presodimo z vrednotami in na njihovem temelju zgradimo vizijo drugačne in lepše prihodnosti. Zate. Zame. Za nas vse. Saj vsaka prelomnica v življenju kljub vsemu prinaša upanje.
Pred vrati je leto 2004. Želim vam, da stopite vanj z zaupanjem vase in bližnjega. Naj vas ne vznemirjajo dogodki, ki niso vredni človekovega dostojanstva. V novem letu naj vas razveseljujejo zdravje, ljubezen in spoznanje, daje vse drugo minljivo.
Zadnja seja Občinskega sveta v
letu 2003
72. seja Občinskega sveta Občine Dobrepolje je bila 9. decembra in je štela 9
točk dnevnega reda.
Kot vsakokrat so bili svetniki tudi na tej seji seznanjeni s poročilom tajnika Antona Rusa o izvedenih in planiranih delih v občini. Povzetek poročila:
- 10. novembra je občina prejela uporabno dovoljenje za prostore, ki so bili pred tem prevzeti na tehničnem pregledu. Izvedena je bila selitev knjižnice;
- Izvedena je bila zvočna izolacija prezračevalnih kanalov na odru v dvorani Jakličevega doma;
- Dela pri gradnji kanalizacije so v zaključni fazi. Položen je tlačni vod od črpališča do prvega kanalizacijskega jaška;
- Potekajo dela na ureditvi javne razsvetljave;
- V vrtino Tisovec je vgrajena črpalka Izvedeno je 48-urno črpanje vode in odvzeti vzorci za analizo vode. Rezultati analize so ugodni;
- Potekale so priprave za sprejetje proračuna za leto 2004;
- Na UE je vložena dokumentacija za izdajo uporabnega dovoljenja za igrišče v Kompoljah in strugah;
- Dokončana so dela pri zamenjavi vodovodnih cevi na trasi Videm - Kom-polje.
- Sredi novembra je začela delovati in-ternetna stran občine Dobrepolje.
V nadaljevanju seje so občinski svetniki sprejeli Odlok o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu ter Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini. Oba odloka objavljamo v tej številki.
Prvič pa je bil v obravnavi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosuplje. Pri obravnavi je bila prisotna direktorica Knjižnice Grosuplje Roža Kek. Razprava seje razširila tudi na odpiralni čas enote v Dobrepolju. 2e prvi teden po uradnem odprtju je začela knjižnica delovati vsak dan v tednu, razen v soboto. Svetniki so imeli glede odpiralnega časa nekaj dodatnih predlogov, direktorica knjižnice pa je pojasnila, da je mesec december namenjen testiranju glede na
KNJIŽNIC/
Aten
uporabnike in da bo dokončni urnik odpiralnega časa znan po novem letu, objavljen pa bo tudi v Našem kraju.
Največ časa pa so svetniki namenili osnutku odloka o proračunu občine za leto 2004. Bilo je veliko vprašanj in dodatnih predlogov. Na koncu je bil osnutek proračuna sprejet, sprejet pa je bil tudi sklep o 14-dnevnem roku za pisne pripombe in predloge.
Poleg tega so svetniki sprejeli sklep, da se v tem času sestane odbor za družbene dejavnosti, na sestanek pa so vabljeni tudi svetniki. Na dnevnem redu omenjenega sestanka naj bi bila problematika športa.
V nadaljevanju je bil sprejet tudi Načrt razvojnih programov za obdobje 2004 - 2007. Svetniki so dali soglasje k podelitvi koncesije za opravljanje zasebnega patronažnega varstva Klavdiji Kastelic.
Med obravnavo pobud in vprašanj je Slave Palčar dejal, da ponovno vlaga pisna vprašanja, ustno pa je postavil še nekaj dodatnih vprašanj. Dejal je, da je bilo obljubljeno, da se bo zaradi sklepa Ustavnega sodišča, po katerem je čiščenje in pluženje pločnika v pristojnosti občin, spremenil tudi občinski odlok. Opozoril je, da je še pred snegom potrebno sanirati marmornate površine pred Jakličevim domom, ker so zaradi gladke površine nevarne. Nadalje je dejal, da so proti Kompoljam napeljali vodovodne cevi in pri tem postavili le en hidrant. Izkazalo seje, da je bila pripomba nepotrebna, ker cevi še niso položene do konca.
Janeza Pavlina je zanimalo, kdo je izbran za izvajalca pluženja. Dobil je odgovor, da sta to Dušan Pugelj in Gabrijel Pugelj.
Ponovno je bil izpostavljen problem table na občinski stavbi in nato sprejet sklep, da se tabla sname, po čiščenju pa se začasno namesti v notranje prostore, da bi se na ta način izognili nadaljnjemu poškodovanju.
Na seji je koordinatorka Tina Shawish informirala občinski svet, da so uspeli pridobiti koncesijo za izgradnjo doma za starostnike na Vidmu. Ker pa gre za
ogromno investicijo, je župan predlagal svetnikom, da bi razmislili o morebitni izpeljavi samoprispevka za dom in istočasno za športno dvorano.
M. Steklasa
Na podlagi 21. in 50. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in 11. ter 16. člena Statuta občine Dobrepolje (Ur. I. RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na svoji 12. redni seji dne 09.12.2003 sprejel
ODLOK
o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v občini Dobrepolje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. član
S tem odlokom se ureja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, opravljanje komunalnega nadzorstva v zvezi z izvajanjem občinskih predpisov, ki se nanašajo na zunanji videz občine ter nadzorstva mirujočega prometa.
2. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo občinski inšpektorji, komunalno nadzorstvo opravljajo komunalni nadzorniki, nadzor mirujočega prometa pa občinski redarji.
Občinski inšpektor lahko opravlja tudi naloge iz pristojnosti komunalnih nadzornikov in občinskih redarjev.
Naloge nadzorstva iz 1. odstavka se opravljajo v okviru občinske uprave.
3. član
Oseba iz 2. člena tega odloka opravlja nadzorstvo nad izvajanjem odlokov in drugih splošnih aktov, sprejetih v občini Dobrepolje, ki urejajo naslednja področja:
1. javni red in mir,
2. mirujoči promet in zapuščena vozila,
3. varstvo okolja in gradnjo enostavnih (pomožnih) objektov,
4. oskrbo s pitno vodo,
5. občinske ceste,
6. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
7 ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
8. javno snago in čiščenje javnih površin,
9. urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin,
10. varstvo zraka,
11. pokopališki red in opravljanje pogrebnih svečanosti,
12. javno razsvetljavo,
13. javne tržnice,
14. zimsko službo,
15. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
16. komunalne takse,
17. reklamiranje, plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,
18. obvezno odlaganje odpadnega, gradbenega in drugega materiala,
19. ravnanja s plodno zemljo,
20. turistične takse,
21. obratovanje gostinskih obratov in kmetij z gostinskimi uslugami, ki imajo podaljšan obratovalni čas,
22. druga področja po sprejetih predpisih občine, če je v njih tako določeno.
Oseba iz 2. člena tega odloka opravlja tudi nadzorstvo nad izvajanjem republiških predpisov, če je v njih tako določeno, v skladu s svojimi pooblastili, opravlja pa tudi nadzor nad upravičenostjo do pridobitve pravic, ki se financirajo ali sofinancirajo iz občinskega proračuna.
4. člen
Občinski inšpektorje uradna oseba in ima pooblastila na podlagi tega odloka.
Občinski inšpektor izkazuje pooblastilo za opravljanje svojega nadzorstva s službeno izkaznico, ki jo izda župan Občine Dobrepolje.
Zupan Občine Dobrepolje predpiše obrazec službene izkaznice za občinskega inšpektorja ter posto-
pek za njeno izdajo in uporabo.
5. član
Obrazec službene izkaznice za občinske redarje, uniformo, označbe in ustrezno opremo, določa Pravilnik o enotni uniformi, oznakah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva (Ur.l. RS, št. 2/99), ki ga je predpisal minister, pristojen za lokalno samoupravo v soglasju z ministrom za notranje zadeve.
Pravilnik o načinu nošenja uniforme, številu in času uporabe posameznih delov uniforme in dodatne opreme za občinske redarje predpiše župan Občine Dobrepolje.
II. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
6. član
Inšpekcijsko nadzorstvo izvajanja predpisov iz 3. člena tega odloka neposredno opravlja občinski inšpektor kot delavec s posebnimi pooblastili.
Občinski inšpektor ima enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih ima inšpektor po Zakonu o upravi.
7. člen
Občinski inšpektor mora imeti univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Občinski inšpektor mora opraviti strokovni izpit v roku 1 leta od dneva razporeditve na delovno mesto inšpektorja.
Občinski inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.
8. člen
Občinski inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor pravico pregledati prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb, vzeti vzorce blaga ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva.
Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pravne osebe oziroma njene odgovorne osebe ali posameznika, katerega poslovanje ali prostori so predmet inšpekcijskega nadzorstva, vstopiti v prostore in objekte ter k napravam, le ob prisotnosti odgovorne ali pooblaščene osebe, ne glede na delovni čas, če z zakonom ni drugače določeno.
Če mora občinski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pregledati posamezne prostore v stanovanju, v katerih stranka v postopku opravlja obrtno ali drugo dovoljeno dejavnost, pa temu stranka v postopku nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.
9. člen
Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinski inšpektor ugotovi, da je kršen občinski predpis ali drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
- odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
- predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oz. v skladu z zakonom ali odlokom izreči mandatno kazen,
- prijaviti kazniva dejanja,
- predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
- odrediti določene začasne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja,
- opraviti prijavo na ustrezno inšpekcijsko službo v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ko te ne sodijo v njegovo pristojnost,
- odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja v skladu s svojimi pooblastili.
10. člen
Če stranka v postopku v roku, ki ga določi občinski inšpektor, ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti, lahko inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti do odločitve pristojnega organa.
Občinski inšpektor začasno prepove opravljanje dejavnosti tudi, če je to potrebno, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali za nastanek škode v naravnem oziroma življenjskem okolju in na premoženju.
Če občinski inšpektor ugotovi, da kljub izdanim odločbam stranka v postopku ponavlja kršitve, lahko z odločbo začasno odvzame predmete ali dokumentacijo, ki jih stranka v postopku uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali.
V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora inšpektor izdati odločbo v mandatnem postopku.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.
11. člen
Občinski inšpektor o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu sestavi zapisnik, ki mora vsebovati podatke o:
- dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva,
- pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo,
- ugotovljenem stanju,
- ukrepih ter pravni podlagi za izrečene ukrepe. Zapisnik se vroči pravni oziroma fizični osebi, pri
kateri je bilo opravljeno nadzorstvo.
12. člen
Po opravljenem inšpekcijskem pregledu ima občinski inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da se z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma s sprejetjem akta, v roku, ki ga določi občinski inšpek tor, zagotovi izvajanje občinskih predpisov.
Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko v primeru izjemno nujnih ukrepov ustna.
Občinski inšpektor, ki je odločil ustno, mora prav ni oziroma fizični osebi na njeno zahtevo izdati pisno odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je to zahtevala. Ta zahtevo lahko poda v osmih dneh od ustne odločitve.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v petnajstih dneh od dneva njene vročitve.
O pritožbi zoper odločbo odloča župan Občine Dobrepolje, o pritožbi zoper obvestilo o prekršku in plačilni nalog, v skladu z zakonom o prekrških, odloča pristojni sodnik za prekrške.
Občinski inšpektor, ki je ustno odločil po 2. odstavku tega člena, lahko odredi, da se odločba takoj izvrši.
13. člen
Pravne in fizične osebe, pri katerih se opravlja inšpekcijsko nadzorstvo, so dolžne občinskemu inšpektorju:
- omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva,
- omogočiti vstop v objekte, prostore oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira,
- posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora in
- se odzvati pisnemu povabilu inšpektorja.
Če občinski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
14. člen
Občinski inšpektor lahko v primeru, da stranka v postopku ne izvrši naloženega ukrepa, ali ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške stranke v postopku.
15. člen
r
V.
Občinski inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo pisno obvestiti o svojih ukrepih.
III. KOMUNALNO NADZORSTVO
16. član
Komunalni nadzorniki opravljajo nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov v skladu s svojimi pooblastili, v zvezi z rednim vzdrževanjem objektov, okolice zgradb, zelenih površin in podobno, kar se nanaša na zunanji videz občine. Izpolnjevati morajo pogoje, določene s tem odlokom.
17. člen
Komunalni nadzornik mora imeti izobrazbo V. stopnje, najmanj dve leti delovnih izkušenj in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
Komunalni nadzornik mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v roku 6 mesecev od razporeditve na delovno mesto komunalnega nadzornika.
18. član
Če komunalni nadzornik pri opravljanju nadzorstva ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:
- opozoriti na lažje kršitve predpisa,
- ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzorstva,
- dati ustni ali pisni nalog za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti,
- izreči mandatno kazen in jo izterjati takoj na kraju samem,
- predlagati uvedbo postopka o prekršku,
- obvestiti pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen,
- opraviti druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblaščen ali za katera dobi nalog nadrejenih.
19. člen
Pravne in fizične osebe so dolžne komunalnemu nadzorniku omogočiti nemoteno opravljanje komunalnega nadzora in mu dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora.
Pravne in fizične osebe so dolžne izpolniti odrejen nalog komunalnega nadzornika, ki jim nalaga odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil komunalni nadzornik.
Komunalni nadzornik lahko v primeru, da stranka v postopku ne izvrši naloženega ukrepa, ali ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške stranke v postopku.
IV. OBČINSKO REDARSTVO
20. člen
Občinski redar opravlja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili (mirujoči promet) in v zvezi s tem izvaja ukrepe, določene z zakonom in občinskimi predpisi.
21. član
Občinski redar mora imeti izobrazbo V. stopnje, najmanj dve leti delovnih izkušenj in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
Občinski redar mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v roku 6 mesecev od razporeditve na delovno mesto občinskega redarja.
22. člen
Če pri opravljanju nadzorstva občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost:
- namestiti na vozilo obvestilo o prekršku,
- izreči mandatno kazen na kraju samem,
- izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog,
- ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora,
- obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere ni sam pristojen,
- odrediti druge ukrepe v skladu z zakoni in občinskimi predpisi,
- opravljati druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblaščen ali za katera je dobil na-
log nadrejenih.
V. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki:
- ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki je določen z odločbo občinskega inšpektorja (1. alinea 9. člena);
- ne omogoči občinskemu inšpektorju nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora (13. člen).
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
24. člen
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki:
- ovira komunalnega nadzornika pri izvrševanju komunalnega nadzora ali mu noče dati potrebnih pojasnil v zvezi z opravljanjem nadzora (1. odst. 19. člena);
- če ne izpolni odrejenega ukrepa komunalnega
nadzornika, (2. odst. 19. člena).
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovor na oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnje ga odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Število delovnih mest občinskih inšpektorjev, komunalnih nadzornikov in občinskih redarjev in drugi posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, se določi z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.
26. člen
Akt, s katerim se določi obrazec službene izkazni ce za občinskega inšpektorja in postopek za njeno izdajo in uporabo, izda župan v 30. dneh od sprejetja tega odloka.
27. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 35302-1/03 Datum: 09.12.2003 OBČINA DOBREPOLJE župan Anton Jakopič
Na podlagi 21., 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/ 95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99, 70/00, 100/00, 87/01, 16/02 in 51/02), 17., 18. in 222. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 61/00, 21/01 in 67/02), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01) ter 11. in 16. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 12. redni seji dne 09.12.2003
sprejel
ODLOK
o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Dobrepolje
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določa postopek in način odstranjevanja, varovanje ter uničenje zapuščenih vozil, ki se nahajajo na parkiriščih in drugih javnih površinah, na površinah pravnih in fizičnih oseb, če onesnažujejo okolje ali kvarijo izgled okolice ter občine kot celote ali so na teh površinah brez predhodnega pisnega soglasja lastnika zemljišča.
2. član
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Zapuščena vozila
so vozila, ki so poškodovana, dotrajana, nepopolna ali je kako drugače očitno, da zanje nihče ne skrbi. To so lahko osebna vozila, tovorna vozila, vlečna vozila, traktorji in avtobusi, ki jim je potekla registracija za več kot 30 dni oziroma so brez evidenčnih tablic ter bivalne prikolice, bivalna vozila - avtodomi, delovni stroji, delovna vozila, lahki priklopniki, ostala priklopna vozila vlečnih vozil in druga vozila.
2. Lastnik zapuščenega vozila
je pravna ali fizična oseba, ki je uradno evidentirana kot lastnik vozila oziroma oseba, ki je na podlagi notarsko overovljene pogodbe pridobila lastninsko pravico na vozilu in je taka pogodba izkazana. Lastnik vozila je neznan, če na vozilu samem ali na pristojnem uradu ni mogoče dobiti uradnih podatkov o lastniku vozila.
3. Pooblaščena uradna oseba
je oseba, ki jo s sklepom določi župan.
4. Izvajalci odstranjevanja zapuščenih vozil so pravne in fizične osebe, s katerimi Občina Dobrepolje sklene pogodbe o odstranjevanju in uničenju zapuščenih vozil.
II. ODSTRANJEVANJE VOZIL
3. član
(opozorilo lastniku, odredba o odstranitvi)
Pooblaščena uradna oseba, ki evidentira zapuščeno vozilo, v postopku odstranjevanja tega vozila stori vse potrebno, da ugotovi njegovega lastnika.
