!S4 Osebne vesti ARHIVI XVII 1994 Osebne vest; Dr Božo Otorepcc - sedemdesetletnik Dne 24. decembra 1994 je praznoval sedemdeset let živjjenja dr Bo?o Otorepce, upokojeni znanstven. svetniK Zgodovinskega mslmita dr. M;lka Kosa pr' Znanstvene raziskovalnem cen In1 SAZU m častni član Arhivskega društva Slovenije Svojo pot raziskovalca slovenske srednjeveške zgodovine -n zgodovinskih pomožnih ved je začel 15. septembra 1950 kol nižji arhivar v Mestnem arhivu ljublianskem, predhodniku današnjega Zgodovinskega arhiva L.uhljana, potem ko je odjar.uaija do avgusta 1950 obiskoval tečaj za arhivarje pri historičnem institutu Jugoslovanske akademije znanosti in nmetnosti v Dubrovniku. Leta 1951 je diplomiral na oddelki; za zgodovino Filozofske fakultete v IjuHiani leta 1953 je opravil strokovn: izpit za aihivista. 2c na začetku svq'c ar-hivističnc poti seje naš jubilant usmeril v proučevanje srednjeveških virov za zgodo* ino Ljubljane. Uredil in popisal je obsežro zbirko kodeksov in listin v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Za zbirko kodeksov, in si^er za zapisnike sej ljubljanskega mestnega sveta in računske knjige Ljubljane iz 16. in 17. stoletja, je naredil ludi stvarno, osebne in Krajevno kazalo V času študija na Inštitutu za proučevanje avstrijske zgodovine ns Dunaju v letih 1954/55 sije Še poglobil znanje pomožnih ved in poznavanja gradiva za slovensko zgodovino v diinaiskih aitrih. Saj jc čas Študija izkoristil 'udi za evidentiranje srednjeveških listin, ki zadevajo našo zgodovino. Zgodovinski arhK L jubljana jc imel v pctdcictiT letih velik raziskovalni projekt priprave gradiva z.a zgodovino Liubljanc. V okviri tega projektr je cti. Božo Otorepce sistematično zbiral gradivo za zgodovino rrednjeveske Ljubljane v arhivih v Sloveniji in v tujini, zlasti v dunajskih, videmskih, graškem in tržaškem arhivu. Rezultati tega dela so objavljeni v dvanajstih zvezkih gradiva za zgodovino Ljubljane v srednjem veku Prvi zvezek gra i'va je izšel v leti? 1956, zadnji. 12.. pa v letu l%8. V tej zbirki je poleg listin, k: zadevajo zgodoviro Ljubljane, iz Arlii-a Republike Slovenije, Zgodovinskega ar va Ljubljana, diplomatičncga arhiva mestne bibl oteke v Trstu, Hišnega, dvornegi in državnega ari !va na Dunaju, Arhiva Nemškega: viteškega reda na Dunrju, Tirolskega dcžclskcga arhiva v Innsbrucku, Državnega arhiva v 'lunehnu, Arhiva samostana Št. Pavel na Koroškem. Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, Arhiva dvorne komore na Dunaiu, Avstrijske nacionalne biblioteke na Dunaju, Državnega i.i mestnega arhi a v Norn-hergu. Državnega arhiva v Pragi Muzejskega arhiva v Čedadu, Drža/nega arhiva in biblioteke Marciane v Benetkah Državnega arlrva v Vidmu, Arhiva Hrvatske v Zagrebu, Nadškofijskega arhiva v Ljubljani in Arhiva frančiškanske provinec v ituoljarn'I objavil še register Kristofove bratovščine v Ljubljani 14891518, fevdno knjigo Jamskn 1453-1480 in urbarje: Nemškega viteškega redr v Ljubljani 1490, viccdom-skega urada na Kranjskem M96, okoli 1515, 1527 ter šenlpetrske cerkve 1517-1519. O gradivu za starejšo zgodovino Ljubljane v italijar.sk¡h in avstrijskih arhivih jc imel ludi referat na VII. zborovanju arhivistov v Slovenj Gradeti v letu 1974. Zaradi njegovega velikega poznavanja lisiinskega gradiva v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju in v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu jc b" imenovan za eksperta v komisiji za vračanje arhivskega gradiva iz. Avstrije na podlagi Arhivskima sporazuma iz leta 1923 med Kraljevino SHS in Avstr1 c irJ Protokola iz leta 1985 med SFRI in Avstrijo. Kot ekspert je naš jubilant v letih 1958/1960 sestavil seznam, obsegajoč 177 strani, listin v avstrijskih arhivih, ki so prišle v poštev za vrnitev iz Avstrije. V letih 19751989 jc kot ekspert sodeloval na vseh zasedanjih sku pin ekspertov tn Mešane komisije za vračanje arhivskega gradiva :z. Avstr j t. Njcinu gre zasluga, da je bilo vrnjenih Sloveniji okoli 4000 dragocenih srednjeveških listin, med njuni tudi listine Celjskih, in ne-kni rokopisu i n knjig. Zaradi zaslug pri vračanju arhiv .ikega gradiva iz Avstrije gaje Arhivsko društvo Slo-vcniie imenovalo zn častnega člana. V času drla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana je dr Božo Otorepcc izdal tud' vrsto zijodovmsl ili razprav iz.1 zgodovine Ljubljane - tako Ljubljanska obrt od rrednjega veka .o Otorepec jc bil ludi med ustanovnimi člai Arhivskega dništva Slovenije v leiu 1954, bil jc piedsedmk drnStva v lelif 1958-1959 .n cdburnik društva V letih 1954 1958. Društvo jc zastopal v letih 1961-196^ tudi v izvršnem odboru Zveze društev arhivistov Jugoslavije Bi' ic vseskozi aktiven član društva in je s svojimi prispevki sodeloval ne mnogih društvenih zborovanjih, v slovenskem glasilu Arhivi •n jugoslovanskem glasilu Arli">ist ter v Priročniku za arhivistiko, ki ga jc izdala Zveza da-štev arhivskih delavcev Jugoslavije (1977). Leta 1971 jc jubilant zapus il Zgodovinski arhiv Lmbliana in po kratkem službovanju v Mestnem muzeju Ljnbljanc jc postal na začetku !cla 1972 višji i ARHIVI XVII 1994 Osebne vesn 185 UroKovni sodelnvcc nn Zgodovinskem inštitutu di Milka Kesa na SAZU. Ti i je napredoval leta 1977 v strokovnega svetnika, leta 1982 v višjega raziskovalnega sodelavca, leta 1984 v raziskovalnega svetnika in v letu 1987 v znanstvenega svetnika, kar je ostal do ■ipokcjitve konce leta 1903. Tudi na inslitutn d- Mil-kr. Kosa ie nadaljeval svoje delo pri evidentiranju, zbi ranju in znanstveni obdelavi srednjeveškega listin-skega gradiva. Rezultat njegovega dela je obsežna listirska kartoteka, ki je vir za mnoge zgodovinske raziskave. Poleg tega je tudi proučeval pečate in grbe slovenskih srednjeveških mest in trgov. Rezultat tega proučevanja so objavljeni v doktorski disertaciji Srednjeveški pečat jii grbi mcsl in trgov v slovenskem prostoru (izšlo leta 1986). Našemu častnemu Elnnu dr. Božu Otorepeu želimo še mnogo let in da bi bogato listinsko gradivo, ki ga je zbiral toliko let, tudi oojavil. En ki Um c k tiihliimuij;, prof. dr, IluŽa Olorcpca Starejše bibliografije profesorja Boža Otorepea so izšle v. Biografije in b'bliogrrfijc raziskovalcev SAZU 1-11, Ljubljana 1976 ,11 1983 ter za vsnko lete poscDcj v Letopisin Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pričujoia bibliografija skuša zajeli objave profesorja Olcrcpca, ki se nanašajo na arhivistiko in objave arhivskega gradiva. Urejena je pc poglavjih' samostojne publikacije, nzpravc in članki ter ocene Znotraj pogin' ij so enote urejene pc kronološkem in abecednem icdu. Ccloina bibliografija je objavljena v Zgodovinskem Časopisu 48/1994, št. 4. Samostojne pulilikneijc Gradivu zu zgodovino Ljubljane v srednjem veku. L zvezek. Listine 124V1597. Ljubljana, Mestni arhiv 1956. 