Ko pooblaščena uradna oseba ugotovi lastnika zapuščenega vozila, izda odredbo o odstranitvi zapuščenega vozila, s katero lastnika zadolži, da vozilo odstrani v osemdnevnem roku, sicer bo od stranjeno in odpeljano na ustrezno deponijo na njegove stroške. Pooblaščena uradna oseba mora pisno odredbo poslati priporočeno po pošti na naslov lastnika vozila.
Kadar vozilo predstavlja nevarnost za onesnaženje okolja ali ogroža varnost ljudi in premoženja, se lastniku odredi takojšnja odstranitev vozila.
Za vozilo, izločeno iz prometa ali poškodovano v prometni nesreči ali zapuščeno v varovalnem pasu ceste, se z odredbo določi, da mora biti odstranjeno v 24 urah.
Če lastnik na podlagi odredbe ne odstrani zapuščenega vozila, se v skladu z odredbo vozilo odpelje na ustrezno deponijo. Odvoz opravi pooblaščen izvajalec na stroške lastnika vozila. Pritožba zoper odredbo ne zadrži njene izvršitve.
Če lastnik odstrani vozilo potem, koje pooblaščena uradna oseba pozvala izvajalca, da vozilo odstrani, mora lastnik plačati polovico stroškov prevoza.
4. člen
(kosovni odpadek)
Iz občine in UE
Če se na kraju samem ugotovi, da je vozilo očitno zavrženo in ne predstavlja vrednosti oziroma gre le še za ostanke vozila in ni mogoče ugotoviti lastnika, se ne glede na določbe tega odloka odredi odvoz in uničenje tega vozila kot kosovnega odpadka.
5. član (zapisnik)
Pooblaščena uradna oseba o postopku odstranjevanja zapuščenega vozila napiše zapisnik o stanju vozila in vozilo fotografira.
Zapisnik mora vsebovati: postopek o načinu ugotovitve lastništva vozila, datum in način opozorila lastniku, datum odstranitve, tip vozila in ostale evidenčne podatke, ki jih je na vozilu možno ugotoviti, stanje vozila, podatke o lastniku in lokaciji nahajališča zapuščenega vozila.
6. član
(odstranitev zapuščenega vozila) Izvajalec odstranjevanja zapuščenih vozil na
podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe
odstrani zapuščeno vozilo in izdela zapisnik o
prevzemu vozila.
Izvajalec odgovarja za škodo, nastalo v času
odstranjevanja vozila.
7. član
(izterjava stroškov)
Stroške, povezane z odvozom in uničenjem zapuščenega vozila, se izterja od lastnika zapuščenega vozila v skladu z veljavno zakonodajo.
V primeru, ko lastnika ni mogoče ugotoviti, krije stroške iz prvega odstavka tega člena Občina Dobrepolje.
III. NADZOR
8. član
(opravljanje nadzorstva)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja v skladu z 11. členom statuta Občine Dobrepolje občinska uprava.
IV. KAZENSKA DOLOČBA
9. član
(denarna kazen)
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek kaznuje lastnik zapuščenega vozila ali tisti, ki pusti vozilo v naravnem okolju, na javni, prometni ali drugi površini.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se za prekršek kaznuje pravna oseba - lastnik zapuščenega vozila, ki vozilo pusti v naravnem okolju, na javni prometni površini ali drugi površini. Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik - izvajalec odstranjevanja zapuščenih vozil, če ravna v nasprotju z določili 6. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 50.000 SIT pa se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
VI. KONČNA DOLOČBA
10. član
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 35302 2/03 Datum: 09.12.2003 OBČINA DOBREPOLJE župan Anton Jakopič
Nov pravilnik o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah
V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 114/ 2003, z dne 21.11. 2003 je bilo objavljeno besedilo novega Pravilnika o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah. Z njim se določajo merila za organiziranje in ustanavljanje krajevnih uradov v upravnih enotah, način dela, delovno področje, uradne ure, poslovni čas in razmerja do lokalnih skupnosti.
Obstoječi krajevni uradi, ki so že informatizirani, nadaljujejo s svojim delom z že utečenim obsegom nalog s tem, da se jim dodajo še dodatne naloge kot so:
- vpisovanje podatkov v delovno knjižico;
- vpisovanje sprememb in dopolnitev v delovno knjižico.
Z dodanima nalogama je mišljeno predvsem vpisovanje sprememb bivališča, priimka, vpis delovne dobe, izobrazbe oziroma podatkov o uspešno zaključenem šolanju. Novo delovno knjižico si občani tako kot do sedaj lahko pridobijo na sedežu upravne enote.
Poleg navedenega lahko društva pridobijo potrd i-la o vpisu v register društev. Gostinci, ki imajo registrirano sprejemanje gostov na prenočišče, pa lahko potrjujejo knjigo gostov na krajevnem uradu. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. NAČELNICA
Javno zastavljena vprašanja
Iz poročila oktobrske seje občinskega sveta je mogoče razbrati, da sem županu zastavil kar nekaj pisnih vprašanj, katera se nanašajo na delo in poslovanje občine. Ker v več kot dveh mesecih nisem prejel odgovorov, sem vprašanja ponovno zastavil na zadnji seji.
Na podlagi statutarnih in poslovniških določb sem zahteval, da se odgovori posredujejo v pisni obliki in sem to tudi eksplicitno poudaril.
G. župana prosim, da odgovori na spodaj zastavljena vprašanja. V kolikor je na katero vprašanje že odgovorili, kot je zapisano v poročilu iz seje občinskega sveta, naj navede, kdaj je bil odgovor podan.
1. Kdaj je bil lokalni časopis Naš kraj vpisan v razvid medijev in kdaj je bila ustanovitelju lokalnega časopisa vročena odločba o vpisu časopisa Naš kraj v razvid medijev?
2. Zakaj na lokalnih cestah in javnih poteh ki potekajo ob podružničnih šolah niso bile izvedene talne označbe na cestiščih?
3. Kolikšna je "participacija" občine Dobrepolje k obnovi farne cerkve na Vidmu?
4. Ali je izdelan pravilnik o uporabi večnamenskih prostorov v Jakličevem domu?
5. Na podlagi katerih določb in katerega akta je občina Dobrepolje izdala sklep o plačilu davka za nepozidano zemljišče v obrtni coni?
6. Kolikšen znesek je bil z odločbo zara-
čunan za m2 nepozidane površine v obrtni coni?
7. Koliko lastnikov je prejelo odločbe o plačilu davka za nepozidano zemljišče v obrtni coni in v kolikšnih zneskih?
8. Kdaj bo občina odgovorila na dopis LAS (lokalna akcijska skupina), katerega so poslali meseca aprila in kakšno je stališče župana do preprečevanja pojava drog na področju občine?
9. Kakšno je stališče občine glede namere, da se tranzitni promet spelje iz Kočevja preko (Struge - Videm - Grosuplje - Ljubljana) struške in doprepoljske doline na ljubljansko obvoznico in obratno?
Dne 29.1.2002 je občinski svet sprejel Odlok o dimnikarski službi. Odlok se v bazi Uradnega lista vodi pod občino Črešnovci.
10. Zakaj se odlok občine Dobrepolje vodi pod drugo občino?
11. Kolikšen znesek koncesijske dajatve je plačal koncesionar (dimnikarsko podjetje) v proračun občine za leto 2002, kdaj in na katero proračunsko postavko ?
12. Kolikšna je bila fakturirana realizacija koncesionarja za preteklo leto?
13. Ali je za celotno občino Dobrepolje s strani koncesionarja izdelan kataster kurilnih, dimnovodnih in prezračevalnih naprav?
14. Koliko meritev emisij škodljivih snovi, ki onesnažujejo zrak iz kurilnih naprav je opravil koncesionar v I. 2002 in koliko v I.
2003, do 30.9.
15. Koliko mnenj k uporabi novih in koliko mnenj k rekonstruiranim obstoječim napravam iz 5. čl. Odloka je izdal koncesionar, ter za kakšen namen in po kakšni ceni za posamezno mnenje?
16. Na podlagi katerega cenika in po kakšnih cenah za posamezno delo koncesionar obračunava storitev iz koncesijske pogodbe?
17. Kdaj je bil sprejet in kje objavljen cenik iz koncesijske pogodbe za dimnikarske storitve ?
Dne 18.2. 2003 je občinski svet občine Dobrepolje sprejel Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Dobrepolje.
18. Ali je komisija že pripravila seznam upravičencev do vračila sredstev?
19. Kdaj (okvirno) bo komisija na krajevno običajen način objavila poziv upravičencem na podlagi določb iz 7. čl. Odloka?
20. Kako in na kakšen način komisija obvešča zainteresirano javnost z njenim delom in potekom vračanj sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje?
Ker se nekatera vprašanja nanašajo na pravice, dolžnosti in obveznosti občanov in so bila (nekatera) vprašanja županu posredovana na željo nekaterih posameznikov, naj bodo zaradi objektivne in korektne seznanitve širše javnosti odgovori posredovani v pisni obliki v tem časopisu.
Slave Palčar
/-
(_Občinski praznik
Občinski praznik v znamenju novih pridobitev
Ob občinskem prazniku je bila odprta nova knjižnica v Jakličevem domu - enota Knjižnice Grosuplje - Odprti so bili novi prostori za vaje godbe - Izšla je knjiga
Frana Jakliča Naša dekleta.
Letošnji občinski praznik, Že šesti po vrsti v novi občini, smo slovesno proslavili 6. decembra z osrednjo kulturno prireditvijo v Jakličevem domu. Njeno organizacijo je tokrat prevzela OŠ Dobrepo-lje, pod vodstvom Sonje Lenarčič, za postavitev scene je bila zadolžena Svetlana Jaki-movska Rodič, povezovanje programa pa je prevzel ravnatelj šole Ivan Grandovec, ki je
bil tudi sicer zaslužen, da je bil letošnji občinski praznik povsem kulturno obarvan. Poleg Tadeja Sluge je bil namreč pobudnik in priprav-ljalec izdaje Jakličeve knjige Naša dekleta.
Delo Naša dekleta obsega krajša prozna dela in zaključuje ponatis celotnega literarnega ustvarjanja Frana Jakliča. Spremno besedo h knjigi je napisala Ema Sevšek, na
Direktorica knjižnice Roža Kek
Knjižničarka v knjižnici na Vidmu Vida Šinkovec
odru pa so poskušali knjigo približati obiskovalcem z branjem in dramatizacijo odlomkov učenci osnovne šole pod vodstvom Sonje Lenarčič. O Jakličevi knjigi je spregovoril tudi Matija Merše, urednik Mohorjeve knjige v Celju, kjer je knjiga tudi izšla, ter Tadej Sluga, ki je kot zbiralec materiala za ponatis Jakličevih del, med drugim postregel s podatki o dosedanjih izdajah njegovih del. Pri tem obsežnem projektu je dobre-poljska občina podprla izdajo petih Jakličevih knjig.
Med programom se je zvrstilo več govorcev. Obiskovalce je najprej pozdravil minister Franci But, slavnostni govor pa je imel župan Anton Jakopič, ki je večji del svojega izvajanja namenil obema velikima pridobitvama - novi knjižnici in godbe-nim prostorom. Ti naj bi bili po njegovih besedah skupno darilo godbi ob njeni nedavni sedemdeseti obletnici, sodobna knjižnica pa vabi občane, da odslej knjigi posvetijo več svojega časa. Z zadovoljstvom je ugotavljal, da se z odprtjem še dveh novih prostorov dela na investiciji Jakličev dom počasi zaključujejo. Stavba je v ponos občini in čaka, da ji damo svojo vsebino. Najmanj dvesto ljudi se v njej lahko istočasno ukvarja z različnimi dejavnostmi, je med drugim dejal Anton Jakopič.
Podrobneje je o novi knjižnici, kije enota Knjižnice Grosuplje, spregovorila direktori-
Občinski praznik; kultura
december 2003
Na prireditvi sta nastopila otroški in mladinski pevski zbor
ca Roža Kek. Predstavila je vlogo in poslanstvo splošno izobraževalne knjižnice ter knjižnično tradicijo v Dobre-polju od ustanovitve Bralnega društva naprej. Omenila je njene prostorske težave in večkratne selitve, nato pa podrobneje predstavila novo knjižnico ter njeno sodobno opremo z računalniško tehnologijo, ki bo nudila svoje storitve vsem ciljnim skupinam bralcev.
Ob odprtju godbenih prostorov je spregovoril predsednik Godbe Dobrepolje Andrej Škantelj. Izpostavil je predvsem prostorske pogoje in številne selitve v 70-let-nem obdobju svojega delovanja. Zdaj so končno pridobili prepotrebne prostore v skupni velikosti 160 m2, obsegajo
pa učilnico, klubski prostor, garderobo in arhiv.
Med govornimi nastopi se je odvijal kulturni program, v katerem je sodelovala tudi godba in šolske mladinski ter otroški pevski zbor pod vodstvom Rezke Šuštar in klavirsko spremljavo Romana Gačnika.
Po simboličnem odprtju je sledila blagoslovitev novih prostorov. Po ogledu pa so obiskovalce pogostile članice DPŽ Dobrepolje - Struge. K slovesnosti ob občinskem prazniku je pripomogla polna dvorana obiskovalcev, vabilu so se odzvali številni gostje, med njimi župani Velikih Lašč, Ribnice in Ivančne Gorice, sorodniki Frana Jakliča in drugi gostje.
M. Steklasa
Dramska skupina je predstavila dramatizacijo odlomka iz knjige Naša dekleta
Zbirka Jakličeve kratke proze z naslovom Naša dekleta in druge povesti prehitela čas
Ob letošnjem občinskem prazniku, ko smo se s številnimi pridobitvami in aktivnostmi spomnili rojaka Frana Jakliča, je pri Mohorjevi družbi Celje izšla že peta v nizu knjig, izdanih ob pomoči Občine Dobrepolje, ponatis izbora njegove kratke proze, sedmih kmečkih povesti in ene zgodovinske slike, s skupnim naslovom Naša dekleta in druge povesti. Knjiga je bila načrtovana za občinski praznik 2004, a jo zaradi številnih požrtvovalnih rojakov in mecenov lahko vzamemo v roke že zdaj. Njeni zunanji platnici bogatita sliki Toneta Kralja, Slovenska svatba in Kmečka svatba v ozadju, notranjščino pa besedila, v katerih Fran Jaklič kot mojstrski folklorni realist upoveduje dogodke iz kmečkega življenja, opisuje kmečke navade ter razgalja nepravilnosti življenja na kmetih - pohlep po premoženju in oderuštvu, maščevalnost, sleparstvo, neusmiljenost, svetohlinstvo, pravdarstvo, napačno sklepanje zakona, ljubosumje, sovraštvo, vraževerje, pijančevanje, na drugi strani pa neizmerno ljubezen, gonilno silo sveta. To so povesti, iz katerih začutimo, da je znal prisluhniti trpečemu domačemu človeku - Dobrepoljcem, Stružancem, Suhokrajin-čanom in ljudem njihove širše okolice!
Temeljni motiv Jakličeve kmečke povesti je generacijski konflikt, ki se kaže v prisiljenih porokah, sklenjenih iz posestvenih razlogov po volji staršev. Patriarhalni od nosi v družini zarežijo z vso krutostjo. Fant in dekle se imata rada, a ženitvi nasprotujejo njuni starši. Konča se tako, da eden od zaljubljencev po sili vzame nekega trel jega ali pa se po hudih zaprekah le dobita (Svatba na Selih, Od hiše do hiše). V "sliki iz našega kraja" z naslovom Naša dekleta, ki je bila izbrana tudi za naslov celotnega izbora, se Jaklič posmehuje dekletu, ki ostane brez ženina zaradi svoje lastne neizmerne nečimrnosti in prevzetnosti. V "kratkočasili povesti" Lončar, ki vsebuje obilo ribniških in višnjanskih folklornih elementov, uči strpnosti v zakonu, v sliki Pravdar ali Taki ne smete biti pa strpnosti med generacijami v družini in nas hkrati odvrača od pravdarske strasti. V povesti Johannes stu-diosus pripoveduje o struškem študentu, ki študira na željo domačinov, da bi končno kdo tudi v Strugah zapel novo mašo. V nobeni Jakličevi povesti pa ne najdemo toliko negativnih značajev kot v V vaškem pohajaču. Osrednja književna oseba, Jerom, izgubljeni človek, de-lomrznež, se celo ob očetovi zadnji uri klati naokrog ...
Poleg narodopisne, realistične in humoristične vsebine, kjer je Jaklič dosegel izreden uspeh, je v slovenski literarni zgodovini znan tudi po zgodovinskih povestih. Snov je črpal iz Valvasorja in iz ljudskega izročila.
r
V tem izboru pripovedi je priobčena zgodovinska slika Ad terrorem aliorum - drugim v strah, v kateri Jaklič smeši lahkovernost svojih rojakov.
Tako nam zdaj knjižne police poleg pravkar izdane knjige ponujajo bogato bero Jakličevih ponatisov: izbor povesti O, ta testament, 1995; ob 60. obletnici smrti Frana Jakliča, leta 1997, je sledila Nevesta s Korinja, v kateri je objavljena še povest Sin; izbor povesti Vaška pravda, 1999, z reprodukcijami umetniških del rojaka Franceta Kralja; in Krajinske povesti, 2002, z Ilustracijami Toneta Kralja, kar kaže na trdnost in močne korenine, ki so jih Fran Jaklič in brata Kralj imeli v Dobrepolju.
A Fran Jaklič nima le lokalnega pomena. Že leta 1991 je zanimanje za ponatis
*ASA DEKLETA
njegovih del pokazala založba Amallie-ti z izdajo zgodovinske povesti Pcklcna svoboda: povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848. Ponoven natis je doživela 1994. leta pri založbi Mihe-lač. Z dovoljenjem Goriške Mohorjeve družbe je v Idriji izšla Leta 1994 zgodovinska povest Ob srebrnem studencu. Mohorjeva družba Celje je ob podpori občine Ig leta 1898 izdala zgodovinsko povest Ižanci gredo, ob podpori občine Ribnica pa leta 2001 še zgodovinsko povest Zadnja na grmadi.
Sezite po sočni, šegavi in preprosti Jakličevi besedi, s katero je sebi in svojemu ljudstvu, ki ga je tako neizmerno ljubil, postavil trajen spomenik.
Ema Sevšek
Povojna obnova dobrepoljshe knjižnice
Za občinski praznik Občine Dobre-polje, dne 6.12.2003, je bila svečano odprta občinska knjižnica v novih prostorih Jakličevega doma na Vidmu. O nastanku in razvoju naše knjižnice od v letu 1895 ustanovljenega Bralnega društva dalje - stoletnica Kulturnega društva Dobrepolje, je napisala obširen članek Anka Novak, univ. dipl. etnologinja, upokojena kustosinja Gorenjskega muzeja v Kranju. Njena razprava je bila objavljena v Dobrepoljsko - Struškcm zborniku 1996, Naši kraji in ljudje, na straneh od 159 do 194. Knjižnica se je od ustanovitve dalje selila od Štehove hiše na Vidmu, starega Prosvetnega doma, Ljudske šole na Vidmu, starega Jakličevega doma, nove osnovne šole, do novih prostorov v novem Jakličevem domu. Leta 1922 je imela 131 knjižnih enot. Knjižni fond se je vsako leto pove čal za nekaj desetin enot, dokler jih tik pred vojno 1941 ni bilo približno 650. Zadnji knjižničarje bil Anton Jakič, mizarski pomočnik iz Podgorice, ubit po vojni 1945. Da knjige ne bi prišle v roke okupatorja, so jih odborniki razdelili ljudem po vaseh z obvezo, da jih hranijo in po koncu vojne vrnejo. Zaradi dolge vojne in revolucije 1941-1915
ter povojnih pobojev mladih fantov in mož se je večina knjig razgubila in uničila. Nikogar ni bilo od predvojnih odbornikov oz. članov starega Prosvetnega društva, da bi organiziral zbiranje leta 1941 ljudem razdeljenih knjig, še manj nova komunistična oblast. Ta je tudi na prosvetno-kulturnem področju pričela komunistično delovati v smeri onemogočanja ter uničenja stare kmečke, domačijske kulture. Na ukaz Partije je moralo tistih nekaj organiziranih mladincev in skojevcev hoditi po vaseh od hiše do hiše ter brskati v njih od kleti do podstrešja in iskati "belogardist ično" literaturo (črne bukve, Turjak september 1943, domobranske revije). Pobirali so tudi mohorjevke, nabožne knjige, večernice in še kaj. Pri nas v Podgorici je bil glavni čistilec knjig napol pismen invalid Božo Pirman s pajdaši, ki je pobral skoraj polovico naših knjig, nabasanih v zidno odprtino izmere 40 X 80 cm v kamri. Mene ni bilo doma, ker sem v Ljubljani študiral. Vso zaplenjeno literaturo so odpeljali v papirnico Vevče. Tja so vozili tudi stare arhive, npr. železničarskega. Ko so pred stoletnico prihoda prvega vlaka po Južni železnici v Ljubljano z Dunaja
leta 1849 hoteli imeti napisano zgodbo zgodovinarja, jih je prosil za arhiv. Odgovorili so mu, da ga nimajo, ker so ga odpeljali na Vevče. Zgodovinar jim je odvrnil, da naj kar na Vevčah napišejo zgodovino. To navajam kot primer, kakšen primitiven odnos je imela začetna komunistična oblast do kulture in njene dediščine ne samo v naši dolini.
Starega knjižnega fonda seje tri leta po vojni malo ohranilo v šolskih omarah, novega pa ni bilo. Dobrepoljski dijaki, in sicer Podgoričani Milan Šuštar, Tone Hren, Tone Mehle in avtor tega zapisa ter Tone Prelesnik z Vidma, smo se z vednostjo KLO Videm dogovorili, da obnovimo javno knjižnico in pričnemo z zbiranjem denarja. Obiskali smo vsa državna podjetja v občini, vendar neuspešno. Povsod so nas zavrnili. Šefa Apnenice in kamnoloma v Predstru-gah, nekdanja last Josipa Šteha, sta bila brata Vodlan, doma iz Savinjske doline. Z njima sem se razgovarjal na travnatem bregu nad industrijskim tirom. Po obrazložitvi prošnje za finančna sredstva za obnovo knjižnice sta se pričela norčevati, kaj naj napol pismeni Dobre-poljci in klerikalci počnejo s knjigami. Temu razgovoru je prisostvoval tudi
10
domačin Dušan Kavčič, ne da bi izrekel kakšno dobro besedo za obnovo knjižnice, čeprav je imel kot borec NOV in komunist velik vpliv na politiko. Podoben odklonilni odnos smo doživeli tudi pri Gozdni upravi Predstruge in Stolarni Dobrepolje.
Obrnili smo se tudi na Kmetijsko zadrugo Dobrepolje. Predsednik zadruge Alojz Boštjančič z Vidma in predsednik nadzornega odbora Alojz Jakopič iz Podpeči, razgledana kmeta, sta takoj prisluhnila naši prošnji in dala denarno pomoč v taki višini, da smo študentje lahko nabavili skoraj 800 novih knjig v ljubljanskih knjigarnah in jih pripeljali na Videm v Jakličev dom. Pri evidentiranju in knjiženju teh knjig že prevedenih svetovnih klasikov in domačih avtorjev so nam pomagale mlade učiteljice, ki so prišle od drugod na videm-sko šolo. Vse z zadružnim denarjem kupljene knjige smo opremili z okroglim žigom Kmetijske zadruge Dobrepolje, ker knjižnica še ni imela svojega.
Takrat so bili odnosi med zadružniki in komunisti na oblasti zelo napeti. Na silo so kmete rinili v kmetijske delovne zadruge - kolhoze po ruskem sistemu, ti pa so se upirali, čeprav so jih zapirali. Kmete so tlačile tudi obvezne oddaje živine in pridelkov. Razumljivo je, da so nas dobrepoljske študente napadli, ker smo se povezali z "reakcionarnim" zadružnim vodstvom pri obnovi knjižnice. Na volilnih občnih zborih zadruge so zmeraj propadli, tako da nikoli niso mogli prevzeti zadružnega vodstva v svoje roke. Nam študentom so celo grozili, da bodo preprečili naše šolanje v Ljubljani. Posebno divji je bil novi učitelj in komunist Golob Ludvik. Očital nam je, da nismo nabavili nobene marksistične literature. Kaj naj z denarjem kmetov kupujemo še komunistično literaturo, smo jih povprašali. Obrnili smo se na aktivista OF v republiškem vodstvu, dr. Metoda Mikuža, odgovornega za razmere v kočevskem okraju, ki nas je obiskal na skupnem sestanku s komunisti in pomiril politične strasti.
Knjižnica je pričela delovati s knjižničarjem študentom Milanom Šuštarjem.
France Nučič
Naša kulturna dediščina
GOLOBICE
"Golobice" so oblikovani kruhki, ki jih vsaka dobrepoljska gospodinja na-peče v dneh pred božičnim večerom. Poznajo jih slovenski narodopisci pod nazivom "tičice" ali "civke" iz Suhe Krajine na Dolenjskem. O njih je obljubil napisati znanstveno razpravo naš znani etnograf Orel Boris, ki jih uvršča med pecivo, v katerem se kaže čaro-dejna upodobitev plodonosne moči. V naši dolini in hribovskih krajinskih vaseh, ki gravitirajo k nam, jih poznajo samo pod imenom "golobice". Zanimivo bi bilo dognati morebitno zvezo med tem nazivom pri nas in istim imenom, ki so ga poznali sedaj že izseljeni Kočevarji v Unterlandu. Naše gospodi-
Golobice
december 2003
nje jih napeko precej, ker jih mora dobiti vsak otrok v hiši, pa še sosedovi in bližnje ter daljne žlahte. Vsak Dobre -poljček si jih nabere dokaj.
Preden se bom ozrl na oblikovno plat, mislim pokramljati o sedanjem pomenu "golobic". Prvotni pomen je bil gotovo drugega izvora, danes pa jih dobi otrok menda zato, ker se na božični večer vanje naseli božji Duh in ko jih potem použijejo, pride na ta način božja moč v otroka, da potem bolje uspeva zlasti v rasti. Slišal sem teto, ki je prinesla "golobico" otroku, kako je dejala: "le pojej jo, le pojej, da boš kaj zra-stel!" Nekaj podobnega je v običaju ob poprtniku o svetih treh kraljih, kar nameravam podrobneje navesti v poglavju o poprtniku.
Otroci postavljajo "golobice" na sveti predvečer v hiši na mizo pod "bohko-vim kotom" kjer so tedaj postavljene jaslice. Ob njih molijo in prepevajo božične pesmi ter so prepričani, da v uri Odrcšenikovcga rojstva zapojo tudi golobice: Pridi, bogec, pridi, bogec!
Kot se je pomen teh podobnjakov predrugacil.se je izpremenila tudi njihova oblika. Vse oblike, ki žive danes, kažejo na dvojni izvor osnove: človeški (otroški) lik in ptico. Galetova gospodi-
Tone Ljubic
Ob 95-letnici rojstva
Učitelj Tone Ljubic, vsestransko razgibana osebnost, ki je združevala ljubezen do glasbe, likovne umetnosti in ljudskega izročila, se je globoko vsidral v zavest dobrepoljskega človeka. Najprej s svojim vzgojnim delom v šoli, kjer je že zgodaj dramil v svojih učencih tudi zanimanje do ljudskega izročila v Dobre-polju. O dobrepoljskih posebnostih je seznanjal tudi širši krog mladine, saj je že v mladinskem časopisu Naš rod objavljal članke z vsebinami iz dobrepoljske doline.
Leta 1944 je svoja raziskovanja objavil v samostojni knjižici Ljudska umetnost v Dobrepoljah. Iz tega dela objavljamo odlomek o naših božičnih podobnjakib - o "golobicah" in "poprtniku".
IN ŠE POVABILO
Na razstavi ljudske umetnosti, ki je v pripravi, bomo predstavili tudi najlepše golobice in najlepši poprtnik. Prosimo, da bi svoje božične golobice fotografirali in fotografije poslali na TD Dobrepolje; na tej osnovi nam boste pomagali pri izboru najlepših izdelkov za razstavo.
Anka Novak
nja iz Male vasi zna narediti lepe "golobice" v peterih oblikah.povedala pa mi je, da so v njenih mladostnih letih delali še drugačne "golobice" ki so bile podobne punčkam.
Dandanes je najbolj splošna ona oblika "golobic", ki gotovo izvira iz podobe Otroka v povojčku. Oblika je že močno stilizirana in poenostavljena ter obstoji iz štručke, ki je na obeh koncih malo stisnjena, da se komaj še lahko domislimo glave in povitih nog. Povoje si pa moramo predstavljati pokazane s kito na vrhu štručke.
Pogostna je oblika "golobice", zgrajene iz navadnega vozla. Primeren kos testa zvaljajo in ga potem zavozljajo. Krajši vozlov konec izoblikujejo v glavico, ki jo opredeljujejo kljunček in dvoje suhih borovnic namesto oči. Daljši konec, ki je ostal pri vozljanju testa, malo sploščijo in s par vtiski, ki je ostal pri vozlanju testa, malo sploščijo in s par vtiski s prsti, ali z rezi, nazobčajo, da nastane razče-perjen rep.
V dolini že precej gineva naslednja oblika, ki je pol punčka pol ptička. Trem parom kljuk, ki so včasih nadomeščene s kito, reko, da so sklenjene ročice, ker "golobica" moli Boga. Glavica je podobna ptičji in počiva na nazobčanem zglavju.
POPRTNIK
Poprtnik se naredi za tretji božični večer, za svete tri kralje. Biti mora okrogle oblike in ima določen okras. Tudi poprtnik spada med podobnjake, ki prispodab-ljajo plodonosne moči. Kakor se ta smisel kaže na svoj način pri "golobicah", tako se drugače tudi pri poprtniku. Zjutraj za svete tri kralje ga hišni oče razreze na primerne krajčke in jih razdeli med vse člane družine in živini. Najmlajši otrok pri hiši dobi najvišji oziroma naj debelejši krajček poprtnika. Postavijo mu ga na glavo ter začrtajo na hišne duri, do koder seže poprtnik. Pri tem izrečejo željo: "Da bi do prihodnjega leta vsaj toliko zrastel!" Drugo leto primerjajo otrokov prirastek na velikosti z začrtano mero na vratih ter nadalje zaznamujejo za naslednje leto.
Poprtnik tudi podeljuje telesno moč. Pravijo: "Kdor je od sedmih, nekateri tudi reko od devetih poprtnikov, postane
silno močan in se nikogar ne boji."
Svojo pravo moč pridobi poprtnik šele v noči pred svetimi tremi kralji, ko ga polože na lepo pogrnjeno mizo v hiši ter ob njem razpelo in sveče. Nekateri pravijo, da so nekdaj polagali poleg tudi ključe od kašče. Ta ključ naj bi nadomeščal še bolj staro navado, ko so polagali na trikraljevsko mizo po malo pridelkov, ki so navadno shranjeni v kaščah. Torej, če je božanstvu poklonjen ključ, razpolaga z vsem, kar se nahaja v kašči.
Likovno je poprtnik pestrejši kot "golobice". Obhod obkroža kita, ki so ji pridejani razni cvetki in sadeži iz testa. Naslednji element sestavljajo majčkene "golobice", ki so obrnjene k'osredju poprtnika, kjer sta navadno večja "golobica" in letnica, vse seveda iz testa. Ni misliti,
da bi imeli ti členi samo krasilni pomen. Ptičice, sadeži in cvetje, kot zastopniki živega sveta, prinašajo gotovo iz starega kultnega sveta čarodej ne namene priča-ranja plodovitosti pomladi. Nekateri na-rodoslovci menijo, da lahko tudi prispo-dabljajo duše prednikov, ki na svete večere obiskujejo svoja nekdanja bivališča. V zvezi s to vero utegnejo biti tudi prešce.
Pri nekaterih hišah naredijo poleg velikega hišnega poprtnika tudi male pioprt-ničke za otroke.
Sama kita, ki je na vsakem poprtniku, pa tudi na ženitovanjski pogači, ima gotovo svojstven pomen. Morda je podobnega pomena kot prastara bordura "volčjega zoba".
Iz knjige Toneta Ljubica: Ljudska umetnost v Dobrepoljah
KOLEDAR PRIREDITEV 2004
Več let zaporedoma je Turistično društvo Dobrepolje izdalo koledar prireditev v občini Dobrepolje, ki bi ga sedaj, ko se je tako dobro prijel, kar težko pogrešili.
Koledar prireditev je informativne in tudi promocijske narave, predvsem pa predstavlja pregled kulturnih, družabnih in drugih prireditev, zato naprošamo vse organizatorje, ki načrtujejo v letu 2004 izvesti kakršno koli prireditev, da posredujejo napoved svojih prireditev do 15.01.2004 na naslov Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
Ekologija, turizem
december 2003
Naša kraška naravna dediščina - priložnost za turizem
To je bil naslov turistične prireditve, ki jo je organiziralo Turistično društvo Županova jama v sodelovanju s turističnimi društvi občin Ivančna Gorica
in Dobrepolje 29. novembra 2003 v Grosuplju. S tem se je končal sklop tovrstnih prireditev v okviru občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Prva prireditev je bila v letu 2001 v Višnji Gori, v letu 2002je bila gostiteljica naša občina. Naj spomnimo, da je Turistično društvo Dobrepolje lanskoletno zaključno prireditev Urejena domačija združilo s podelitvijo nagrad najlepše urejenim vasem in najbolje ohranjeni kulturni dediščini v vseh treh občinah.
Letošnja medobčinska akcija, ki jo je vodila komisija v sestavi Pavel Groz-nik iz Višnje Gore, Marjana Peterlin iz Grosuplja in Zalka Jeršin iz Vidma, ni bila tekmovalnega značaja. V kraškem povirju Krke, kamor spadajo občine Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, si je komisija izbrala za ogled po dve naravni kraški znamenitosti iz vsake občine, ocenila stanje trenutne ohranjenosti ter proučila možnosti, ki jih nudijo za razvoj turizma.
V občini Dobrepolje so obiskali Pod-peško jamo in Ponikve s ponorno jamo Rašice. V zgibanki, ki so jo izdali ob zaključku akcije, lahko o teh dveh naravnih znamenitostih preberemo naslednje: "Podpeškajama s tristoletno zgodovino si zasluži boljšo usodo od današnje. Tudi Ponikve s ponorno jamo Rašice, privlačno okolico, polno zanimivih površinskih kraških in geoloških posebnosti, čakajo na prebujenje"
Komisija ob koncu akcije ugotavlja, da moramo to dediščino sami spoznati, jo
Pavel Groznik
Dramska skupina Scena med predstavitvijo skeča v dobrepoljskem narečju
dojeti in videti v njej razvojno možnost. Usposobiti jo je treba za nove izzive; v metodi naj bi se zgledovali po dobrih primerih, v vsebini pa dali pečat izvirnosti.