102 listini. Grudivu za ¿gutiovimi Lj uhlja nt v sred njeni veku. 2. zvezek. Listine 1299-1450. - Ljubljana, Mestni arhiv 1957, 100 listin. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. 3. zvezek. Listine Mestnega arhiva ljubljanskega 1320-1470. - Ljubljana, Mestni nrhi, 1958. £9 listin. Glad i vc j za zgodovin« Ljubljane v srednjem veka 4. zvezek Listnic Mestnega arhiva ljubljanskega 1471-1521. - Ljubljana, Mestni arhiv 1059. 73 listin Gradivo za zgodovino L j uhlja ne v srednjem veku. 5 zvezek. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu 1326 1348. - Ljubljana, Mestni arhiv 1960. 100 listin. Gradivu za zg udu vino Lj uhlja ne v srednjem veku 6 zvezek Listine 1444 14^9. - Ljubljana, Mestn, arhiv 1961. 80 listin. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. 7. zvezek. Listine 1213-14^8. - Ljubljana, Mestni arhiv 1962. 100 listin. Ljubljana, podobe iz njene zgodovine - Liubliana, Mestni arhiv 1962. 119 strani (urednik in soavtor) Gradivo zn zgudovmo Ljubljane v srednjem veku, X zvezek. Register Kiištofovc bratovščine v Ljubljani 1489-1518. - Ljubljana, Mestni arhiv 1963. 74 strani Gradivo za zgodovinu Ljubljane v srednjem veku 9 zvezek. Listine 1220-1497. - Ljubljana Mcsmi arhiv 1964. 100 listin Gradivu za zg.idaviun Ljubljane v srednjem veku. 10 zvezek Listine 1114-1499. Ljubljane, Mestni arhiv 1965. 100 listin. Gradivo z;l zgodovino Ljubljane v srednjem veku. 1J. zvezek. Listine 1154-1361. Fevdna knjiga Jamskih i453-1480 Ljubljana, Meslr: arhiv 1966. 44 lisiin, 18 strpni. Gradivu za zgodovino Lj uhlji.uc v srednjem veku. 12. zvezek. Urbarji 1490-1527 - Ljubljana, Mestni arhiv 1968. 100 strani. Lcxiecu latmiiiitis inedii a^vi lugoslaviae- - Vol. J, A-K. Zagreb 1973. 633 strani, (soavtor m joured-nik) Lexicuii latinitutis medii ;ievi lugoslaviae. - Vol. 2, L-Z Zagreb 1978. 729 strani. Csoavlor in soured-nik) Srednji'veš k i pečati in grbi mest in trgu v nn SlovenskL-m ■ Ljubljana, Slovenska matica 1988. 333 stran:. Lj uhlja ii s ki trgovski knjigi i i prve polovice 16. stuletja. - Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 198o. 231 strani. (Viri za zgodovine Slovencev; 8) (soavtorja S, Vilfan, V. Va-ler.čič). Gozdni re« za lstru, F ar! a ni ju in Kras, 1541 Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gnz-aarstvo 1989. 125 strani, (transkiibiral) (soavtor Anton Janko) Razprave in članki Grlici vi Slovenije ■ Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) 1958, zv. 3, str. 586-587. lleraldika. (Slovenij;i). - Enciklopedija lugcslaviic (Zaorcbl 1958. zv. 3, str. 67) Ljubljana v dokumentih. Zanimiva razstava v Mestnem arhivu ljubljanskem. - Ljudska pravica 16. 8. 1958 Privilegijsku k nji},» mesta Kamnik iz leta J57.8 Kamniški zbornik 4, 1958, str. 87-110. Sframistiku (Slovenija), Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) 1968, zv. 7, str. 190. Starejši mestni peniti in Novega mesta. - Ncto mesto 1365-1965. Novo nesle 1969. str. 115-129 Arhivska skladišču, ogrevanje, klimati/acija. prezračevanje. - Arhivska tehnika (Liublnna) 1972, str. 50-62. Rokodelstvu in obrt v srednjeveški Ljuh]js'ii Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega 1072, zv. 3, str 5-54.