Rezultat in zaključek celotne akcije je bila zaključna prireditev v OŠ Brinje, ki je bila gostiteljica in sooblikovalka kulturnega programa, v katerem so sodelovali zborček Trobentice, mladinski in otroški zbor tamkajšnje šole, glasbena skupina Steklasa iz Ivančne Gorice in dramska skupina Scena iz Dobrepolja. Sicer pa je bil večji del prireditve izobraževalnega značaja, ki je poznavalcem in ljubiteljem naravne dediščine, ki jih v dvorani ni manjkalo, nudil mnogo užitka.
Po pozdravnih nagovorih županov Janeza Lesjaka iz Grosuplja in Antona Jakopiča iz Dobrepolja je sledilo predavanje prof. Marka Aljančiča, ki je raziskoval naravno okolje in dediščino naših treh občin in polnih 40 let v jamskem laboratoriju Tular v Kranju raziskoval in spremljal razvoj človeške ribice, zato je tudi svoje predavanje, sicer naslovljeno "Tristo let
raziskovanja kraškega sveta v špovirju reke Krke", podnaslovi! kar "Zgodba o človeški ribici". Akademik dr. Andrej Kranjc pa je v predstavitvi z naslovom "Kras kot priložnost za turizem" poskušal ob primerih kraških pojavov drugod po svetu, pokazati, kaj so drugje znali narediti iz podobnih pojavov, kot jih imamo mi. Na prireditvi so učenci iz osnovne šole Brinje predstavili še svoj projekt o naravni in kulturni dediščini njihovega šolskega okoliša. Prava poslastica za zaključek pa je bila multivizijska predstava Bogdana Kladnika "Okus teme".
Polna dvorana obiskovalcev iz vseh treh občin, ki je presenetila celo organizatorje, je dokazala, da je zanimanje za kulturno in naravno dediščino veliko. Med obiskovalci in člani turističnih društev pa se je ob strokovnih predstavitvah gotovo utrnila kakšna dobra ideja, kako izkoristiti naravno bogastvo za turizem.
M. Steklast
ZAPIS V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE, J. V. VALVASORJA, IZ LETA 1689, Z NAČRTOM PODPEŠKE JAME:
"... Drugo čudovito jezero, ki je tretje na srednjem Kranjskem, leži takoj pri vasi Pod-peč blizu Dobrepolja in ga tudi zapira gora, vendar tako, da ne ovira človeku dohoda. Greš v goro in prideš najprej do tekoče vode za streljaj globoko pod zemljo,... Ob tej vodi greš strašno daleč naprej - ponekod je prav nevarno - in prideš do jezera, ki te ne pušča dalje,..."
dar gntndns d.'rarottA iibjpttvlut
Piše: Zdravko Maric, dr.med.
Aktualno - a v zdravstvu stalno
i - t I _
Gripa (influenca) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča pogoste epidemije. Od časa do časa se pojavi tudi pandemija gripe, kar pomeni, da se gripa razširi po celem svetu. Takšne pandemije so lahko zelo tragične in prizadenejo veliko število ljudi. Tako je Španska pandemija v prejšnjem stoletju (pozimi leta 1918/19) zahtevala več kot 20 milijonov žrtev.
Vsako leto je veliko smrtnih primerov, ki so posledica obolenja za gripo. Temu so najbolj izpostavljeni otroci, starejši ljudje in bolniki s kroničnimi obolenji (astmatiki, srčni bolniki, diabetiki.). Epidemiološki podatki kažejo, da med odraslimi vsak deseti človek zboli za gripo, otroci pa zbolevajo še tri krat pogosteje kot odrasli.
Povzročitelji gripe so virusi iz zelo variabilne družine Orthomyxoviridae. Obstaja več tipov virusov: A, B in C. Virus gripe A je najpogostejši povzročitelj epidemij in edini povzročitelj pandemij. Naravni rezervoar virusa so živali (ptiči, prašiči, konji ...). Epidemije, ki jih povzroča virus gripe A, se pojavljajo na 2 do 3 tri leta. Virus gripe B prav tako povzroča epidemije, ki pa se pojavljajo redkeje, in sicer vsakih 4 do 6 let.
Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem, kihanjem in glasnim govorjenjem. Prenaša se tudi z neposrednim oz. posrednim stikom (preko kljuk, rokovanjem.). Zdrav človek se okuži z virusom z vdihom okuženega zraka skozi nos, usta. Lahko pa se okužimo tudi prek očesne sluznice. Virusi nato okužijo epitelijske celice zgornjega in zlasti spodnjega dela respirator-nega trakta. Tukaj se virusi izredno hitro razmnožujejo in se hitro razširijo po celotnem telesu. Celice, v katerih se virus razmnožuje, propadejo. Replikacijski ciklus virusa je zelo kratek in traja le 4-6 ur. Zaradi tega se bolezenski znaki (simptomi) gripe pojavijo zelo hitro po okužbi in nastopijo naenkrat.
Okužba z virusom gripe zmanjša odpornost
organizma in kot posledica se lahko pojavijo dodatne okužbe z bakterijami (pljučnica, bronhitis,.). Pri otrocih pa se zelo pogosto pojavi tudi vnetje srednjega ušesa. V preteklosti pravih zdravil skoraj ni bilo in smo bili pri zdravljenju omejeni na odpravljanje simptomov (vročina, glavobol,.). V zadnjih letih pa so se v svetu in tudi pri nas pojavila zdravila, ki delujejo na povzročitelja - virus.
Pomembno je, da prepoznamo bolezenske znake gripe in čimprej ukrepamo, preden se virus popolnoma razširi po organizmu. Ker je obdobje pojavljanje epidemij gripe povezano s številnimi nahodi, prehladi, je potrebno ločiti značilne razlike med obema boleznima. Vedeti moramo, da prehlad povzročajo popolnoma drugačni virusi in da prehlad ni gripa. Če se naučimo ločiti med tema dvema boleznima, smo že stopničko višje pri zdravljenju in obvladovanju gripe (glej tabelo spodaj!).
To sta torej obolenji, ki nam grenita zimske in spomladanske dni. Ali pa tudi ne, recimo, da smo dovolj odporni ali pa preprosto gripe k nam ne bo. Ker se bliža konec leta 2003, bi mogoče bilo pomembno opozoriti na nekatere stvari, ki se tičejo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Njhovo izvajanje po predpisih je bilo in bo tudi v prihodnje zelo pomembno. Bodite pozorni, pazljivi in dosledni pri naslednjih predpisih:
1. Za odprtje bolniškega staleža se morate javiti pri osebnem zdravniku v roku vsaj tri dni po nastopu bolniškega staleža, najboljše pa je isti dan; če ste bili na urgenci, pa vsaj naslednji dan;
2. Ne zanašajte se na odgovornost zdravnika pri pošiljanju kartoteke na zdravniško komisijo (izbranemu zdravniku Zavoda), ampak tudi sami pomagajte poskrbeti, da bo karton za podaljšanje bolniške na komisiji tri dni pred iztekom datuma prejšnjega podaljšanja;
3. Skrbno ravnajte z zdravili, saj vam zdravnik lahko predpiše nove recepte šele nekaj dni pred porabljeno zalogo;
	GRIPA	PREHLAD
vročina	je za gripo tipična in visoka (nad 38°C), traja 3 do 4 dni	se pojavi redko
kašelj	izrazito suh kašelj, ki se pogosto ra/vije v hujšo obliko	pokašljevanje
glavobol	pogost in izrazit	se pojavi redko
bolečine v mišicah	tipične in pogosto močnejše	se pojavijo redko in so neizrazite in blage
utrujenost, šibkost	zelo velika, traja dolgo časa	2-3 tedne zelo blaga
ekstremna Izčrpanost	nastopi takoj in je izrazita	se nikoli ne pojavi
nelagodje v prsnem predelu	zmeraj prisotno	je zaznavno in se lahko stopnjuje
zaprt nos	Včasih	pogosto
kihanje	Včasih	zmeraj
vneto grlo	Včasih	pogosto
nastop bolezenskih znakov	se pojavijo nenadoma in naenkrat	se začnejo pojavljati počasi in se stopnjujejo
4. Skrbno ravnajte s predpisanim materialom ali tehničnimi pripomočki, saj vam jih zdravnik lahko predpiše šele na dan, ko je poteklo obdobje, za katero je bila izdana določena količina le-tega;
5. Takoj in sproti kopirajte vse specialistične in druge izvide, originale dajte vložit v vašo kartoteko, kopije pa imejte za kontrolne preglede ali druge namene;
6. Ne zahtevajte na vsak način določenih zdravil (antibiotikov in podobno) ali raznih napotnic, saj mora biti vsaka terapija ali pregled pri speciallistu rezultat končnega dogovora po tehtnem posvetu in/ali pregledu pri splošnem zdravniku;
7. Poskušajte razumeti, daje nenujni prevoz z reševalnim vozilom namenjen le osebam, ki so nepokretni ali bi prevoz z javnim prevoznim sredstvom občutno škodil njihovemu že šibkemu zdravstvenemu stanju. Razlogi, češ "nimam nikogar, ki bi me peljal na pregled" niso utemeljeni in na podlagi njih se nalog za prevoz z reševalnim vozilom ne izdaja.
Da pa ne bi zaključil samo z obvenzostmi, nalogami, opozorili in tako naprej, bi omenil zelo pomembna in hvalevredna opažanja v smislu zavedanja se zdravega načina življenja in dejanskih aktivnostih pri njegovem izvajanju:
1. Nekateri izmed vas ste v zadnjem času popolnoma prenehali z določenimi zdravju škodljivimi razvadami (kajenje, alkoholizem);
2. Opažam čedalje boljše sodelovanje pri samokontroli in zapisovanju izmerjenega krvnega tlaka. Zapis doma izmerjenih vrednosti mi v veliki meri koristi pri načrtovanju ustreznega zdravljenja;
3. Mnogi od vas ste pripravljeni (čeprav imate nizke mesečne prejemke) opraviti samo-plačniške diagnostične postopke; predvsem ultrazvok, merjenje kostne gostote, določene nadstandardne laboratorijske storitve in preglede pri raznih specialistih. Posebej bi omenil, da je ena od pacientk opravila sa-moplačniško celo magnetno resonanco in tako skrajšala diagnostični postopek za več mesecev. Zal so pač čakalne dobe še vedno velik problem našega zdravstva. Moram pa omeniti prednosti, ki jih kljub denarnemu strošku prinaša samoplačniška storitev: prej je postavljena diagnoza, zgodnejši začetek zdravljenja, prej smo sposobni vključiti se v delo v službi ter nenazadnje skrajšamo hude psihične težave, ki so posledica negotovosti v pričakovanju na nekaj mesecev oddaljene rezultate preiskave;
4. Zelo pozitivne premike sem zasledil pri vključevanju (predvsem žensk) v razne rekreacijske aktivnosti. Gre za dejavnost, kjer obstaja še veliko rezerve, ki jo bomo poskušali v bodoče s skupnimi močmi čimbolje izkoristiti;
5. Veliko se vas je prišlo cepit proti gripi in s tem ste v veliki meri prispevali k boljši obrambi v primeru njene epidemije.
Na koncu pa še želje ob novem letu. Naj vas spremlja sreča, ki naj vam prinaša zdravje, uspehe, nortranje zadovoljstvo in čimveč prijetnih trenutkov v družbi vaših najdražjih. Želim vam pa tudi vesele in blagoslovljene božične praznike!
Intervju
INTERVJU
Naš zdravnik -dr. Zdravko Maric
Človek sreča v življenju mnogo ljudi, a med njimi le malo takih, do katerih čuti resnično spoštovanje. Dr. Zdravko Maric je zagotovo eden od njih. Ne le zaradi svoje strokovnosti, ampak tudi zaradi splošne razgledanosti in uglajenosti, prijazne komunikativnosti ter človeških kvalitet, kijih ni mogoče prezreti
že v krajšem pogovoru z njim. Rojenje bil v Prckmurju, kjer je tudi preživel mladostniška leta. Po srednji šoli gaje življenjska pot zanesla kot študenta medicine v Ljubljano, kjer živi še danes. Ves čas dela kot splošni zdravnik, in sicer že dvanajst let, večino svoje delovne dobe v zdravstvenem
domu Grosuplje.
Mnenje o občini in ljudeh pa je na kratko težko povedati. Prevladujejo pozitivni, prijetni občutki ne samo v smislu odnosa zdravnik - bolniki, ampak tudi če ustvarjam mnenje kot opazovalec ljudi v občestvu, skupnosti ter njihovo zgledno in uspešno funkcioniranje na lokalnem nivoju.
Ali se vam zdi, da smo v čem drugačni od drugih? Vas je kaj presenetilo, morda razočaralo?
Prav gotovo ste Dobrepoljci drugačni od drugih. To lahko zatrdim, saj sem živel v Prek-murju in na Štajerskem, sedaj živim v Ljubljani in lahko stvari primerjam. Presenetilo me je to, zaradi česar Dobrepolje in Struge tudi občudujem. Z
Koliko časa ste že zaposleni v Dobrepolju in kako ste "zašli" k nam? Ali vas je morda že prej kaj vezalo na to dolino?
V Dobrepolju sem zaposlen že osem let. Sem me je življenjska pot ponesla popolnoma po naključju, verjetno neka višja sila. V začetku sem pomagal kolegu dr. Shawishu, s katerim sva odlično sodelovala, v določenem trenutku (pred osmimi leti) pa sem se moral odločiti: ali Grosuplje ali Dobrepolje. In odločitev je znana, bila je tudi dobra.
Kako se počutite tukaj oz. kakšno mnenje ste si ustvarili o tej občini in o ljudeh še posebej?
Bom začel kar pri "delovni ekipi", ki me je sprejela ob mojem prihodu. Naj povem, da se kljub mojim sicer stalnim maksimalnim naporom za normalno funkcioniranje splošne zdravstvene oskrbe zavedam, da so temelji zanjo ob mojem prihodu že obstajali. Glavne osebe, ki so te temelje postavile in še mene vpeljale v klimo delovnega okolja, so dr. Shavvish, sestra Ljuba in zobotehnik janež Ivane. Zelo lepo so me sprejeli medse, za kar sem jim izjemno hvaležen.
Pred odhodom na hišni obisk
besedami bi se dalo to opisati kot trdoži-vost, neupogljivost, zmožnost preživetja kljub večdesetletni ignoranci s strani države in njenemu vsiljevanju "šablonske-ga" razmišljanja.
Nekega začetnega razočaranja ni bilo. Gre predvsem za sprotna razočaranja, mogoče bolj pretresenost, ne na splošno nad Dobrepoljem, ampak nad krutimi usodami posameznikov, ki pa so žal prisotne povsod. Pa vendar se vselej ob takem dogodku sprašujemo, zakaj se je moralo to zgoditi prav v naši sredini.
In če vas smem vprašati kot zdravnika, ali opažate tukaj kaj posebnega, kar zadeva pogostost ali razširjenost posameznih bolezni?
Razlika v pogostosti bolezni je primerjalno posledica življenjskih pogojev podeželje - mesto. Mislim, da Dobrepolje ne odstopa bistveno v pogostosti posameznih bolezenskih sklopov od drugih podeželskih področij v Sloveniji.
Nekje pravite, da pokazatelj zdravja niso le dobri izvidi, ampak zavedanje, da se dobro počutimo in da smo zadovoljni sami s sabo. Ali lahko o tem poveste kaj več?
Na kratko: nekje mora biti meja, ko rečemo: zadovoljen sem s svojim počutjem in s svojimi izvidi. Naprezanje za "zdravjem na papirju" gre lahko do take mere, da je hlastanje po njem (mučna dieta, odpovedovanje življenjskim sladkostim, nenormalno uživanje zdravil) eno samo garanje, ki nima nobene veze z zdravjem, dobrim počutjem in je navsezadnje kot babilonski stolp. Tako nas prevzame, da nas v primeru najmanjšega neuspeha pri njegovem vzdrževanju pahne v trenutku v depresijo, razočaranje in konf likte z vso okolico.
Po drugi strani pa je pomemben tudi vpliv, ki ga ima na kakovost in način življenja zdravstveno stanje. Ali ni vse skupaj povezano?
Vse skupaj je povezano v smislu ohranjanja ravnotežja. Če primerjam zdravstveno stanje z našo dušo v religioznem smislu, bi rekel takole: ljudje grešimo, ker je taka naša narava. Grešimo glede vere in seveda glede zdravih navad. Če smo naredili nekaj negativnega, poskušajmo stvari popraviti s pozitivnimi dejanji. Na primer: če imamo občutek, da smo med prazniki preveč jedli, se aktivirajmo in s povečano športno aktivnostjo potrošimo odvečno energijo. To seveda zahteva ogromno samodiscipline, pa vendar je težak le začetek, potem se človek
S sestro Ljubo Laharnar
tega navadi.
Ali smo dovolj ozaveščeni na zdravstvenem področju in ali namenjamo dovolj pozornosti preventivi in skrbi za zdravje?
Spet smo pri preventivi in mislim, da je prav tako. Napaka nas,ki učimo ljudi preventive in zdravega življenja, je v tem, da nepretrgoma ponavljamo tistih šest, sedem točk zdravega načina življenja, kar ima za"posledico le-to, da posamezniku gre na eno uho noter, na drugo pa ven. Boljša rešitev problema bi bil pestrejši način prikazovanja zdravega življenjskega sloga in pestrejša ponudba različnih oblik za izvajanje teh dejavnosti, [mam kar nekaj idej, kako bi se dalo v našem Dobrepolju temelje teh stvari vzpostaviti z minimalnimi stroški in glede na dinamiko dogodkov, pričakujem, da bom prve aktivnosti v sodelovanju z občino začel prihodnje leto. Kaj in kako pa naj ostane skrivnost, prepričan sem v dober in množičen odziv.
Vaše ambulantno delo vključuje tudi hišne obiske? Ali so pogosti in kako jih usklajujete z vašim delom v ambulanti?
Na nujne obiske se odpravim takoj, kar med delom v ambulanti, za druge si napišem seznam in jih opravim po končanem delu v ambulanti. Teh obiskov je precej, navadno nekaj na teden, včasih pa tudi trije do štirje na dan.
Hišni obiski dajejo pravi pečat delu splošnega
zdravnika, še posebej na podeželju. Obisk zdravnika na domu ni le pregled bolnika, ki ne more v ambulanto, temveč tudi vzpostavitev kontakta z družinskimi člani in spoznavanje okolja, v katerem le-ti prebivajo. Velikokrat se zdravnik na domu sreča z osebo, sorodnikom obolelega, ki se izogiba ambulante, vzpostavi z njim kontakt in marsikdaj s tem premaga oviro, ki je oba oddaljevala. Nemalokrat se tudi zgodi, da je v družini kateri od članov bolj bolan in potreben pomoči, kot tisti, za katerega se je klicalo na hišni obisk. Ovira, ki me omejuje pri pogostejšem izvajanju zdravljenja na domu, ni pomanjkanje volje, ampak pomanjkanje časa.
Zdravnik se pri svojem zdravniškem poslanstvu pogosto srečuje s človeško tragiko, smrtjo ... Priča je najbolj stresnim trenutkom v življenju. Koliko vas to prizadene kot človeka?
Da, to so krute usode posameznikov, o katerih sem govoril malo prej. Ljudje, ki trpijo ali pa nenadoma umrejo, so zame posamezne žrtve iz milijonske množice. Ne mislim podcenjevati specialistov iz ostalih vej medicinske stroke, vendar bi zatrdil, da je splošni zdravnik v teh pogledih najbolj izpostavljen in če pomislim na nekatere primere, ki sem jih izkusil v moji praksi, lahko rečem, da veliko prenesem. Verjetno me obilica dela potegne naprej, da stvar uspem postaviti nekako v ozadje, pa vendar moram reči, da me tragične stvari prizadenejo in mislim, da je tako prav. Prizadetost ob umrlem človeku je potrditev dostojanstva, ki mu pripada ne glede na njegovo situacijo za časa življenja, ne glede na starost ali kakršnokoli drugo lastnost. V kolikor bi sam pri sebi opazil, da ostajam ob takih situacijah v svoji notranjosti ravnodušen, bi se zamislil in se samokritično vprašal: "Si mar robot, ki je prišel naredit analizo o odsot-
nosti vseh življenjskih funkcij in napisat suhoparno poročilo o smrti, ali si razsoden človek z normalnimi čustvi, ki mora biti sposoben umrlega pregledati na spoštljiv način in hkrati napraviti prvi pomemben korak med umrlim in svojci v smislu soočenja s tragično, nepovratno usodo. Če si to drugo, potem si še vreden opravljati svoj poklic," bi sklenil svoj razmislek.
Kot zdravniku se vam gotovo postavljajo osnovna filozofska vprašanja človekovega bivanja. Kakšen je vaš pogled na svet? Kakšna je po vašem vloga posameznika v tem svetu?
Moj pogled na ta svet je takšen, da obstajata dve razsežnosti. Ena je vesolje, druga je naš notranji svet. Po mojem je večji naš notranji svet iz sledečega razloga: za vesolje si predstavljamo, da je zelo veliko, morda neskončno, saj nas o tem prepričujejo oddaljenosti ozvezdij, ki jim ni videti konca. Naš notranji svet je pa tako velik, da niti nimamo enote, s katero bi ga merili, niti ne moremo kako drugače ocenjevati njegove razsežnosti. Razdalje vesolja obvladuje oz. povezuje vsaj do neke mere človek s svojimi občutki za dimenzijo, naš notranji svet pa je nekako podrejen neki višji sili, ki ga obvladuje in konsolidira v nam še neznano dimenzijo. Iz tega sledi po mojem delitev na materialiste in idealiste. Materialisti občudujejo prostranost vesolja, idealisti pa prostranost duševne sfere.
Najbolje je, če se vsak posameznik trudi, da je njegova vloga čimbolj zlita z okolico, če pa že prihaja do določenih posebnih navad določenih ljudi ali kroga ljudi, naj bo to temelj za nek pozitiven premik, ki bo koristil tudi širši populaciji.
Sveta ne moremo spremeniti, ne preostane nam drugega, da se mu prilagodimo. To je ena od vaših misli, ki sem jo zasledila. Vsekakor optimistični pogled na svet. Ste taki po naravi ali pa mislite, da je to v svetu, v kakršnem živimo, to edini izhod?
Žal je to edini izhod večji del našega življenja. Pa vendar nas v naši notranjosti ne sme uspavati in nas narediti nepozorne za morebitne priložnosti, ki se včasih pojavijo, da kakšno stvar spremenimo na bolje. Torej bodimo na videz prilagojeni, hkrati imejmo odprte oči za nenadno izkazane priložnosti, da nam ne splavajo po vodi.
Ali ste kljub temu kdaj razočarani nad družbenimi in političnimi razmerami in dogodki pri nas in kaj vas naj-
Prireditve
bolj moti?
Moti me monopol, ki si ga nek posameznik ali podjetje ne zasluži s svojim delom, ampak ga je pridobil zato, ker ugaja vodilni politični eliti.
Kakšno mnenje imate o kolegih zdravnikih, ki so vstopili v politiko?
Kar zadeva kariero, so vsekakor uspešnejši od nas, ki delamo v ambulantah, so pa v veliki meri prikrajšani za veliko pestrost v medčloveških odnosih, ki bogatijo naše življenje.
Kako preživljate prosti čas in kaj vam pomaga prebroditi življenjske težave?
Ves moj prosti čas, ko nisem v službi, poskušam posvetiti moji družini, ki šteje pet članov. Menim, da je pozitivna klima v odnosih med ljudmi, ki nas povezuje domače ognjišče, največje bogastvo, pa naj bo to družina v tradicionalnem smislu (mož, žena, otroci, stari starši) ali kakšen drugačen, recimo temu sodobnejši način sobiva-nja. Komur dom veliko pomeni, lažje izplava na površje po hudih vsakdanjih obremenitvah v službi, ki nas včasih dobesedno potapljajo v nemilostne duševne stiske.
Verjetno pa najdete kaj časa tudi za kakšen hobi. Kje še najdete zadovoljstvo in sprostitev?
Imam veliko želja po raznih hobijih, vendar se jih enostavno ne morem lotiti. Edina stalna in redna rekreacija, ki jo gojim skupaj s svojimi tremi otroki, je karate. Na treninge hodimo trikrat tedensko po eno uro in moram reči, da kakorkoli sem izčrpan tisti dan, se skoraj vedno prisilim, da se treninga udeležim. Potem se zelo dobro počutim. Če se ozrem na motiv za moje vztrajanje pri tem športu (kamor hodim že šest let), bi navedel sledeče: sproščanje hude notranje napetosti, ki se je nabrala v meni čez dan in nabiranje ter ohranjanje kondicije in moči.
Smo pred božično-novoletnimi prazniki. Kaj vam pomenijo? Kako jih preživljate in kako jih nameravate preživeti letos?
Božično novoletni prazniki so priložnost za prijetno druženje v družinskem krogu. Preživljam jih zadnje čase kar doma, za Silvestra grem z otroki opolnoči na ljubljanske ulice, kjer opazujemo ognjemet. Tudi letos bo tako.
Kaj si želite v novem letu?
V novem letu si želim imeti izpolnjene pogoje za nemoten potek ambulantnega dela in hkrati nekoliko več možnosti za posvečanje družini. Seveda pa želim tudi vsem bolnim ozdravitev, zdravim pa ohranitev dobrega počutja. Naj bo novo leto srečno za vse. Če leto prinese srečo le enemu, ostalim pa obrne hrbet, po mojem tudi tisti eden, ki se mu je sreča izkazala, ne more biti srečen. Sreča, ki je ne moreš deliti, človeka uničuje, podobno kot žalost ali jeza, ki je na noben način ne moreš sprostiti iz svoje notranjosti.
Morda še kakšno sporočilo našim bralcem?
Moje sporočilo vsem bralcem bi bilo: kadar vam veje sekajo, korenine poganjajte.
Hvala za lepe misli, spodbudne besede in vse ostalo, s čimer ste obogatili naše bralce.
Pripravila: M. Steklasa
Pa smo adventno-Miklavžev sejem v sklopu občinskega praznika uspešno zaključili
Ob zaključku smo se zavedli, da končujemo že deveti adventno-Miklavžev sejem. Za uspešnost vseh dosedanjih prireditev gre v prvi vrsti zahvala TD Podgora in vaščanom. Veliko je prispeval tudi gospod župnik Franc Škulj z obvestilom v Oznanilih in lepo opravljeno otroško mašo za najmlajše. Pri maši je bilo veliko otrok s starši in vsi so uživali pri živem sodelovanju in petju.
Tudi blagoslovitev adventnih venčkov je bilo uspešno, saj je bilo le teh ogromno za vsak okus in žep. Zahvalimo se tudi kočijažu g. Branku, ki je na zapravljivčku pripeljal sv. Miklavža s spremstvom. Le-ta je letošnje leto pripotoval iz Strug in to zelo uspešno. Kakor vse kaže, je bil sv. Miklavž z nami in z obiskom zadovoljen in se bo to sodelovanje še nadaljevalo, kar je pohvale vredno. Obdarjen je bil vsak otrok, če že ne z darilom, pa vsaj s polno pestjo bonbonov.
Tudi stojnic je bilo veliko in seje dalo marsikaj kupiti, od piškotov, sveč, adventnih venčkov, cvetličnih aranžmajev za na mizo, grobove, nogavice, konfekcija za otroke in odrasle, kvačkane rože in aranžmaji, prti in slike, razglednice, med in izdelki iz medu, suha roba, lučke za drevesca itd.
Ob zaključku prireditve pa malo v razmišljanje:
Ali hočete, da s to prireditvijo še nadaljujemo?
Kaj pogrešamo pri prireditvi in ali bi bilo bolje pričeti ob 13. uri?
Ali bi se dalo združiti ali opustiti in ne miklavževati na treh ali štirih prireditvah?
Ali se ne bi našel in javil sponzor iz vsake vasi za obdaritev vseh otrok v posamezni vasi (lahko bi prišel tudi Miklavž v vasi)?
Ali ni za srečo otrok potrebno zelo malo, pa ne znamo storiti tega ali nočemo?
Ali ni adventni čas tudi čas poglobitve in dobrote in razmislek o razveselitvi otrok, sosedov, zakoncev, znancev ...?
Vsaka ideja, ki bo usmerjena k izboljšanju prireditve, povečanju zanimivosti prireditve, bo dobrodošla. Oglasite se v časopisu ali pokličite TD Podgora.
Anton Novak
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
Podgora 28, 1312 Videm Dobrepolje
vas v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE
vabi
v četrtek, 25. decembra 2003 na tradicionalni, že
10. POHOD Z BAKLAMI IVA
PREDVEČER DNEVA SAMOSTOJNOSTI,
s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI
naše države.
Cilj pohoda je Kamen vrh.
PROGRAM POHODA:
Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo in topel napitek. Odhod na Kamen vrh bo skupaj z vodiči ob 18. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro zmerne hoje.
Izhodišča za pohod so še iz vasi: Podpeč, Predstruge in Ponikve, vendar brez vodičev. Odhod iz vseh lokacij je ob 18. uri, bakle pa bo možno kupiti pol ure pred odhodom na zbirnih mestih.
Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Ob 20. uri je predviden odhod nazaj v dolino.
Za vse, ki bi se radi družili, bomo pripravili družabno srečanje v koči pri Koritu (približno 10 min. hoje od zbirnega mesta), na katerem vam bomo ponudili prekajene klobase, pijačo in ples.
Za tiste, ki pa jih zanima drugačen zaključek pohoda, pa bomo v gostilni pri Zori v Kompoljah pripravili pojedino PRISTNIH DOBREPOUSKIH KOLIN, za kar pa seje potrebno prej prijaviti. Prijave sprejemata do 22. decembra 2003, člana TD Podgora: Alojz Strnad na številkah 7867-076 ali 031 661-704 in Janez Škantelj na številkah 7808-129 ali 031 610-288, ki vam nudita tudi vse dodatne informacije.
Pridružite se nam, veseli bomo vaše udeležbe!
Turistično društvo Podogora in Planinsko društvo Dobrepolje
Turistično društvo PODGORA vam želi
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2004!
Naj se vam v novem letu izpolnijo vse želje in pričakovanja, naj prihajajoči božič prinese
mir in radost, novo leto pa obilo zdravja, sreče, uspehov, zadovoljstva in. prijetnih doživetij.
*3>
Zahvaljujemo se našim sponzorjem in vsem, hi se naših prireditev udeležujete in s tem dajete priznanje našemu delu.
Miklavž med otroki v dvorani Jakličevega doma
Na Miklavžev večer je bila dvorana Jakličevega doma skoraj premajhna za veliko število otrok, ki so skupaj s svojimi starši prišli na miklavževanje. Najprej so z zanimanjem prisluhnili igrici Oh, ti darovi, ki jo je pod vodstvom Eme Sevšek zaigrala dramska skupina predmetne stopnje šole na Vidmu, potem pa jih je razveselil še prihod Miklavža s spremstvom. Z žarečimi očmi in polni pričakovanj so prihajali na oder po darila, najbolj pogumni pa so Miklavžu tudi kaj povedali in zapeli. (M. S.)
10-letnica vrtca v Dobrepolju
22. novembra je vrtec v Dobrepolju slovesno proslavil 10-letnico obstoja. Jubilejno praznovanje je privabilo v Jakličev dom veliko obiskovalcev.
Sproščen nastop vrtčevskih otrok
Scenarij prireditve je bil zanimiv, govorne nastope so dopolnjevale privlačne plesne in druge točke, ki so z domiselno narejenimi uniformiranimi otroškimi oblačili, prisrčnostjo ter neposrednostjo poželi velike simpatije gledalcev Na odru so se predstavili otroci iz videmskega kot tudi iz kompoljskega vrtca. Posebno zanimivost pa je predstavljalo računalniško projecira-nje fotografij vseh dosedanjih generacij vrtčevskih otrok.
Program je povezovala Marija Žnidaršič, ki vrtec uspešno vodi že od leta 1993, ko je bil ta še enota grosupeljskega vrtca. O tem, kako je prišlo od ideje do prvih konkretnih dejanj pri ustanavljanju vrtca, za katerega se je najprej našel prostor v Kompoljah, je spregovoril takratni podpredsednik skupščine bivše občine Grosuplje in sedanji občinski svetnik Brane Brod-
Zahvala staršev in prve generacije otrok v vrtcu
nik. Župan Anton Jakopič pa je svoje izvajanje začel z letnico 1995, ko je bila ustanovljena nova občina in kmalu za njo JVIZ OŠ Dobrepolje, ki je vključeval tudi vrtec. To je bilo po županovih besedah zlato obdobje nove občine, ki je prineslo občanom velike pridobitve. V nadaljevanju je postregel z nekaterimi podatki v zvezi z vzdrževanjem in financiranjem vrtčevske dejavnosti. Tako smo lahko' zvedeli, da starši v naši občini v povprečju prispevajo 24 odstotkov, občina pa 76 odstotkov, kar je precejšen izdatek iz proračuna. Vendar je ob tem pomembno predvsem to, da vrtec deluje v zadovoljstvo vseh, je ugotavljal v svo-
jem govoru Anton Jakopič. Zadovoljstvo pa je v svojem govoru izrazil tudi ravnatelj Ivan Grandovec. Pri naštevanju imen posameznikov, ki so se pred več kot desetletjem zavzemali za ustanovitev vrtca, je omenil tudi nekdanjega ravnatelja Jožeta Mikliča, ki je bil skupaj s takratnimi krajevnimi strukturami najbolj zaslužen, da se je ideja o vrtcu uresničila tudi v Dobrepolju. Nato se je zahvalil staršem, ki so zaupali svoje otroke vrtcu, občini, društvom in vsem zaposlenim v vrtcu za trud, ki ga vlagajo v delo z otroki, saj polegrednegavzgojnovarstve-nega dela izvajajo še različne projekte in povezujejo različna področja, gojijo ljudsko
Zaposleni v vrtcu z ravnateljem zavoda I. Grandovcem
Vodja vrtca Marija Žnidaršič z županom
izročilo in dobro sodelujejo s starši, krajani itd.
Dobro sodelovanje seje odražalo tudi na sami prireditvi. Tako je bila med nastopajočimi tudi recitatorka Tončka Kastelic ter zvesti spremljevalci vrtca pri ohranjanju ljudskega izročila Zagoriški fantje s pripovedovalko Ančko Lazar.
Največji delež pri oblikovanju programa pa je poleg otrok pripadal staršem. V sodelovanju z eno od mamic in dijakinjo Ano Erčulj so otroci izvedli plesno dramatizacijo. Za posebno poživitev prireditve pa so poskrbeli kar starši sami, saj so v režiji Saše Strnad zaigrali otroško igrico Piščanček Pik. Lepo presenečenje pa so pripravili tudi starši prve generacije vrtčevskih otrok. V imenu teh so obujale spomine in izrazile zahvalo vzgojiteljicam Rezka Tekavčič, Jožica Ljubic in Cvetka Tavželj, od otrok pa sta se lepih dni v vrtcu spominjala sedmošolec Rok Tekavčič in srednješolka Urška Tavželj.
Prireditev se je zaključila s podelitvijo priznanj in s pozornostjo, ki jo je Stolarna Dobrepolje namenila najmlajšim. Direktor Stane Škulj je ob tej priložnosti podaril otrokom nove stolčke. Prav za konec pa so organizatorji pripeljali oder še torto. Skratka, manjkalo ni ničesar, kar sodi zraven k tako lepemu praznovanju.
Tekst: M. Steklasa Foto: Matej Kalan
<Da bi imeli mir v srcih, veselje v očeh, dobroto v dlaneh.
Želimo vam lepe božične in novoletne praznike ter veliko sreče in uspehov v letu 2004.
Ravnatelj in vsi iz JVIZ OŠ DOBREPOLJE
ZAHVALA OB PRAZNOVANJU 10. OBLETNICE VRTCA V DOBREPOUU
Vsem nastopajočim otrokom, posebej staršem: Saši Strnad, Mihi Struni, Janezu Tomšiču, Marku Okornu, Aniti Gvozden, Barbari Prijatelj, Janji Cingerle ter Renati Strnad. Hvala Tomažu Šuštarju in Petru Jakopiču za luč in zvočne efekte med igrico.
Zahvala gospe Ančki Lazar, Zagoriškim fantom in staršem prve generacije otrok v vrtcu: Rezki Tekavčič, Jožici Ljubic in Cvetki Tavželj ter Roku Tekavčiču in Urški Tavželj, ki sta bila prva generacija otrok v vrtcu.
Posebna zahvala gospe Tončki Kastelic in vsem, ki ste nam čestitali. Posebej Stolarni za podarjene stolčke, ki so zelo dobrodošli.
Zahvala Mateji Lohkar za šivanje kostumov, Tonetu Steklasi za luč, Boštjanu Grandovcu za projeciranje, Andreju Škantlju za snemanje, Mateju Kalanu za fotografiranje in nenazadnje Štefanu Zumanu za pomoč v dvorani.
Zahvala tudi prof. likvne vzgoje Svetlani Jakimovski za pomoč pri izdelavi lutk, Miri Erčulj in Trgojanu za pomoč pri pogostitvi. Hvala Občini Dobrepolje in Pekarni Blatnik /a sponzoriranje in društvu upokojencev za uporabo prostorov.
Z željo po nadaljnjem sodelovanju se vsem zahvaljuje kolektiv vrtca Ringaraja Videm in Cicibana Kompolje.
* RDEČE JABOLKO ZA ZDRAVJE, * , SONCE V SRCU ZA NASMEH. +
ZIMO BELO ZA VESELJE. +
* SREČO V ŽEPU NA VSEH POTEH!
Poslovalnica      Kolodvorska 3. 1290 Grosuplje GROSUPLJE      tel.: (01) 786 51 70; taks.: (01) 786 10 19 e-mail: grosuplje@studentski-servis.si
20
Prireditve
december 2003
Adventni venčki in novoletne voščilnice iz šolske delavnice
Pred božičnimi in novoletnimi prazniki hodniki in učilnice na razredni stopnji osnovne šole na Vidmu odenejo v praznično podobo. Tudi letos ni bilo nič drugače.
Na praznike so se začeli pripravljati že konec novembra, ko so organizirali dve delavnici z izdelovanjem adventnih venčkov in novoletnih voščilnic. Učenci so že nekaj dni prej pridno nabirali in prinašali v šolo storže, Šiške, orehe, arašide, posušene pomaranče in drug naravni material, ki so ga potrebovali za izdelovanje adventnih venčkovTV drugi delavnici so izdelovali voščilnice in se pri tem posluževali različnih tehnik, kot so risanje z barvnimi svinčniki na temno podlago, vezenje s srebrno in zlato nitko na papir, slikanje s konturo in pla-
stično oblikovanje iz valovite lepenke.
V obeh delavnicah so učencem pod vodstvom učiteljic in učiteljev pomagali tudi njihovi starši. Rezultat skupnega dela so bili unikatno izdelane voščilnice in estetsko oblikovani adventni venčki, ki zdaj.v prazničnem času, krasijo njihove domove.
Učenci podružnične šole Ponikve pa so namesto dosedanjega adventno-Miklav-ževega sejma letos prav tako organizirali delavnico adventnih venčkov, voščilnic in drugih novoletnih okraskov.
M. Steklasa
Razstava jaslic
Osrednjo proslavo ob občinskem prazniku je popestrila vrsta spremljajočih prireditev in dejavnosti, med katerimi je bila tudi razstava jaslic v sejni sobi občine.
Razstavo so pod vodstvom učiteljic in vzgojiteljic pripravili na kompoljski šoli in je rezultat skupnega dela šole in vrtca ter odraz dobrega medsebojnega sodelovanja. Pripravili so jo v okviru projekta Praznovanje božiča nekoč in danes, ki je obsegal vrsto predhodnih aktivnosti. Gregorčkov ata iz Brezij je otrokom pripovedoval o praznovanju božiča v starih časih, nato pa so se lotili zbiranja materialov za jaslice. Po rednem pouku so se zbirali v delavnicah in izdelali komplete osmih jaslic iz različnih materialov, kot so slano testo, keramo masa, das masa, medeno testo, papir, marcipan, testenine in naravni material. Ker so bili materiali zelo različni, so se lahko preizkusili v izdelavi figuric in okraskov prav vsi otroci, tudi tisti iz vrtca.
Vsi skupaj so pokazali veliko ustvarjalnosti in ročnih spretnosti, razstava pa je pomenila nekaj novega in zanimivega med prazničnimi prireditvami.
M. Steklasa
SLS
Slovenska ljudska stranka
"Dele nam je rojeno Sin nam je dan"
Ob bližajočih se božičnih praznikih želimo vsem našim občanom vesele božične praznike. Božič naj bo naš praznik, praznik miru, odrešenja, veselja in družinske povezanosti. Ne darila, ne nakupi, ne zunanji blišč luči naj nas ne preslepijo, da v božični noči ne bi videli Luči, tiste Luči, ki edina lahko razsvetli tudi najgostejšo temo. Tudi tisto temo, ki nam včasih močno zastira pogled, da ne vidimo ne levo ne desno in ne vemo naprej. Edino ta luč, betlehemska Luč naj nas napolni z močjo, da bomo tudi mi lahko drug drugemu luč in opora v življenju.
S temi mislimi zaželimo vsem našim občankam in občanom tudi vse dobro v letu 2004.
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Dobrepolje
Lojze Peterle - zmagovalec v kategoriji Dosežek leta
Tednik European Voice, bruseljski tednik o evropskih zadevah, je na razglasitvi Evropejca leta 2003 v kategoriji za Dosežek leta nagradil slovenskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki se je kot prvi iz držav kandidatk prebil v hodnike moči EU, in sicer kot član predsedstva konvencije o prihodnosti povezave. Peterle se je za častni naziv potegoval med 50-mi posamezniki, ki so v minulem letu najbolj zaznamovali evropsko prizorišče. Za dosežek leta so se potegovali še italijanj-ski premier Sivio Berlusconi, šef evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, generalmajor Pierre Maral in malteški premier Eddie Fenech Adami.
Občinski odbor N.Si Dobrepolje se veseli uspeha, ki ga je dosegel Lojze Peterle v uglednem evropskem časopisu med zavidanja vrednimi kandidati. Ponosni smo nate in verjamemo, da boš še naprej uspešno predstavljal Slovenijo in našo stranko Novo Slovenijo. Prepričani smo, da bo tudi ta uspeh prispeval k odličnemu rezultatu Nove Slovenije na evropskih volitvah prihodnje leto.
Nova Slovenija
Krštanatalluaika stranka
Prihaja novo leto, sedaj še neznano; upamo in želimo, da nam bo prineslo čim več dobrega. Kjer so želje,
je namreč tudi možnost za njihovo uresničitev.
Vsem občankam in občanom občine Dobrepolje
in vsem bralcem Našega kraja želimo doživeto
praznovanje vseh praznikov,
ki jih prinaša december. Želimo, da praznujete
vsi, saj nas prazniki povezujejo,
notranje bogatijo in izpolnjujejo.
Vsem želimo,
v času božičnih praznikov in dnevu samostojnosti,
da bi luč miru iz Betlehema,
ki poraja mir, odnos, pogovor, strpnost in
nas povezuje in spodbuja k samozavesti,
prinesla tudi v prihajajočem letu
obilo notranjega zadovoljstva.
Dovolj je razlogov,
da se z vedrino oziramo v prihodnost
Dovolj je razlogov,
da se veselimo življenja.
Zlasti če bomo vsi prisluhnili
pesniku Tonetu Pavčku, ko pravi:
"Na svetu si, da sam si sonce in
da s sveta odganjaš sence"
Občinski odbor N.SI Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka
Lojze Peterle s poslanci po zadnji seji v državnem zboru pred počitnicami v Zalipovcu (julij 2003)
LOS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Naj vam prihajajoči prazniki izpolnijo veliko skritih želja ter prinesejo srečo v poslovno in osebno življenje. Uspešno zakorakajte v novo leto 2004!
OO LDS Dobrepolje
Pisma bralcev
december 2003
"Kako je Bogu mar za Hočevje"
Človeku se pa res v življenju zgodijo stvari, ki jih nikoli ne bi pričakoval. Da bom o svojih pridigah razpravljal kdaj po svetnih časopisih, mi na kraj pameti ne bi prišlo. Lepše bi bilo, če bi se v župniji, podobno kot v družini, med seboj pogovorili.
Čutim dolžnost, da odgovorim na pismo, ki ga je podpisala v novembrski številki Našega kraja Anica Strnad iz Hočevja o moji pridigi pri sv. maši 9.10. letos. Anice Strnad nisem videl pri maši, zato sklepam,da soji o pridigi drugi pripovedovali.
Kar človek govori na pamet, si težje zapomni, tako tudi jaz vem samo, da sem govoril o prvih treh božjih zapovedih, ki se nanašajo na naš odnos do Boga. Grajal sem nedeljsko delo, ki ga je v Hočevju, pa že tudi drugod po župniji, žal, preveč. Pregovor namreč lepo pravi: "Kjer se dela vse nedelje, tam se sreča mimo pelje."
Mogoče sem se nekoliko nerodno izrazil. Poudariti sem hotel dejstvo, da Bog našega češčenja ne potrebuje. Z našim nespoštovanjem božjih in cerkvenih zapovedi mi Bogu ne moremo ničesar vzeti ali ga prizadeti. Zapovedi je Bog dal zaradi nas, ker hoče nam dobro. Bog nas ima vse neizmerno rad in tisti, ki hodite večkrat k mojim mašam veste, da ravno o tem govorim zelo pogosto. Nihče pa ni Bogu nepomemben, za vsakega je Kristus prelil svojo kri, kar dokazuje, kako velika in odgovorna mora biti naša skrb za večno zveličanje. Ko božjih zapovedi ne spoštujemo, kličemo nase nesrečo - prekletstvo in božjo kazen. Tudi kazni Bog ne pošilja zaradi maščevanja ali užaljeno-sti, pač pa, da bi nas spametoval in pripeljal na pravo pot.
Te dni berem knjigo kardinala Ratzingerja BOG IN SVET. V njej ga novinar sprašuje, kako Cerkev usklajuje nauk o dobrem Bogu, ko pa vemo, da se večkrat tudi zelo razjezi. Kardinal odgovarja: "Jeza sama po sebi ne nasprotuje nujno ljubezni. Svoji ljubeči dolžnosti in hotenju ne bi ustregel, če samo zato, da bi človeku pa tudi sebi stvar olajšal, ne bi včasih tudi kritično posegel v človekovo življenje. Saj vendar vemo, da se razvajeni otroci, katerim je bilo dovoljeno prav vse, pozneje pogosto sploh ne znajdejo v življenju. Podobno tudi v primeru, ko bi narkomanu zato, da bi bili prijazni do njega, daj al i mamila, ki jih sam hoče, namesto da bi ga oddaljevali od njih. Neki posladkani Jezus ali Bog, ki bi se z vsem strinjal, ki bi bil vedno le prijazen, bi bila le karikatura resnične ljubezni, kar Bog je."
Ker nas Bog ljubi, ker želi, da se zraščamo z resnico, mora od nas tudi kaj zahtevati in nas v čem popravljati. Boga ne moremo krojiti po svojem okusu. Človekova svojeglavost in napuh pa lahko marsikoga pripelje v večno pogubljenje. Kakor Bog želi, da bi se vsi ljudje zveličali, nas k zveličanju ne more prisiliti. Nikogar ne bo za lase vlekel v nebesa. Jezus je dal Cerkvi zelo jasno naročilo: "Naredite vse ljudi za moje učence, kajti kdor bo vame veroval, bo zveličan, kdor pa ne, bo pogubljen. Kdor vas (apostolov) ne posluša, mene ne posluša." (Prim Mrl6,15-17). Celo nekatere države želijo, da bi Cerkev dovolila na primer splav, ločitev zakona in podobno. Kot da ima Cerkev to možnost. Ona samo razlaga božji nauk. Zato tudi ne moremo imeti kateri koli dan v tednu za Gospodov dan, saj sta jasni prva in druga cerkvena
zapoved, ki pravita: "Posvečuj zapovedane praznike in bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši." Obe pa se nanašata na tretjo božjo zapoved: "Posvečuj Gospodov dan."
Današnji čas je tako obseden z neko lažno demokracijo, da mnogi mislijo, da je vse mogoče in dovoljeno, kar se mi dogovorimo ali sklenemo. Nravni red in zapovedi, ki jih uči Cerkev, se ne spreminjajo. Tudi v verne ljudi se včasih naseli neko čudno mišljenje: "Kaj pa nas bodo duhovniki učili, saj imajo tudi oni napake." Res je da imamo duhovniki ravno tako kot vsi ljudje napake in tega se še kako zavedamo. Toda duhovniki ne učimo svoje modrosti, pač pa oznanjamo po najboljših močeh božjo modrost. Apostol Pavel je svojemu učencu Timoteju in za njim vsem duhovnikom napisal velike besede: "Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovi pojavitvi in njegovem kraljestvu: Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke. Ti pa bodi v vsem trezen, pretrpi nadloge, opravi poslanstvo evangelista in izpolni svojo službo." (2Tim4,l-7).
Koje Jezus čakal pred Pilatom smrtno obsodbo, je povedal nadvse velike besede, da je zato prišel na svet, da spriča resnico. Iz ljubezni do resnice, moram tudi jaz povedati, da me je najbolj zabolelo v dopisu, da jih duhovniki molzemo. To bi res rad vedel, kako? Ali kdaj nisem hotel učiti verouka tistih, ki nič ne prispevajo za duhovnika? Ali
nisem koga krstil, poročil, pokopal in mu podelil kakega drugega zakramenta, če je bilo po predpisih, ali mu storil vse enako kot tistim, ki imajo odprto srce in roke za vse. Plačilo za vse dobro, ki ga storimo, bo vsak prejel dokončno ob smrti, že sedaj pa nosi v srcu veselo zavest, ker je storil dobro delo. Vprašajte ključarja, koliko Hočevje prispeva za župnijo, župnija pa z veseljem in brez očitkov plačuje tamkajšnji cerkvi že vsa leta elektriko, skrbi, da ima dostojne mašne plašče, keli-he in podobno. Od večine ljudi v Hočevju čutim zato tudi hvaležnost in naklonjenost in težko razumem, od kod pri nekaterih tako neprijazna reakcija in čudni očitki.
Še glede pogrebov. Pogledal sem za deset let nazaj v mrliško knjigo. Iz Hočevja sem pokopal v desetih letih sam 13 umrlih, tri pa so pokopali kaplani. Naj ponovim že večkrat povedano. Popolnoma vseeno je, ali nekoga pokoplje župnik ali kaplan. Ker navadno v naši župniji krščujejo kaplani, pokopavajo po navadi župniki. Zgodi pa se, da eden ali drugi ne more, zato naredi to tisti, ki je prost. Glede govorov na pogrebih pa je tako. Zelo se trudim, da bi bil objektiven. Koliko mi uspe, ne vem. Ne kateri ljudje so zelo veliko naredili za božjo slavo in cerkev (ključarji, pevci, cerkovniki), takim se posebej zahvalim in menim, da smo jim vsi dolžni hvaležnost. Vsaka pohvala je tudi spodbuda ostalim. Grajal pa nisem na pogrebu še nikoli nikogar.
Sprejmite to pojasnilo dobronamerno, kot je bilo napisano. Bodimo si v življenju prijazni sopotniki in se trudimo, da ne bi grenili življenja drug drugemu, saj ima vsak svojih težav in skrbi že zadosti.
Lepo pozdravljeni!
Franc Škulj, župnik
"Bogu je malo mar za Hoeevje"
Bog je šel mimo Hočevja
Odmeven članek z gornjim naslovom, objavljen v novembrskem i/vodu lokalnega časopisa je bil "top" tema za razmišljanja in komentarje.
Nimam namena na široko komentirati vsebine in kasnejših polemik bralcev, ki so posledice pisanja gospe Anice Strnad iz Hočevja. Vsekakor pa je potrebna pojasnitev nekaterim občanom na namigovanja, katera so se pojavila v javnosti. V preteklih dneh sem bil s strani nekaterih občanov povprašan, če je gospa Anica Strnad "morebiti" članica 00 LDS Dobrepolje. Ker je tovrstnih dilem verjetno še več, naj na tem mestu zapišem, da gospa Anica Strnad ni evidentirana kot članica 00 LDS Dobrepolje. Prav tako mi ni poznano, kakšnega
Zavrnitev kazenske ovadbe
V članku z naslovom Informacija o zavrnitvi kazenske ovadbe, g. Jože Zevnik seznanja člane Občinskega Sveta občine Dobrepolje o zavrnitvi kazenske ovadbe.
Sodišče je še ugotovilo, da se storilec na podlagi zakona preganja le na predlog, katerega pa oškodovanec, v tem primeru občina Dobrepolje, ni podala.
"Ker Anton Jakopič , ki zastopa občino Dobrepolje, ni podal predloga za pregon zoper storilca, ki je poškodoval občinsko nepremičnino, predvidevam, da odobrava tovrstno početje z znaki vandalizma in skrunitve spominskega znamenja".
Slave Palčar
političnega prepričanja je.
Glede na prebrano predvidevam, da je izhodišče za "obdelano" tematiko dobila v cerkvi. Očitno pa gospa Anica zna dobro poslušati in na podlagi slišanega tudi razsoditi, kaj je prav in kaj narobe, ter se pod povzetek skrbno izbranih, razdelanih in napisanih misli podpisati, kar je pohvalno in spoštovanja vredno. Tematsko in po sklopih obdelati Župnikovo pridigo je tudi neke vrste "unikum" v prostoru, kjer ima Naš kraj bralce.
Vsekakor pogumno dejanje.
Slave Palčar
Kaj bi rekla na to precej hudo pismo? Stari Dobre -poljci so se večkrat spominjali strogega dobrepoljskega župnika Ramovša. Pokojna sosedova Micka pa mi je pravila, da jo je kar s prižnice javno okregal, ker je šla k Brdavsu na ples, čeprav ne sama, ampak v spremstvu dveh bratov. "Ti grdoba grda, ti!" je nazadnje še dodal. Vseeno se ni maščevala, ampak j'e še naprej redno hodila v cerkev, kakor vsi ostali Do-brepoljci.
. Grajali so tudi Zagorico, da imajo maškare mlade, pa mu niso nič zamerili. Duhovniška
dolžnost je, da svari, opominja, pa čeprav ljudem vedno ne ugaja. O molzni kravi ne moremo govoriti, če ljudje dajejo prostovoljni prispevek. Bolj bi to rekla za Ljubljančane, ki morajo plačevati visoke položnice, tiste milijarde, ki se iz tega nabirajo, kar tonejo nekje v SIB-u, pa nihče ni za to odgovoren.
Podobni primeri so bili tudi v NLB in RK, pa ni nobenega grešnika. Najbolj lepo bi bilo urejeno življenje po desetih božjih zapovedih, ki jih uči naša Cerkev in so obenem obče človeško pravo.
Tončka Grm
Iz Rdečega križa Grosuplje
Letos mineva 50 let prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva na Slovenskem. Prvi krvodajalci so bili v marcu leta 1953 zagorski rudarji. Humanitarnost in solidarnost krvodajalcev se je kljub družbenim spremembam širila inje postala in ostala najbolj množična solidarnostna akcija državljank in državljanov v Sloveniji.
Zahvaljujoč podpori 100.000 prijavljenih krvo-dajalk in krvodajalcev letno, ki z darovanjem krvi rešujejo premnoga človeška življenja, v Sloveniji ohranjamo samozadostnost preskrbe z zdravo in varno krvjo, kar je zelo pomembno za tistega, ki kri prejema.
Zavedati se moramo, da bi bilo brez krvodajalcev in brez domače zdrave krvi postavljeno pod vprašaj zdravje in življenje bolnikov, naših svojcev, prijateljev in sodelavcev.
Vsakdo bi moral razmisliti, kaj bi bilo jutri, kako bi pomagali posamezniku in ga rešili, če krvi ne bi bilo. Zato je potrebno, da zavestno vabimo v krog krvodajalcev našo mladino, ki naj si postavi za svoj življenjski cilj na področju humanosti, pomagati sočloveku v težkih trenutkih življenja z darovanjem svoje krvi.
Kri je živa tekočina in je ni mogoče hraniti na zalogo dalj časa, zato se krvodajalske akcije odvijajo skozi celo leto, po določenem, vnaprej pripravljenem programu po vsej Sloveniji. Da zadostimo potrebi po krvi, mora priti na odvzem dnevno najmanj 200 krvodajalcev.
Na področju RKS Grosuplje, ki pokriva občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, bo letos prejelo jubilejne značke in priznanja 105 krvoda-jalk in krvodajalcev, ki jih bodo podelile krajevne organizacije Rdečega križa. Zaradi prostorske sti-
ske objavljamo samo imena naslednjih:
Za 35x darovano kri bodo prejeli značke in priznanja:
Jože Zadružnik,
Primskovo 12, Primskovo Pavel Perme,
Velike Češnje 47, Šentvid pri Stični
Slavko Novak,
Kriška vas 4, Višnja Gora
Anica Kastelic,
Ulica talcev 1, Ivančna Gorica
Anton Eferl,
Bevkova 5, Grosuplje
Za 40x darovano kri bo prejel značko in priznanje Boris Pavlic, Mala vas 35, Grosuplje. Za 50x darovano kri bo prejel značko in priznanje Anton Tihole, Trdinova 10, Šmarje-Sap.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo.
VSEM KRVODAJALKAM IN KRVODAJALCEM, Kl STE V TEH 50 LETIH DAROVALI KRI, SE ZAHVALJUJEMO V IMENU TISTIH, KATERIM JE VAŠA KRI VRNILA ZDRAVJE IN PODALJŠALA ŽIVLJENJE. BODITE PONOSNI, SAJ SPADATE V VELIKO DRUŽINO DOBRIH IN HUMANIH LJUDI.
V NOVEM LETU 2004 ŽELIMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM SREČE IN ZDRAVJA!
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje
J KP Grosuplje obvešča
Letni plan odvoza komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov v občini Dobrepolje za leto 2004
Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v letu 2004 odvažalo komunalne odpadke po že ustaljenem planu odvoza, in sicer vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike.
Za vse pravne osebe in samostojne podjetnike, s katerimi smo sklenili v letu 2002 in 2003 pogodbe za odvoz tudi ločenih komunalnih odpadkov (papir, steklo, kovine) ter plan kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, je plan odvoza sledeč:
	Papir	Steklo	Kovine	Kosovni odpadki	Nevarni odpadki
JANUAR	08.,22	15.	29.		
FEBRUAR	05., 19.	12., 26.	26.		
MAREC	04., 18.	11.	25.	22., 23., 24	
APRIL	01., 15.	08..22.	22.		22.
MAJ	13., 27.	06., 28.	20.		
JUNIJ	10., 24.	17.	03.		
JULIJ	08., 22.	15., 29.	01.		
AVGUST	05., 26.	19.	12.		
SEPTEMBER	02., 16., 30.	09.	23.	27., 28., 29.	
OKTOBER	14., 28.	07., 22.	21.		14.
NOVEMBER	11., 25.	04., 18.	18.		
DECEMBER	09., 23.	02., 30.	16.		
Zaradi postavitve ekoloških otokov v naseljih v občini Dobrepolje predvidevamo, da bo prišlo do spremembe plana odvoza ostalih komunalnih odpadkov. O podrobnejšem razporedu prevzemanja kosovnih in nevarnih odpadkov in o vseh spremembah in novostih vas bomo obveščali v lokalnem časopisu in na lokalnem radiu.
Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v letnem času od ponedeljka do vključno sobote od 7. ure do 20 ure, v zimskem času (od 15.11. do 15.03.) pa od 7. ure do 17 ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt.
Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času brezplačno oddajate v Center sledeče odpadke:
- organske odpadke (odložijo se na ploščad za kompostiranje),
- ločene frakcije kot so steklo, papir, embalaža (odložijo se za to pripravljene kontejnerje),
- kosovne odpadke (odložijo se na ploščad za zbiranje kosovnih odpadkov),
- lesene odpadke (odložijo se na ploščad za kompostiranje ali na deponijo - odvisno od obdelave lesa), proti plačilu pa lahko oddajate:
- mešane komunalne odpadke (odložijo se v deponijo),
Občani lahko kot fizične osebe v Centru brezplačno oddate tudi nevarne odpadke (skladiščijo se v posebej zato pripravljeni kontejner), v dneh obratovanja centra vendar le od 7 ure do 15 ure.
Vsi ostali povzročitelji v Občini Dobrepolje (fizične in pravne osebe, ki se ukvarjate z dejavnostjo in ta povzroča nastajanje odpadkov) morate strošek vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v Center plačati.
Odlaganje gradbenih odpadkov iz naslova dejavnosti (pravne ali fizične osebe) ni dovoljeno.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPUE
Zbiranje komunalnih odpadkov v občini Dobrepolje v letu 2003
V mesecu oktobru smo v naselju Videm pričeli z uvajanjem ločenega zbiranja organskih odpadkov. V ta namen smo v mesecu septembru kupili namensko smetarsko vozilo z vodotesno nadgradnjo za prevzem organskih odpadkov in gospodinjstvom brezplačno razdelili zelene zabojnike. Nadgradnja ločenega zbiranja z biološkimi odpadki s strani občanov je bila manj ugodno sprejeta, saj smo gospodinjstvom razdelili le 35% zelenih zabojnikov. 65% gospodinjstev pa je brezplačno posodo zavrnilo z utemeljitvijo, da kompostirajo na lastnem vrtu oziroma gnojišču in zabojnika za organske odpadke ne potrebujejo. V kolikor ste zabojnik zavrnili in bi ga vseeno želeli dobiti, ga lahko pridete iskat na JKP Grosuplje.
Primerjava v občini Dobrepolje zbranih komunalnih in nevarnih odpadkov v letu 2002 in 2003:
Obdobje 01.01.-30.11.		1. 2003	1. 2002
Kosovni odpadki:	avtomob. školjke	13 kom	24 kom
	ostalo	820 m3	1.600 m3
Nevarni odpadki:		1.480 kg	616 kg
Odpadki odloženi v deponijo:		874.070 kg	1.034.290 kg
Organski odpadki (od 21.10.-30.11.2003)		2.980 kg	0
PLAN RAVNANJA Z ODPADKI V LETU 2004:
1. V nekaterih naseljih, kjer imamo zbirne 770 I zabojnike za mešane komunalne odpadke, bomo postopoma uvajali individualni odvzem teh odpadkov.
2. Gospodinjstva v naseljih Ponikve in Predstruge bomo opremili z zelenimi zabojniki in tako nadaljevali z uvajanjem ločevanja organskih odpadkov.
3. Začeli bomo s postavitvijo ekoloških otokov v naseljih v Občini Dobrepolje in sicer na osnovi sprejetega kriterija (1 ekološki otok na 300 občanov). Na enem ekološkem otoku bodo postavljeni trije 1100 I plastični zabojniki. Ločevali se bodo po barvi pokrovov in sicer:
- bele barve za zbiranje stekla,
- rdeče barve za zbiranje papirja,
- rumene barve za zbiranje embalaže.
4. V Centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini bomo v letu 2004 nadaljevali s kompostiranjem organskih odpadkov. Pri tem pozivamo vse občane občine Dobrepolje, da lahko večje količine industrijsko neobdelanih lesenih odpadkov pripeljejo direktno na plato kompostarne.
5. V mesecu marcu bomo pričeli s prebiranjem ločenih komunalnih odpadkov v prebiralnici. Odpadke zbrane na ekoloških otokih (papir, embalaža) bomo prebirali in ločevali na posamezne frakcije (embalažo na plastenke, pločevinke, tetrapak, folije, itd), stiskali (zmanjševali volumen) ter balirali. Zbalirani odpadki se bodo začasno skladiščili v CERO Spaja dolina, nato pa se bodo odpeljali v nadaljnjo reciklažo.
Javno komunalno podjetje Grosuplje se ob izteku teta zah vatjuje vsem občanom za vestno in okolju prijazno ravna nje z odpadki.
Želimo si, da bi ludi v bodoče skupaj z vami skrbeli za čisto in zdravo okolje.
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2004
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
Ob tej priložnosti sporočamo, da smo denar za nakup novoletnih voščilnic našim poslovnim partnerjem namenili medobčinski knjižnici za nakup otroške literature.
/-
I_Od dopisnikov
Iz Dru
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Novo leto pred vrati in spet bomo obdarili 80-lctnike, kot vsako leto. Obiskali jih bomo na domu in v zavodu v Ponikvah. Vedno so zelo veseli in zadovoljni, da jih nekdo obišče.
Koje leto naokoli, je spet treba poravnati članarino. Obiskali bomo prav vse. I,etos je članarina 1500 tolarjev, vzajemna samopomoč pa 1000 tolarjev.
Letošnje leto je bilo za nas zelo uspešno, saj smo dobili nove prostore v Jakličevem domu. Lahko smo ponosni na takšne prostore, kakršne ima le malo kakšno društvo v Sloveniji. Seveda jih še naprej opremljamo. Nabavili smo nov prapor, ohišje za starega in novega, obešalnike in košare za dežnike. Mislimo pa nabaviti tudi glasbeni stolp in novoletno smreko. Seveda, to je drago, vendar je lepo in bo za dalj časa.
27. decembra imamo v načrtu ogled živih jaslic v Razkrižju. Verjetno se spomnite, kako so se Slovenci pogajali za to župnijo, ko je hotel župnik, da bi bila hrvaška. V Razkrižju si bomo ogledali tudi kovaški muzej m cerkev. Odhod bo zjutraj ob 8. uri, žive jaslice bodo na ogled v poznih popoldanskih urah.
Silvestrovanje bomo imeli v našem novem klubu s pričet kom ob 19. uri.
VSEM VOŠČIM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VESELO TER ZADOVOLJNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2004.
OBVESTILO
Tako kot po navadi tudi letos v zadnjem mesecu načrtujemo in zbiramo prijave za oddih v hotelu Delfin v Izoli za 1. 3. 2004. Potrditev rezervacije je potrebna že dva meseca prej, zato vas prosimo za prijavo in prispevek 3.500,00 SIT po osebi, in sicer do 30. 12. 2003. Cene niso spremenjene. Polpen/.ion stane 5.490,00 SIT, polni penzion pa 6.300,00 SIT na dan. Rezervirali smo ga za en teden. Denar za vožnjo bomo pobirali na dan odhoda.
Naj vam še pojasnim glede pregleda kostne mase. Prijav je bilo toliko, da smo samo polovico realizirali, ostali boste prišli na vrsto drugo leto, obvestili vas bomo naknadno.
NA KONCU VAM ŽELIM PRIJETNE PRAZNIKE IN KAR SE DA ZADOVOUSTVA S PRIJATELJI IN DOMAČIMI, TER ZDRAVJA POLNO NOVO LETO.
Tončka Kastelic
BOŽIČNI PRAZNIKI - VODILO DO OSEBNEGA MIRU
Veliko se govori o božičnih praznikih, o prazniku družine, prazniku miru, o neki čudežni notranji umirjenosti, spokojnosti, ob tem letnem času.
Niko Kuret je v knjigi Praznično leto Slovencev na str. 311-312 takole opisal božič:
Božič pa se obhaja sredi trde zime, ko naravne sile počivajo, ko je moč sonca do kraja pošla, ko mraz in led uklepata vso naravo v spone navidezne smrti. To je čas, ko se vsakdo, kdor le more, drži doma, ko se je starosvetna družina zbirala okoli tople peči. Svetonočni spomin ožarja te dneve, kojih domiselna simbolika povzdiguje tudi na zunaj: božično okrasje z dre-veščkom, kateremu je novo pojmovanje požlahtnilo nekdanji poganski smisel; jaslice in luč v njih, ki stalno spominjata na zmago svetlobe nad temo in milosti nad grehom; obredi, ki jih opravlja kot posebno svečeniško službo hišni gospodar in so docela prekrili nekdanje poganske obrede; bedenje na sveti večer do polnočnice kot spomin bedenja betlehemskih pastirjev; in naposled pomočnica kot živa obnovitev betlehemskega dogodka.
Če je velika noč zmagoslavni praznik širnega krščanskega občestva, pa je božič tihi, prisrčni praznik njegove celice, družine in zato izrazit družinski praznik.
Tisočletna dediščina poganskega božiča seveda v tisočletju krščanstva ni do kraja izginila. To je tudi razumljivo. Toda vse, kar je poganskega, se dandanes tako nedolžno povezuje s krščanskim, da kakega nasprotja nihče ne občuti.
Prav tako pa je praznovanje božiča, praznika Kristusovega rojstva, v krščanskih narodih tako zakoreninjeno, da ga še tako neugodne okoliščine ne izrujejo.
Vsem bralcem lokalnega glasila in bralcem, ki moralno podpirate rubriko družinski kotiček, da še naprej vztrajamo pri rednih mesečnih objavah, želimo srčne topline in globoko do živetje božične svete noči in notranjega miru, ter vse dobro v prihajajočem letu!
Orientalske jaslice
Pripravila: Anica Štrubelj
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je novembra 2003 na območju občine Dobrepolje obravnavala 6 kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile 3 kršitve storjene v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugačni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tudi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
Obravnavali smo 15 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamljajo v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem
Informacije PP Grosuplje
med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo oglede 9 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti R 647 Mlačevo - Videm ter v samem naselju Videm in bližnji okolici.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje.posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih
kršitev na zanemarjamo.
V mesecu decembru 2003 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
V času od 26. 11. 2003 do 29. 11. 2003 je na širšem območju vasi Ponikve potekala iskalna akcija pogrešane osebe. V omenjeni akciji so poleg delavcev PP Grosuplje sodelovali tudi vaščani omenjene vasi, delavci in varovanci DVZ Ponikve, člani PGD Ponikve in Turjak in poklicni gasilci gasilske brigade Ljubljana. Pogrešana oseba ni bila najdena.
V času od 17. 12. 2003 do 31. 12. bodo policisti PP Grosuplje vsakodnevno poostreno nadzirali psihofizično stanje na celotnem območju občine Grosuplje.
Policijska postaja Grosuplje
Nevarnosti pri uporabi pirotehničnih sredstev
Bližajo se božični in novoletni prazniki. S praznovanjem teh je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov. Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivost. Zaradi nestrokovne in nepremišljene uporabe so bile že v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med otroci in mladostniki, ki te najpogosteje uporabljajo.
Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli s strani inšpekcijskih služb in policistov v notranjosti je problematika glede uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno pereča.
Po Zakonu o eksplozivih je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, dovoljena v času od 26. decembra do 2. januarja. Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena le prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II ter le, če so pod nadzorstvom staršev in skrbnikov. V nobenem primeru pa ni dovoljeno uporabljati pirotehničnih izdelkov v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.
Policija svetuje, da starši otrokom in mladoletnikom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bomo le tako preprečili poškodbe in materialno škodo, ki imajo lahko daljnosežne posledice.
Policijska postaja Grosuplje
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
december 2003
Šport
Sport
MALI NOGOMET - Doseženi rezultati medobčinske zimske lige vGrosuplju, V.Krog
SKUPINA A
SKUPINA B
PAR		REZULTAT	
KMN VELIKE POLJANE	-   ŠD DOBREPOUE SNEŽAK	3	8
MOI F C.U1 A STREET	- RAĆNA	1	1
PROPALICE	-   ŠMARJE UNITED	3	1
ŠMD TURJAK 1.	-   MIZARSTVO TRUNKEU KRKA	0	1
VIŠNJA GORA	-   NK BRINJE	4	1
PAR		REZULTAT	
PEKARNA GROSUPUE	-    NK BRINJE MLADI	1	0
KMN KOT	-   TRM FILTRI	3	3
SD KBM PODKRIMCI	-    KMN BOMAX	2	9
INŠTALACIJE KOSEC&JAKA BAR	-   YOUNG POVVER	4	3
NK BRINJE MLADI	-   TRM FILTRI	2	6
PROSTEL	- ŠDMIX	5	1
TRENUTNA LESTVICA SKUPINE A
MESTO	EKIPA	ŠTEV.										DANI GOLI		PREJETI GOLI	GOL RAZLIKA
		TEKEM		ZMAGE		NEODL.		PORAZ		TOČKE					
1	RAĆNA	5		4		1		0		13		25     : 4			21
2	PROPALICE	5		3		1		1		10		21     : 13			8
3	MIZARSTVO TRUNKEU KRKA	5		3		1		1		10		18     : 13			5
4	VIŠNJA GORA	5		3		1		1		10		17     : 14			3
5	ŠD DOBREPOUE SNEŽAK	5		2		2		1		8		18     : 13			5
6	MOLECULA STREET	5		1		4		0		7		7      : 5			2
7	ŠMD TURJAK I.	5		2		1		2		7		10     : 9			1
8	ŠMARJE UNITED	5		1		0		4		3		12     : 19			-7
9	KMN VELIKE POUANE	5		0		1		4		1		8      : 27			■19
10	NK BRINJE	5		0		0		5		0		8      : 27			-19
TRENUTNA LESTVICA SKUPINE B															
MESTO	EKIPA		ŠTEV,										DANI GOLI	PREJETI GOLI	GOL RAZLIKA
			TEKEM		ZMAGE		NEODL.		PORAZ		TOČKE				
1    j KMN BOMAX			5		5		0		0		15		41    : 9		32
2 3	TRM FILTRI		5		4		1		0		13		27    : 8		19
	KMN KOT		5		4		1		0		13		22    : 8		14
4 5	INŠTALACIJE KOSEC&JAKA BAR		5		3		1		1		10		19     : 14		5
	PROSTEL		5		3		0		2		9		19    : 23		-4
6	PEKARNA GROSUPUE		5		2		0		3		6		10    : 19		-9
7	ŠD MIX		5		1		1		3		4		13    : 17		-4
8	YOUNG POVVER		5		0		1		4		1		14    : 25		-11
9	ŠD KBM PODKRIMCI		5		0		1		4		1		8     : 28		-20
10	NK BRINJE MLADI		5		0		0		5		-1		2     : 24		-22
ZADNJA NOVICA
ŠD Dobrepolje že vrsto let sodeluje (z veteransko ekipo) na Dnevnikovem turnirju v malem nogometu v Ljubljani, ki je največji tovrstni turnir v Sloveniji.
Do sedaj se je ekipa ŠD Dobrepolje, po odličnih predstavah, uvrstila v četrt finale tega turnirja (med osem najboljših). Zadnjo tekmo je presenetljivo dobila z ekipo Sliko Teo iz Ljubljane z rezultatom 3:2. To je še toliko bolj presenetljivo, ker sestavljajo ekipo Sliko Teo sami bivši prvoligaški igralci. Ekipa ŠD Dobrepolje je prepričana sama vase in zagotavlja, da je sposobna poseči še po višjih mestih. Zaželimo jim vso srečo.
Pripravila: Andrej Cevc, Kuplenk Alojz
TRENUTNA LESTVICA FAIR PLAY-a SKUPINE A
TRENUTNA LESTVICA FAIR PLAY-a SKUPINE B
MESTO	EKIPA	PREKRŠKI POVPREČJE
1	SD DOBREPOUE SNEŽAK	4,6
2	ŠMARJE UNITED	4,8
3	SMD TURJAK I.	4,8
4	MIZARSTVO TRUNKEU KRKA	4,8
5	VIŠNJA GORA	5
e	KMN VELIKE POUANE	5,4
7	RAĆNA	5,6
8	PROPALICE	5,8
9	NK BRINJE	5,8
10	MOLECULA-STREET	6,8
MESTO	EKIPA	PREKRŠKI POVPREČJE
1	PEKARNA GROSUPUE	3,6
2	ŠD KBM PODKRIMCI	3,8
3	YOUNG POVVER	4
4	NK BRINJE MLADI	4,25
5	KMN BOMAX	4,4
6	TRM FILTRI	4,6
7	PROSTEL	4,6
8	INSTALACIJE KOSEC&JAKA BAR	4,8
9	KMN KOT	5
10	ŠD MIX	5,25
OB KONCU LETA ,SE ŠD DOBREPOLJE, ZAHVALJUJE VSEM SVOJIM ČLANOM ZA ZVESTOBO IN JIM ŽELI ŠE VELIKO PRIJETNEGA DRUŽENJA V OKVIRU DEJAVNOSTI ŠD DOBREPOUE.
ŠD DOBREPOUE SE ZAHVAUUJE TUDI VSEM OSTALIM, KI STE KAKORKOLI PRIPOMOGLI PRI DELOVANJU ŠD DOBREPOUE.
SREČNO IN USPEŠNO 2004!
28
Šport
december 2003
Odprto prvenstvo v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika
Tudi letos smo člani namiznoteniške sekcije na pobudo župana Antona Jakopiča organizirali odprto prvenstvo v namiznem tenisu v posamezni kategoriji, ki se je odvijalo v nedeljo, 7.12.2003 v telovadnici osnovne šole na Vidmu.
Vsako leto se prijavi več igralcev iz vseh koncev Slovenije, letos pa je turnir postal celo mednaroden, saj sta se udeležila dva igralca iz sosednje republike Hrvaške.
Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah:
- ženska kategorija
- člani do 40 leta
- veterani nad 40 let
Turnirja seje udeležilo 33 igralcev. Uvrstitve:
Ženske:	Člani do 40 let	Veterani nad 40 let
I.Andreja Novak	I.Lojze Zore	-I.Rok Kadak
2.Nada Prijatelj	2.Marjan Šurca	2.llija Tomič
3.Martina Hočevar	3.Damjan Erčulj	3.Dragutin Stankovič
Tekmovanje je potekalo v športnem vzdušju, posamezni dvoboji pa so bili kakovostni in zanimivi za vse udeležence in obiskovalce prvenstva.
Za izvedbo prvenstva nam je finančno pomagala občina Do-brepolje, prostor nam je ponudila Osnovna šola Dobrepolje, za prigrizek in pijačo pa so tako kot vsa leta poskrbeli sponzorji:
- Pekarna Blatnik
- Pizzerija Adam -Trgojan
Za vodenje turnirja je bil zadolžen Bojan Novak, za kar se mu zahvaljujemo. Na snidenje prihodnje leto in športni pozdrav,
Damjan Erčulj
Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega je čas,
ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Vsem Vam želimo lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto, ter športnih uspehov.
Športno društvo Ponikve
Simultanka z mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo
V počastitev občinskega praznika je bila 4. decembra v prostorih šole na Vidmu simultanka z mednarodnim šahovskim mojstrom Leonom Gostišo. Z njim se je naenkrat pomerilo 25 šahistov. Med njimi smo lahko opazili nekaj vsakoletnih udeležencev in navdušencev, zasledili pa smo tudi nekaj novih obrazov, kar pomeni, da je za zanimivo prireditev iz leta v leto večje zanimanje, tako med mlajšimi kot starejšimi občani. Pa tudi igralci so vse boljši. Letos je uspelo šahovskega mojstra premagati dvema občanoma. To sta bila Martin Mirt in Dušan Cimerman.
(M. S.)
* % ?,>5
KOMPOUE
ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE
želi vsem svojim članom, donatorjem, sponzorjem in ostalim vaščanom vesele božične praznike ter sreče, zdravja in uspehov polno leto 2004!
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781 -03-20 ali (01) 781 -03-28
FRIZERSKI SALON ŠTEFANI
Vsem strankam želim vesele božične praznike, ob iztekajočem letu pa se jim zahvaljujem za njihovo zaupanje in jim v novem letu 2004 želim veliko lepih trenutkov, nasmejanih in srečnih dni.
Steflia Francelj Telefon:
7870061, 041 726903
STOLARNA DOBREPOUE
Vsem občankam, in občanom želimo blagoslovljeni božične praznike, v letu 2004 pa veliko osebne sreče miru. in. dobre volje.
nepremičnine       Posredovanje pri
z nepremičninami
p prometu
Imetnica licence Nepremičninske zbornice, s sklenjenim zavarovanjem odgovornosti pri Zavarovalnici Tilia d.d.
tel.041 869 927; e-naslov: ferzzin@siol.net
Rašica 39, 1315 Velike Lašče, pisarna Turjakl7
Posredujem in svetujem pri prodaji, nakupu in oddaji Vaše nepremičnine ter pridobim potrebne dofeumente za izpeljavo pravnega posla.
Marjan Peterlin s.p.,
Dolščaki 10a, Rob
POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA
ZA VSE GOSPODINJSKE APARATE
***** 00*
Tel.: 01/7881-456        Mobi: 050/648-783
Želim vam vesel božič in srečno novo leto!
'Vesele, lepe in prijetne božične praznike ter srečno, mirno, uspešno novo leto 2004, z obilico zdravja in volje za premagovanje vseh ovir, ki jih s seboj nosi življenje Želimo vsem članom 'Društva invalidov
občine (jrosuplje, občine Ivančne Qorice in občine 'Dobrepolje, ter oskrbovancem (fyvzy>rizma 'Ponikve, kakor tudi vsem ostalim občanom.
'Društvo delovnih invalidov Qrosuplje
Zahvale, oglasi
december 2003
Čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže -do src globin in do ljubezni smrti moč ne seže. Ada Škerl
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
KRISTINE HREN
iz Kompolj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelovcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove
za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, čustvovali z nami in nam dajali podporo v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanjo molili, jo kropili in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Zahvala gospodu župniku za poslednji obisk na njenem domu, za opravljen obred in ganljive besede ob slovesu, moškemu pevskemu zboru za lepo petje pri obredu, dr. Mariču za izkazano pomoč, Mariji in Franciju Strahu za vso pomoč pri organizaciji pogreba ter njenim sosedam, predvsem pa Nadi Pinosa.
Hvala tudi vsem, ki ste zanjo molili v cerkvi, posebno še Veri Mustar.
Vsi njeni
DELO AMBULANTE NA VIDMU IN V STRUGAH
Ponedeljek	od 7.00 do 14.00
torek	od 13.00 do 19.00
sreda	od 7.00 do 8.30 in od 11.00 do 14.00 (vmes Struge)
četrtek	od 12.00 do 18.00
petek	od 7.00 do 13.30
MISEL
Visoko čislam učenjaka, ki nam. preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, hi ve in hodi pravo pot.
Gregorčič
Obveščamo vas, da bo Prosvetno društvo Vodice organiziralo tradicionalno ROCKAJADO (tradicionalni ročk festival, osmi po vrsti) -ROCKAJADA 2004, ki bo potekala 21.2. 2004 ob 19. uri v dvorani KD Vodice.
Na ROCKAJADO 2003 se lahko prijavijo skupine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- skupina ne sme imeti izdane lastne zgoščenke
- skupina mora imeti vsaj tri lastne skladbe, s katerimi se bo na ROCKAJADI 2004 tudi predstavila
- skupina naj na naslov, Prosvetno društvo Vodice. Kopitarjev trg 1.1217 Vodice, pošlje svoje demo posnetke in opis skupine do vključno 12.1.2004
- prijavnina je 4.000,00 SIT, katero naj skupina pošlje skupaj z demo posnetki.
Izmed vseh prijavljenih skupin bo izbranih šest, ki se bodo na ROCKAJADI 2004 predstavile z 25-minutnim nastopom. Skupine bodo o izboru nastopajočih skupin, ki bodo nastopile na prireditvi obveščene do 26.1. 2004. Skupine, ki so se na preteklih Rockajadah že potegovale za nagrado se lahko ponovno prijavijo na razpis.. Nagradi za najboljši skupini bosta snemanja v studiu VV0NDERLAND in v studiu TIVOLI. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani rockajada.com.
Natečaj fotografije ROCKAJADA 2004: Posebna komisija bo izbirala tudi najboljšo fotografijo iz prireditve ROCKAJADA 2004. Zmagovalna fotografija bo nagrajena, najboljše fotografije pa bodo razstavljeni v galeriji bara Bararbara.
Za vse dodatne informacije si oglejte našo spletno stran rockajada.com!
Ustanovitelj glasila j« Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35,1312 Vidom Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasai > guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.
december 2003
Vabilo
'Kulturno društvo godba *Dobrepolje
PRIREJA
^Božično^novoletni koncert godbe *Dobrepolje
V PETEK, 26. DECEMBRA OB 19. URI
V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU.
POLEG GODBE BODO NASTOPILI ŠE:
VOKALNA SKUPINA SEKSTET KOMPLET
pod vodstvom Ane Erčulj in zanimivi solisti.
Godbo vodi Roman Gačnik Prireditev bo povezoval Igor Ahačevčič
^Pridite in se zabavajte z nami!
Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, ki so nam pomagali v letu 2003 to so: OBČINA DOBREPOUE, JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, PEKARNA BLATNIK d.o.o., OMEGA COMMERCE d.o.o., CELI SVET d.o.o., ARMING d.o.o, ADLES d.o.o., AVTOHIŠA MIHALIČ, VARN d.o.o., DOLINŠEK TRANSPORT IN GRADBENA MEHANIZACIJA, MIX d.o.o., MINOLTA d.o.o., ŽAGA POGORELC, AVTOPREVOZNIŠTVO KRAŠOVEC, VVOODTRADE d.o.o., MUC TRADE d.o.o., GOSTILNA MURN, TRGOJAN d.o.o., OBRTNA ZBORNICA GROSUPUE, KOMUNALNO PODJETJE GROSUPUE, LEDONA d.o.o., RADIO ZELENI VAL, DOLENJGRAD, MIZARSTVO JAKIČ.
Člani Kulturnega društva Godba Dobrepolje se zahvaljujemo vsem ustanovam, društvom, podjetjem in posameznikom, ki so nam v letu 2003 pomagali, da smo lahko dosegli zastavljene cilje.
'Vsem želimo vesele božične praznike, v letu, ki prihaja, pa veliko zdravja, sreče, delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.'
'Vaši godbeniki
KNJIŽNICA GROSUPUF
lotit
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o.
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOVI ^PREDELNE
kHAUf
@-mstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo