SLOVENSKI KS Dan pred Vestnikovim izletom 94 pa še tole: Hvala za Vašo odločitev, da z nami preživite tri dni! Vsi prijavljenci ste prijeli navodila z natančnimi podatki o času in kraju vstopa v Sienčnikove avtobuse. Kolikor karkoli ni jasno, nemudoma, še danes, pokličite na celovški telefon 5143 00/40 - g. Milko Kokot, ki Vam bo vse pojasnila. Jutri vstanite z desno nogo, da bomo na izletu vsi dobro razpoloženi! Srečno in na svidenje jutri zjutraj! Pisemske bombe - sled vodi na Koroško V zadevi pisemskih bomb in poskusa bombnega atentata na Rennerjevo šolo v Celovcu (ki je policista Kelza stal obe roki), se počasi vendarle kažejo uspehi. Strokovnjakom skupine EBT (Einsatzkommando zur Bekämpfung des Terrorismus) je namreč uspelo dokazati konkretne sledi, ki kažejo na povezavo med nemško in avstrijsko teroristično sceno in da so iz- delavci bombe pred Rennerjevo šolo (24. avgusta 1994) ter najnovejših štirih pisemskih bomb (ena je bila namenjena tudi založbi Wieser) identični. Kot piše tednik News v svoji najnovejši izdaji, je izumitelj in glava tega tipa pisemskih bomb nemški neonacist in kemik Peter N., član neonacistične skupine »Nationalistische Front«, ki je šolala avstrijske neonaci- ste in jih uvajala v bombni terorizem. Ko je bil lani poleti na štiri leta ječe obsojen salzburški neonacist Günther Reinthaler, so se njegovi pajdaši zakleli, da ga bojo maščevali s terorjem in oboroženim bojem. V ta namen so šli na šolanja (med drugim izdelovanje bomb) v Nemčijo. Ob koncu septembra 1993 je bil führer VAPO, neonacistične Sedi: Günther Reinthaler skupine Volkstreue außerparlamentarische Opposition, Gottfried Küssel obsojen na deset let ječe, neonacisti pa so prav tako obljubili maščevanje: za vsako leto eno bombo. Kaj kmalu so Avstrijo pretresle teroristične akcije - začetek decembra 1993 je bila na programu prva serija pisemskih bomb. Se prej, in sicer 3. oktobra 1993, pa se je neonacist Peter N. na srečanju na Ul-richsbergu (»Der Ulrichsberg ruft«) dobil s koroškimi neonacisti pod vodstom Andreasa T. Ob koncu junija, ob procesu proti Jacku Unterwegerju, je v graškem sodišču eksplodirala bomba, ki jo nekateri pomotoma pripisujejo temu procesu. Dejansko pa je to bila akcija proti hkratnemu sojenju avstri- KOMENTAR Bombe in policija Kar je objavil časopis NEWS v zvezi Z neonacističnim terorjem v Avstriji in preko njenih meja, je strašno. Hkrati pa je to šolski primer, kako nemarno in brezbrižno, morda celo namenoma, so se avstrijske oblasti lotile raziskav najnovejših terorističnih dejanj in njihovih političnih, ideoloških in organizacijskih ozadij. To potrjuje tudi nepojmljiva reakcija vodilnega koroškega policista glede ozadij bombe pred Rennerjevo šolo. Slovenskemu vestniku je ta gospod dobesedno dejal, da izključuje vsakršno politično ozadje. Višek cinizma ali nevednosti pa je njegova izjava, da se je s to bombo morda hotel kak oče maščevati hišniku šole. Da je v tej šoli tudi dvojezična javna šola, tega gospoda niti malce ni ganilo. Svojčas je policija pri neonacističnih akcijah in atentatih govorila o »pijanih štorijah« (Absoffene Gschicht), danes pa o maščevanju hišnikom. Instrumentarij je isti: gre za zavajanje javnosti. A kako je taista policija reagirala, ko je raziskovala ozadja in storilce tistih, v primerjavi z najnovejšimi dogodki nedolžnih popisnih akcij v sedemdesetih letih. Takrat nihče ni načrtoval izvesti puča v državi, kot to hočejo neonacisti danes, ampak so nekateri akterji z dodajanjem slovenskih krajevnih napisov nemškim samo opozarjali na neizpolnjena določila člena 7. V bistvu so samo uresničevali ustavo. Takrat je bilo policije kot listja in trave po naših vaseh, dejansko se nisi mogel obrniti, ne da bi naletel na varuha javnega reda. Celo slovenske študente po univerzitetnih mestih je metala iz postelje in preiskovala njihova stanovanja oz. shajališča. Takrat je bila po njenem mnenju država ogrožena. Kaj pa danes, ko so celo v najvišjih sodnijskih in varnostnih krogih zagovorniki Kiissla, Rheinthalerja, Schimaneka? Franc Wakounig Opozicija je volilni zmagovalec Med zmagovalce nedeljskih volitev sodijo poleg Liberalnega foruma in svobodnjakov tudi Zeleni. Politični komentatorji uspeh stranke v prvi vrsti pripisujejo glavni kandidatki Madel-eine Petrovi’c, kateri je uspelo stranko strniti in jo popeljati do zmage. Petrovi’ceva sije precej točk in soglasja nabrala prav v televizijskih diskusijah, v katerih se je izkazala za strokovno in vsebinsko zelo podkovano, pa tudi njena zunanjost je učinkovala zelo prijetno. Zeleni niso pridobili le 2,1 odstotka glasov, ampak tudi tri mandate. S 4,8 % so poskočili na 6,9, pri mandatih pa od 10 na 13. Na Koroškem se je stranka močno okrepila, saj je z 2,8 odstotka prišla na 5,3 % glasov, vendar pa mandat glavne kandidatke Marijane Grandi’ceve zaradi volilne aritmetike visi na tanki nitki. Koroška predsednica Zelenih Karin Prucha je uspeh svoje stranke ocenila kot delovni nalog za prihodnost, pri čemer je opozorila predvsem na problematiko naprav za sežiganje in odlaganja odpadov. Liberalni forum je pri prvih volitvah, na katerih je nastopil, na mah dosegel 5,7 odstotka in s tem 10 poslancev. Tudi pri njem velja, da prva kandidatka Heide Schmidt nosi glavnino zaslug za uspeh. Sploh je treba reči, da so političarke krepko posegle v ta volilni boj. Uspeh svobodnjakov, s 16 odstotkov na 22,6, je v celoti treba pripisati Haiderju, ki je pred volitvami na eni strani določal teme volilnega boja, na drugi pa mojstrsko znal pri ljudeh zbujati občutek, da so »tisti tam zgoraj sami faloti«. Seveda pa so mu prav socialdemokratski funkcionarji v delavski zbornici dajali municije na pretek. /. w. jskemu neonacistu in izdajatelju časopisa »Sieg« Walterju Ochensbergerju. Bomba je bila nagrajena po navodilih Petra N. V poletnih mesecih so se člani skupine, ki naj maščuje Reinthalerja, na Koroškem srečali s tukajšnjimi neonacisti oz. obiskali tiste zvezne dežele, v katerih so se pozneje pojavile štiri pisemske bombe. 24. avgusta 1994 je bomba, ki je bila položena pred Rennerjevo šolo v Celovcu, kjer se nahaja tudi javna dvojezična šola, policistu Kelzu odtrgala obe roki. Tehnične in kemične raziskave dokazujejo, daje bila bomba identična z najnovejšimi pisemskimi bombami. Te, oddane 2. oktobra 1994, sovpadajo z novim procesom proti Gottfriedu Küsslu na Dunaju. V teku sojenja so prišli na dan srhljivi dokumenti o na- sedi: neonacist Gottfried Küssel cističnem terorizmu v Avstriji. Preiskave skupine EBT pa tudi potrjujejo, da sledovi terorizma vodijo na Koroško, točneje, v okolico Borovelj in Trga/Feld-kirchen. f h1. SlovENsk* PROSVETNA ZVEZA tAustai / SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ« VABITA NA MUSICAL »JOŠT IN JAKA« v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu v nedeljo, 23. oktobra 1994, ob 19. uri in v ponedeljek, 24. oktobra 1994, ob 9. in ob 11. uri. Musical »Jošt in Jaka« je po motivih Wilhelma Buscha »Max und Moritz« prepesnil slovenski pesnik Ervin Fritz, glasbo pa je ustvaril Gabrijel Lipuš. Ta uspešnica leta na področju slovenskega gledališkega ustvarjanja je navdušila že v Šentpri-možu, v kratkem pa bodo člani Scene 11 gostovali po Sloveniji z 31 (enaintridesetimi!) predstavami. Ne zamudite potegavščin teh dveh pobalinov — Jošta in Jake! Napovedane izjave, da ne bo, po volitvah, ostal kamen na kamnu, so se po pretekli nedelji uresničile: avstrijska politična zunanjost se je docela, popolnoma in dokončno spremenila. Tako imenovanih velestrank ni več in jih tudi ne bo nikdar več, četudi zatrjujejo njuni predstavniki reforme, ki naj bi ju rešile. In premik v desno se očitno nadaljuje. Izid volitev se da spraviti na en imenovalec: v bodoče si stojita v Avstriji nasproti dva politična tabora; to je desni populizem pod vodstvom Jörga Haiderja in njegovih svobodnjakov, ki jih vodi kakor svojčas samo še »fiihrer«, in ki ga po vsej Evropi enačijo z desnimi radikalci kova francoskega Le Pena ali nemškega Schöngruberja na eni strani, ter nekako zmerni demokratično-libe-ralni tabor, ki se sestavlja iz socialnih demokratov, zeleno-alternativnih, liberalcev in delom Avstrijske KOMENTAR Dr. Franci Zwitter notranji minister Löschnak eksekutira prav to inozemsko politiko, ki jo predpisuje Haider, se mu ni treba čuditi, da volijo volilci kar raje Haiderja kot pa dolgočasnega birokrata Löschnaka; če zasluži direktor delavske zbornice kar nekako 10- krat več kakor povprečen delavec, katerega naj zastopa - in to ki samo čaka, da se bo avstrijska ljudska stranka v samomorilskih spopadih sama zredčila na raven 20% volilcev in potem lahko nastopa kot veliki rešitelj avstrijskega meščanstva. Kajti posebne konkurence se vsaj v trenutnih razmerah nima bati. Zelena alternativa, kakor je njen uspeh tudi razveseljiv, si je ta uspeh prav tako plačala z razprodajo svoje prvotne politične vsebine. Simpatična in nedvomno tudi atraktivna Petrovičeva je s svojimi - povsem uspešnimi - političnimi nastopi povsem zvodenela vse socialnopolitične zahteve in (tudi v svoji knjigi) zreducirala Zeleno-alternativ-no stranko na raven ekološkega gibanja, ki povezav med zastrupljanjem okolja in gospodarsko-politično realnostjo raje zamolči. Heide Schmidt pa še svoje prve obljube ni mogla držati - sicer gotovo ne po svoji krivdi - namreč, da bi Vo/itve 1994 Nevaren premik v desno ljudske stranke. To dejansko je trenutna polarizacija v avstrijski politiki. Konkretne leve opozicije ni zaznati. Za to je v prvi vrsti skrbel strankarski socialdemokratski predsednik Vranitzky sam, ko je v času svojega predsedovanja tej stranki odvzel pravzaprav vso njeno politično-ideo-loško identiteto. Kot bankirju mu tega tudi ni mogoče posebno očitati -račun si je sedaj izstavil sam. Če dopušča svoji ženi žensko politiko (»sramotno, da gredo žene za 6.000 šilingov v tovarno delat in prepuščajo otroke javnim vrtcem«), se mu ni treba čuditi, da zgubi ženski volilni potencial; če njegov leta po obljubljeni in menda že izvršeni reformi delavskih zbornic - kdo se še čudi takim polomom socialnih demokratov? Postavlja se vprašanje odgovornosti za ta polom in posledice. Vranitzky se očitno sploh ne čuti prizadetega ali celo odgovornega, čeprav on kot predsednik doslej še ni uspešno izbojeval nobene volitve; zato pa je ukinil »Arbeiterzeitung«, zgubil tekmo za predsednika državne finančne kontrole, ni se uveljavil pri zasedanju ustavnega sodišča in še bi se dalo našteti vrsto njegovih porazov. Vranitzky je grobar avstrijske socialne demokracije. Profit ima Jörg Haider, prihod njenega Liberalnega foruma v parlament lahko preprečil teoretično možnost črno-rjave koalicije. In kolikor kdo prebere gospodarski program Liberalnega foruma oz. Schmidtove, ta se znajde na stopnji najdivnejšega menčestrske-ga kapitalizma in soci-aldarvinizma, kar se tudi z mnogokaterimi morda naprednimi družbenopolitičnimi predstavami (legalizacija »lahkih« mamil, homoseksualnost, dosledna cepitev cerkve in države itd.) ne da relativi-rati. Mračni časi se napovedujejo in Avstrija se je znašla na desnem robu Evrope... Toda to za Avstrijo pravzaprav ni novo. Podatki dvojezičnih okrajev in občin Volilni podatki z dvojezičnega ozemlja na prvi pogled odražajo vseavstrijski trend. Socialisti in ljudska stranka sta zgubaša, ponekod celo dramatično, zmagovalci pa so zeleni, svobodnjaki in liberalci. Očitno pa je, da so svobodnjaki v bistvu ostali pod nivojem letošnjih deželnozborskih volitev. Ze sedaj pa lahko rečemo, da bojo pretekle državnozborske volitve imele daljnosežne posledice, to je premik glasov pri strankah tudi pri občinskih volitvah, če se predvsem obe veliki stranki ne bosta streznili in začeli ubirati politično pot, ki ne bo oblastna, strankarska in gosposka, am- pak bo usmerjena v prid ali slej kos kričaškemu popu-občanov, okolja in plodnega lizmu in nestrpni propagandi, sožitja. Taka politika bo prej F. W. Novi avstrijski državni zbor Stranke in število poslancev. V oklepaju razlika s prejšnjimi volitvami^ SPÖ66 (•14) Ste**» Zeleni,13 (t 3) ÖVPS2 (■e) MF / A FPÖ42 f (+9) & JI Terezija Stoišic zopet v parlamentu Ponovno v parlament izvoljena je bila manjšinska zastopnica Zelenih Terezija Stoišic. Terezija, kot jo kličejo znanci in prijatelji, se je v minuli mandatni dobi profilirala kot verodostojna predstavnica in zastopnica manjšinskih interesov v avstrijski politiki in kot strokovno izredno podkovana kritičarka neusmiljenega zakona o tujcih. S številnimi primeri je razgalila zakon kot juristično farso, ki ne rešuje problemov, ampak jih dodatno ustvarja. Po volitvah se zahvaljuje volilkam in volilcem za zaupanje: Hvala lepa za vaš glas! Z vašo podporo bom nadaljevala delo v korist manjšin in plodnega sožitja! Terezija Stoišič 129.307 40,2% -6,5% 109.043 33,9% +3,6% +/- 1990 KOROŠKA Stimmen 52.533 16,3% ZELENI 17.133 5,3% LIF 10.908 3,4% +3,4% 1,553.801 35,2% -7,6% 998.406 22,7% +6,0% +/- 1990 AVSTRIJA Stimmen ZELENI 309.072 +2,2% 27,7% -4,3% LIF 253.182 5,7% +5,7% Volilni paberki V Celovcu so svobodnjaki od nedelje dalje s 35,9 odstotka (plus 2,3) najmočnejša stranka. SPÖ je v glavnem mestu izgubila 7,1 % in ima trenutno 35 odstotkov glasov. Ljudska stranka je zdrsnila na raven skupinice, saj je dobila le še 14,9 odstotkov ((minus 9,6 %). Kmalu jo bojo prehitelu zeleni, ki so dobili 7, 4 %, liberalni forum pa 5,4 %. Nekdaj pomembna zelena stranka VGÖ je na Koroškem zmleta v prah saj je dobila manj kot »Die beste Partei« Reinharda Eberharta, ki je dobil 551 glasov. Prav tako nepomembni so postali tudi komunisti. Selani spet po svoje — Zeleni pridobili Sele so spet dokazale svojo samovoljo in da tako imenovani »zvezni trendi« niso nujno tudi selski. Očiten je prirastek ljudske stranke v višini 6 odstotkov, večinski soacialdemokrati pa so izgubili kar 8,9 odstotka, torej krepko nad deželnim in celo zveznim minusom. Zmagovalci nedeljskih volitev v primerjavi z letošnjimi dežel-nozborskimi pa so zeleni, ki so se od 2 glasov povzpeli na 51. Liberalni forum je dobil 19 glasov, nič kaj trendovsko pa ni šlo svobodnjakom, ki še naprej ostanejo na četrtem mestu. SPÖ - Železna Kapla drži Kapelska SPÖ jo je v nedeljo od vseh občin najbolje odrezala in je v primerjavi z dežel-nozborskimi volitvami glasove celo pridobila, FPÖ pa izgubila. Deželni svetnik Haller je v pogovoru za SV to dejstvo ocenil kot priznanje občanov dobremu delu krajevne stranke in njenih predstavnikov. Šmarjeta v Rožu ni Kočuha Sij in blesk FPÖ v Šmarjeti vse bolj pojema, pa čeprav sedi njen vodja Sigibert Dolinschek v zveznem parlamentu. V primerjavi z letošnjimi dežel-nozborskimi volitvami je FPÖ izgubila devet glasov, s prejšnjimi državnozborskimi pa pet. Morda pa je bil zaradi tega Dolinschek izvoljen na zvezni listi, ker bi na deželni izvisel. F. W. Državni zbor 94 Državni zbor 90 OKRAJ VELIKOVEC Deželni zbor 94 Državni zbor 94 Brna ■ Državni Deželni Državni Državni Deželni Državni Državni zbor zbor zbor zbor zbor zbor zbor 90 94 94 90 94 94 90 Deželni zbor 94 Državni zbor 94 Državni zbor 90 Deželni zbor 94 Pliberk 980 1228 872 447 554 615 554 498 567 179 119 32 42 25 Djekše 220 253 216 155 181 223 162 126 170 30 12 5 8 6 Dobria vas 1650 1954 1686 574 701 818 899 776 936 175 99 43 92 — 68 Železna Kapla 1159 1233 1101 272 328 335 307 278 342 102 63 28 46 25| Bistrica pri Pliberku 475 642 431 153 170 212 261 179 264 134 112 24 30 _ 16 Galicija IfHHHHI 433 531 401 207 252 339 282 242 311 51 35 11 15 — 10i Globasnica 399 537 371 148 171 174 207 167 214 89 86 13 22 _ «»Hi 13 Grebi nj 672 825 682 619 723 810. 660 596 745 m 63 37 15 39 27 Suha 311 394 278 191 224 246 177 116 180 38 28 9 15 _ io Ruda .. 464 534 446 210 219 ; 267 247 225 298 27 20 11 17 11 Skocijan 1042 1252 1022 510 546 699 642 580 688 131 71 33 64 _ 55 Zitara vas 687 795 654 208 225 294 275 249 314 91’ 70 18 25 _ 13 Velikovec 2756 3386 2762 1208 1464 1807 1970 1818 2146 351 159 115 207 - *" 154 OKRAJ CELOVEC-DEŽELA Žrelec 1889 2207 1910 440 506 772 1373 1125 1378 180 75 40 135 90 Bistrica v Rožu 787 917 786 216 266 303 497 392 499 97 57 26 53 21 Borovlje 2149 2584 2309 520 573 773 1581 1429 1566 227 143 52 153 _ 106 Grabštanj 535 652 511 352 418 517 553 502 576 53 23 13 — ; 29 Hodiše 501 599 529 165 204 322 411 381 468 79 62 25 71 — 41 Kotmara vas 677 861 684 295 325 464 492 434 484 113 67 25 71 — 46 Bilčovs 455 518 452 178 202 262 295 238 275 100 79 11 31 _ 18 Štalenska gora 646 733 687 282 364 465 618 560 587 102 46 33 76 — 55 Žihpolje 290 326 272 266 321 395 374 313 364 58 28 21 55 37 Gospa Sveta 695 836 680 437 547 689 789 755 822 142 64 50 91 — . 7( Pokrče 609 743 606 219 286 376 597 484 636 62 21 18 47 _ 41 Smarjeta v Rožu 325 346 305 152 168 205 203 208 212 27 18 4 15 13 Škofiče 540 701 499 158 185 275 422 315 428 65 31 11 29 _ 29 Dholica 504 627 506 160 197 240 320 283 355 38 20 7 18 27 Sele 282 333 259 93 66 87 31 29 51 48 2 19 1 Podklošter 1951 2442 1943 396 452 625 1332 1218 1412 171 77 56 101 88 Ziljska Bistrica 204 232 202 132 103 154 82 97 103 19 13 3 8 7 Bekštanj 2160 2584 2103 700 795 1076 1363 1210 1433 246 140 58 161 133 Straja vas 209 277 186 94 104 164 133 122 132 20 4 9 14 13 j Čajna 739 889 720 210 229 344 389 344 405 64 27 23 32 21 Rožek 415 541 397 198 172 306 262 240 281 75 29 10 27 10 Šentjakob v Rožu 1470 1770 1426 370 362 502 638 564 717 156 104 27 77 - 48 Vrba 1619 2118 1691 ‘642 819 1106 1822 1746 1927 305 177 89 136 123 I Vernberk 1155 1367 1114 306 361 516 909 828 1007 125 55 29 67 71 OKRAJ ŠMOHOR Šmohor 1797 2075 1883 946 1080 1407 1309 1375 1349 201 92 72 119 97 Štefan na Zilji 637 663 t l94.i| ;; 260 v 296 321 234 237 211 25 17 4 16 7 SLOVENIJA Slovenske težave z zahodno in južno sosedo Ze kar nekaj tednov je vpraša- (tudi hrvaški! in na reškem no- do zameiskih .Slnvenr-pv in turi; si>llmv na nni ttrmi n™nAn,'0 „oi; „i-1,: _: 2e kar nekaj tednov je vprašanje odnosov z Italijo najbolj vroča tema v političnem življenju Slovenije, zadnji teden pa se mu je pridružil še konflikt s Hrvaško. V prvem primeru gre za italijanski veto na pogajanja o pri-družnem članstvu Slovenije k Evropski skupnosti zaradi nerazčiščenih odnosov v lastninskih vprašanjih med Slovenijo in Italijo. Gre za italijanske zahteve o predkupni pravici nekdanjih Italijanov, zaradi dvomljivih vzrokov iz Istre izseljenih po 2. svetovni vojni, za zaplenjeno nekdanje premoženje in povrnitev nekako 180 hiš, ki so ta čas v slovenskem družbenem premoženju na področju obalnih občin Koper, Izola, Piran. Ob tem je zanimivo, da Italija, ki že več kot 20 let ni uspela v parlamentu (tudi zaradi pogoste menjave vlad) izglasovati zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, od Slovenije zahteva popolno zaščito italijanske narodne skupnosti in jo celo veže z enotno zaščito v vsej Istri (tudi hrvaški) in na reškem področju, kjer pa Slovenija v bistvu nima nobenega vpliva, ker je to druga država. Za urejanje položaja Slovencev v Italiji pa ob tem trdi, da je to njen notranjepolitični problem, ki ne more biti predmet meddržavnih pogajanj. Tak italijanski odnos do Slovenije bi lahko kratko-malo označili za napenjanje mišic močnejšega proti šibkejšemu. Vendar: Italija je v Svetu Evrope, je članica EU, je v skupini sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in ima ne glede na izpolnjevanje pogojev teh inštitucij svojo pravico veta. Kaj je v tej smeri z italijanskim zunanjim ministrom Martinom dosegel slovenski kolega (v odstopu) Peterle na dolgotrajnem pogovoru v ponedeljek v Ogleju, je zelo vprašljivo, kajti Slovenija je že pokazala znake popuščanja s tem, daje sprejela deklaracijo o prilagoditvi lastninske zakonodaje normam Evropske skupnosti. Peterletova zunanja politika do zamejskih Slovencev in tudi sicer (v tem primeru do Italije) je šibka, nedorečena in medla in težko je pričakovati rešitve, ki bi bile ugodne za Slovenijo in še manj za slovensko narodno skupnost v Italiji. Slovenija je v tem primeru paralizirana z vročo željo po EU in torej v tem smislu pripravljena tudi popuščati pred (po vseh mednarodnih pravilih) neupravičenimi zahtevami močnejšega (tudi na škodo Slovencev v zamejstvu!) S slovensko južno sosedo Hrvaško so se spet zaostrili odnosi po preteklem torku, ko je slovenski parlament v siloviti časovni stiski vendarle sprejel tako imenovani zakon o krajevni samoupravi, da bi bile še letos lahko izvedene volitve v 147 slovenskih občinah, v občinske svete in županov. V razpravi v parlamentu je namreč šef Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič vložil amandma, v katerem so bila v katastrsko občino Piran vljučena tudi imena štirih za- selkov na oni strani Dragonje, mejne reke med Slovenijo in Hrvaško. Parlament je ta amandma izglasoval, kar prav-noformalno pomeni, da si je Slovenija z zakonom pripojila te štiri zaselke. O upravičenosti slovenskih zahtev do tega ozemlja, ki meri nekako 40 hektarjev, šteje menda samo 18 hiš s kakimi petdeset prebivalci, je težko govoriti ne da bi upoštevali strateški pomen, ki bi lahko prinesel novo razdelitev tako žgočega Piranskega zaliva in Sloveniji odprl prosti izhod v mednarodne morske vode. Hrvaška reakcija je bila burna in silovita. Sabor (parlament) je takoj zahteval izničenje slovenskega zakona, njegovo sprejetje označil za največjo provokacijo in celo zagrozil z mednarodno arbitražo. Zaselki Mlini, Škrile, Bužini in Škodelini so dvoživka v (tedaj) medrepubliških odnosih že od leta 1953. Vaščani so bili priključeni na slovensko infrastrukturo (npr. telefon), plače- vali davke slovenski strani, otroci so hodili v slovenske šole, vendar leta 1990 niso imeli volilne pravice za glasovanje za slovensko samostojnost. Delegacija hrvaškega parlamenta je sporno območje obiskala takoj po izglasovanju v slovenskem državnem zboru, telefonske zveze so prevezali preko centrale v hrvaški občini Buje, v zaselke so namestili policijske in vojaške patrulje, politični predstavniki pa so napovedali nepopustljivost do slovenskih zahtev. Razplet na ponovni obravnavi spornega določila v slovenskem parlamentu je še neznan, nedvomno pa je slovenski nacionalist Jelinčič spretno podtaknil svoj amandma in prelisičil ničkaj pozorne slovenske poslance, ki se ob strasti za pridobivanje strankarskih pozicij kaj malo ozirajo na slovenski nacionalni interes. Lojze Peterle je napovedal presojo ustavnega sodišča. Jože Rovšek POKLON NEUKLONLJIVI OSEBI Simpozij ob 75-letnici M. Guttenbrunnerja Minuli teden je bil na celovški univerzi simpozij ob 75-letnici eksilno - koroškega književnika Michaela Guttenbrunnerja, čigar osebne izpovedi in razmišljanja ter stališča smo že v sijajnem prispevku izpod peresa dr. Francija Zvvittra objavili v prejšnji številki SV. Simpozij na celovškem radiu so pripravili Musilov inštitut, celovška univerza ter deželni književni arhiv v sodelovanju s koroško deželno galerijo in deželnim študijem ORF. Rokodelec humanizma Simpozij je bil zelo pozna zahvala in priznanje delu človeka, ki je neupogljivo šel svojo po- Prijatelji: Tonči Schlapper, Michael Guttenbrunner, Feliks J. Bister klicno pot in ki je kljub najhujšim pritiskom ostal zvest svojemu radikalno-demokratičnemu svetovnemu nazoru. Kot je pravilno dejal celovški kulturni referent Metelko, še danes tršati pesnik nikdar »ni imel talenta za strahopetnost in je svojo dolžnost opravil v uporništvu. Bil je militanten rokodelec humanizma«. Med drugim ga je zaradi ilegalnega socialdemokratskega delovanja zaprl Dol-fussov avstrofašistični režim, nacistična strahovlada pa gaje najprej obsodila na smrt, nato pa pomilostila na kazensko stotnijo. To perfidno obliko smrtne kazni je preživel le zato, ker je zaradi bojnih poškodb moral na okrevanje. Guttenbrunner je bil po drugi svetovni vojni tudi za tako imenovano demokratično koroško družbo sila neprijeten sopotnik skozi čas in prostor, in je to v bistvu ostal vse do danes. Ni se spajdašil z oblastjo, ki je svoje maziljenje prejela od deželnih nacističnih veljakov Rainerja in Natmeßniga z naročilom, naj deluje v smislu nacističnega izročila. Ne, v času, ko je zaradi tega bil deležen le posmeha, kot je v svojem uvodnem članku poudaril univerzitetni profesor dr. Klaus Amann, se je Guttenbrunner postavil na stran »svojih slovenskih sodeželanov in pred nje«. Sodeloval je v časopisu »Die Einheit« in v tem času navezal prijateljske in stalne stike s koroškimi Slovenci, med drugim s Tončijem Schlapperjem in Danilom Kupprom, pozneje se je na Dunaju preko Avstrijske lige za človekove pravice spoprijateljil s Feliksom Bi-strom. Dve klofuti Kar je Guttenbrunner spoznal za resnico, to je tudi rekel in zastopal. Ta konsekventnost je segala tako daleč, daje v petdesetih letih oklofutal znanega koroškega nacističnega kolabo-terja in takratnega deželnega arhivarja, ker je ta brez dovoljenja objavil njegovo pesem v nekem časopisu. Guttenbrunner se je raje pustil obsoditi, kakor pa da bi se za poravnavo opravičil oklofutanemu. Za to pokončnost je med drugim bil de- ležen telegramske pohvale Thomasa Bernharda, ki mu je čestital s stavkom: »Zakaj samo dve klofuti?« Kot človek, ki so ga meje omejevale in ki jih je v svojih delih presegal, pa je Guttenbrunner potegnil ostro in nepre-koračljivo mejo do nacizma in šovinizma. Guttenbrunnerjevo povezanost s koroškimi Slovenci sta za dogodkom, ampak je svoje spomine vpletel med razmišljanja in poglobljeno gledanje na preteklost. Izhodišče je bilo urejevanje časopisa »Die Einheit«. Prometejsko upornost Guttenbrunnerja je nakazal na primeru razstave slikarja Trup-peja, »Fiihrerjevega slikarja« leta 1950 v Celovcu. Samo Guttenbrunner je dreznil v osir in imenoval Truppeja to, kar je bil: namreč kolaborater. S tem se je kot edini iz koroškega novinarskega ceha postavil proti poskusom prostitucije umetnosti. Bister je govoril o pisateljevih stikih s koroškimi Slovenci, o tematiki, ki je postala del resnice, ki jo je iskal, ne da bi se pri tem pustil kakorkoli utesnjevati ali pa da bi on koga utesnjeval. Predavatelj je predlagal skupen raziskovalni projekt slovenskih in avstrijskih germanistov o Michaelu Gutten-brunnerju. Deželno odlikovanje Prav zato, ker mu razvoj Koroške in človeški, politični in kulturni odnosi v njej niso bili deveta briga, je Guttenbrunner do svoje domovine vedno bil strog in oster. Ta pa tega dolgo ni razumela in ga je »izbljuvala«. Na pobudo resnih kulturnikov je koroška deželna vlada soglasno sklenila, da se Michaelu Guttenbrunnerju z najvišjim deželnim odličjem, to je zlatim častnim križem, oddolži za njegovo življenjsko delo. Priznanje mu je podelil deželni glavar Zernatto. Guttenbrunner je v zahvali med drugim dejal sledeče: »Da ta dežela ne bi več dočakala dneva, ko bi dopustila javen izbruh besa proti slovenskemu jeziku Slavljencu je predal odlikovanje deželni glavar Zernatto potrdila predavanji dveh rojakov, Tončija Schlapperja iz Šentjakoba v Rožu in koroškega Dunajčana v Ljubljani Feliksa J. Bistra, in nastop dobrol-skega kvarteta SPD »Srce«. Schlapper ni nizal dogodek in da bi Koroška živela v miru in delovala pomirjujoče«. Torej, tudi v takih trenutkih je M. G. ostal zvest samemu sebi in svojemu prepričanju in »svojim slovenskim sodeželanom«. Franc Wakounig Spomenik Zveze koroških partizanov pri Karlutu na Svinški planini, ki spominja na nedolžne žrtve nacističnega nasilja, je oskrunjen. Neznani storilci so ga premazali. ZKP je to dejanje prijavila žandarmeriji v Velikovcu. Reportaža o tragediji na Svinški planini: V petek, 14. oktobra 1994, ob 19.30 bo v koroškem radiu na valu Ö2 oddaja o tragediji, ki se je dogodila med drugo svetovno vojno pri Špicbauru na Svinški planini. Avtor spominske reportaže »Das Drama vom Spitzbauemhof - ein blutiges Kapitel Kärntner Geschichte« je dr. Gerhard Seifried, dopisnik ORF iz Bonna. SLOVENSKA LITERARNA BESEDA Literarni cikel v Tinjah Po lanskoletni uspešni seriji literarnih večerov v Domu v Tinjah, ki je v jesenskem in zimskem obdobju potekala pod geslom Naša beseda-naša domovina, letos Horst Ogris iz slovenskega sporeda Koroškega radia spet organizira nov literarni cikel. Tokrat pod geslom Slovenska mesta-sloven-ske pokrajine. V ciklu bodo sodelovali priznani slovenski literati iz osrednjega in zamejskega prostora: Andrej Hieng, Drago Jančar, Tone Pavček, Janko Messner, Lojze Kovačič in Aleksander Peršolja. Z branjem svojih del bodo iz literar- RAZSTAVA PRI JOKLNU nega zornega kota predstavili slovenska mesta in pokrajine. Na prvem literarnem večeru v torek, 18. oktobra, ob 19.30 bo ob literarnem branju slovenskega dramatika in pisatelja Andreja Hienga, letošnjega dobitnika literarne nagrade »Kresnik« za najboljši slovenski roman, beseda tekla o podtalni fiziognomiji mesta nasploh in še posebej o fiziognomiji Ljubljane. Spremljevalec in moderator večerov bo pobudnik cikla Horst Ogris. O nadaljnjih večerih bomo naše bralce obveščali v napovedih prireditev. »Očiščena« kultura Z branjem »čistilniškega manifesta« (Klarschrift«) ob simulacijskem modelu čistilne naprave pred celovško mestno hišo za mejaše z opcijo vrnitve in z otvoritvijo razstave portretov koroških sodobnikov (med njimi škofa Kapellarija, župana Guggenbergerja, rektorja Jožeta Kopeiniga, Slavke Kukoviče, namestnika deželnega glavarja Michaela Ausserwinklerja) pri Joklnu bo drevi, 13. oktobra 1994 ob 18. oz. 19 odprta razstava »Čistilna risba/Klärzeich-nung« gradiščanskega Hrvata in kulturnega mejaša Milana Vukoviča. Pred mestno hišo bo Vukovič, seveda tako, da po želji odločno nasprotujočih mestnih birokratov (Wo kumma ma den hin, ben olle dös tuan) ne bo poškodovan in onesnažen občutljiv in vedno čisti granitni tlak Novega trga, in na izrecno blagohotno podporo in željo župana Guggenbergerja najprej udejanil v merilu 1:100 načrt klasične čistilne naprave. Da ne bi kdo padel vanj in se preveč očistil, bo igralec Peter Raab prebral čistilni manifest, nato pa bo pri Joklnu razstava portretov koroških sodobnikov. Vukov Vukovič svoj celovški projekt pojmuje tudi kot prekoračevanje geografskih, stilističnih, umetniških, nacionalnih, jezikovnih, državnihh in drugih (krvavih?) meja. In takšna zadeva je prav v koroškem mesecu oktobru, ko nekateri tako slovito in srce parajoče opevajo krvavo oz. s pristno koroško krvjo pisano mejo, omembe vredna, saj mora originalnemu koroškemu domovincu (echt originaler Karntna) ob pobalinstvih takih nestalnežev, kot je Vukovič (uh, saj ga že ime samo izdaja, volkodlaka), zle-deneti kri v žilah. Razstava, za katero so častno pokroviteljstvo prevzeli župan Guggenberger, kulturni referent Michael Ausserwinkler in podžupan Metelko, bo odprta do 27. oktobra od ponmedel-jka do petka med 9.—13. uro in pa po dogovoru. wafra MANJŠINE Južna Tirolska med rimskim centralizmom in evropsko odprtostjo Politične spremembe v Italiji so, sicer z določenim časovnim zamikom, zajele tudi Južno Tirolsko in dosti kaže na to, da centralistične rimske oblasti skupno z italijanskimi nacionalističnimi silami resno nameravajo izvotliti avtonomijo in Božen tako dolgoročno spraviti na kolena, beri čim bolj prikleniti na svoj povodec. To hoče Rim doseči predvsem s črtanjem finančne podpore, kar vidimo tudi v zvezi s Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, in z raznoraznimi zahtevami po posebnem paketu za italijansko manjšino ob rekah Etsch in Eisack. Te nakane in politični načrti izvirajo na eni strani iz rastočega italijanskega nacionalizma oz. iz dejstva, da so prvič po vojni sedaj neofaši-sti v vladi in s tem na oblasti, na drugi strani pa iz rimskega strahu pred zbližanjem med Boznom in Innsbruckom oz. Dunajem po vstopu Avstrije v EU in s tem zmanjšanjem vpliva centralne oblasti na puntarsko in samozavestno ter gospodarsko krepko provinco. Resnici na ljubo pa je treba ugotoviti, da Južni Tirolci z izjavami, kot »Sedaj bo padla krivična meja na Brennerju«, niso ravno skrbeli za čim manj zakomplicirane in za razbremenjene odnose in stike z Rimom. Füstösev načrt Konec septembra je južnoti-rolski predstavnik Berlusconijeve Forza Italia, »commenda-tore« Ermanno Füstös razburil duhove doma in tudi v Avstriji. Predstavil je načrt nekakšne posebne italijanske regije, ki naj bi kot tanek klin zajemala vse občine od Merana do deželne meje Salurn levo od reke Etsch in s tem delila strnjeno južnotirolsko ozemlje na dva dela. V tem klinu bi Italijani imeli večino. Čeprav so Južni Tirolci in tudi Italijani načrt hitro odklonili, pa vsi strahovi le niso bili pregnani. Kajti vse preveč ostajajo v spominu načrti in predlogi (najboljši primer je fašist Et-tore Tolomei), ki so na prvi pogled bili utopični in neuresničljivi (»pijane zamisli«), a jih je Rim znal v danem trenutku potegniti iz predalčkov in jih prezentirati kot možnost za -reševanje problemov in je z njimi tudi uspel. Uresničitev Fii-stösevega predloga bi po mnenju Južnih Tirolcev znala pomeniti prenos bosanskih kan-tonskih izkušenj in razmer z vsemi posledicami etničnega čiščenja in državljanske vojne na Južno Tirolsko. Strah pa je upravičen tudi zategadelj, ker je za spremembo občinskih meja pristojen skupni parla- Jezik % duša Janko Messner Le kje pobirajo take cvetke? Berem in svojim očem ne morem verjeti. Takole stoji črno na belem v Slovenskem vestniku 15. sept. t. L: »Nove voditeljice biroja pa vsled njene strokovnosti niso mogli preitk« Najhuje zaboli novinarjev »vsled«, v naš jezik vpeljan v rajnki cesarski Avstriji, ko so našim podložnim prednikom prevajali postave(zakone), po katerih so se imeli ravnati in se imamo - vsaj po nekaterih - še danes ravnati. Naredili so ta »vsled« dobesedno iz nemškega »infolge«, čeprav so že tedaj imeli na voljo ljudske izraze zadelj tega, zategadelj, zastran tega, zaradi tega in še zato! ■ Topoumni ozkosrčni birokrati so nam usrali to packo v naš lepi jezik. A glej, tovariš, ki jo uporabljaš še danes: celo Gradišnik, ki skrbno bedi nad čistočo naših misli in besed, je ne navaja več kot nepotrebne nemarnice! To dokazuje, daje nisi pobral iz tiska, ki prihaja iz Slovenije čez Ljubelj k nam, ampak si jo slišal iz ust naših koroških »narodnih voditeljev«, ki jim je bila že po končani vojni slovenska beseda zadnja briga, zanimali sojih samo dinarji in šilingi 'od spodaj’. Namesto »biroja« predlaga Slovenski pravopis s puščico na str. 131 pisarno ali urad! Le zakaj bi francozovali, če pa imamo domače besede! Tretji spodrsljaj v tem stavku pa je glagol »preiti« koga. To je narejeno po nemškem »jemanden übergehen«, vendar v slovenščini nima tega pomena. Tu ga uporabljamo v takšnihle primerih: vojaki so prešli (prečkali) cesto, iz teorije preiti v prakso, od vina je prešel na žganje in se čisto zgubil, nevarnost je kmalu prešla, leta so prešla, njeno ime je prešlo v zgodovino ipd. Strokovnjakinjo (izvedenko) pa je lahko samo obiti, če že, še bolje pa se mi zdi reči in zapisati: zaradi njene strokovnosti niso mogli mimo nje. ment provinc Bozen in Trenti-no, to je regionalni svet, v katerem pa imajo Italijani absolutno večino. Trenutno sicer ni nevarnosti, da bi regionalni svet posegel v južnotirolsko upravo, a nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Deželna hiša in deželni zbor v Boznu Samo par dni za tem je iz Rima prišla vest, da je v okviru konsolidacije državnega proračuna treba črtati posameznim provincam del rednih državnih dotacij. Boznu naj bi odščipnili kar več sto milijard lir ali okoli 8 milijard šilingov, to je skoraj četrtina južnotirolskega proračuna. Ob tem pa Rim še za pretekla leta dolguje provinci zakonsko zajamčene podpore. Paket za Ladince? Ladinci so najstarejša narodna skupnost na Južnem Tirolskem in danes živijo strnjeno v dolinah Groden- in Gadertal. Nekoč so Retoromani ali Ladinci (k njim sodijo tudi Furlani) naseljevali celoten lok med Furlanijo preko Južne Tirolske oz. RUBRIK Cortine d’ Ampezzo do Graubündna v Švici. Imena vasi, ledin in gora še danes spominjajo na to strnjeno staroselsko jezikovno območje. Po preseljevanju narodov so Bavarci prišli v deželo in začeli izrivati ladinščino. Italijani pa pridejo v deželo pravzaprav šele po koncu prve svetovne vojne. Vse do novejšega datuma Ladinci kot narodna skupnost niso bili priznani, fašizem je njihov jezik prav tako zatiral kot druge in ga imenoval »italijansko« narečje. Južnotirolski Ladinci so danes s paketom na prvi pogled razmeroma dobro zaščiteni. Poznavalci materije, najsi so to ladinski ali južnotirolski, pa že brez ovinkarjenja priznajo, da je na šolskem področju ureditev za Ladince potrebna temeljite reforme. V ladinskih šolah dolin Gröden in Gader sta namreč nemščina in italijanščina glavna jezika, ladinščina je samo pomožni jezik. In ta ure- ditev, na Koroškem smo Slovenci z njo naredili najslabše izkušnje, danes moti Ladince in tudi vodjo nemškega šolskega urada dr. Walterja Stifterja. Kajti trenutni standard degradira ladinščino v bistvu na instrument asimilacije in potujčevanja. Ladinci zato že zahtevajo, da mora biti njihov jezik enakovreden nemščini in italijanščini, pa tudi zahteva po posebnem paketu za Ladince na deželni ravni je že bila ventili-rana. Na to uho pa je SVP še precej gluha! Osrednji problem Ladince v je njihova razcepljenost. Del jih živi na Južnem Tirolskem, kjer so najbolj zaščiteni, del pa v provincah Beluno in Tridenti-no. Jezikovno še niso zmogli skupnega standardnega jezika, vsaka dolina oz. domala vas ima svoj pisni glas. Trenutno se Ladinci trudijo za standardizacijo jezika. Kaže, da jim bo uspelo. Sicer pa je ta narodna skupnost zelo vitalna in podjetna, v bozenskem deželnem zboru je zastopana z lastno ladinsko listo. Na pročelju stavbe deželnega zbora je poleg nemščine in italijanščine ovekovečena tudi ladinščina. Samomori Južna Tirolska, ki je zadnja leta postala sinonim za gospodarsko uspešnico in za radikalne spremembe socialnih struktur, se mora ponašati z žalostnim rekordom. Najsevernejša italijanska provinca ima namreč najvišje število mladinskih samomorov v Evropi, pa tudi problem mamil in rastoča kriminalnost ne odgovarjata najbolj reklamni podobi sončne, vesele in uspešne dežele. Franc Wakounig Seminar o družini v Bratislavi V okviru leta družine sta gimnazija »Mother Alexia Gymnasium« in »Eropean House« povabila dežele celotne Evrope na tridnevni (30. 9. - 2. 10. 1994) seminar v Bratislavo. Povabilu pa so se žal odzvale le nekatere šole. Spoznali smo učence iz Slovenije, Madžarske, Slovaške in Avstrije, ki je bila zastopana z dvema šolama. Slovensko gimnazijo pa so zastopali štirje učenci: Simona Kraiger in Stefan Vospernik iz 7. a razreda ter Nadja Ulbing in Mirjam Wrolch iz 8. a. Toda kljub maloštevilni udeležbi je bil potek seminarja izredno zanimiv in za nas poln novih spoznanj. Že ko smo prispeli v Bratislavo, so nas na kolodvoru čakala dekleta, ki so nas za tri dni sprejela s prisrčnim gostoljubjem. Še isti dan so se vse skupine srečale v gimnaziji, kjer so nas pozdravili zastopnica »European House« in ravnateljica šole. Nato se je vsaka skupina predstavila in zavzela stališče k temi »Družina«. Našo skupino je predstavil Štefan Vospernik, ki je s svojim bleščečim znanjem angleščine navdušil vse poslušalce. Naslednji dan smo se razdelili na štiri skupine, v katerih so bili šolarji različnih držav. Vsaka skupina je razpravljala o bodočnosti družine v prihodnjem stoletju in kakšen je vpliv cerkve ter države na razvoj družine. Popoldne smo si ogledali lepo staro mesto Bratislavo, ki se trenutno po razpadu komunizma razvija v eno najlepših evropskih mest. Večer smo preživeli skupno z domačini v centru mesta in tako smo spoznali utrip srca tega zanimivega mesta. V nedeljo, 2. 10. t. 1., je bil seminar zaključen in z novimi vtisi in velikim navdušenjem smo se le težko poslovili od Bratislave in od novih prijateljev. Posebno nas je na tem študijskem potovanju presenetila radodarnost in gostoljubnost družin, pri katerih smo stanovali. Seveda smo prav iz tega vzroka izmenjali naslove in dekleta iz Bratislave povabili na Koroško. Zanimivo je bilo, kako smo ob razpravah s študenti iz vse Evrope spoznavali njihovo gledanje na položaj in pomembnost družine v njihovih državah. Take mednarodne konference seveda širijo duh in obzorje mladincev, bogatijo gledanja in nazore in želeli si bi več takih možnosti izmenjave različnih mnenj iz pestrosti evropskih kultur. Ob koncu pa bi se radi zahvalili naši profesorici angleščine mag. prof. Hemi Cesnovar, ki nam je omogočila in organizirala to potovanje v Bratislavo ter nas tam potrpežljivo in prijazno spremljala. Nadja Ulbing, Mitjam Wrolich (8. a.) PRIREDITVE ČETRTEK, 13. 10 CELOVEC, pri Joklnu - KD »Pri Joklnu« 18.00 Vernisaža SKGW Milana Vukovicha PETEK, 14.10 PLIBERK, v župnišču - Katoliška prosveta 19.30 Pogovorni večer (nem.) »Pomaga cerkev ljudem živeti?«; pred. prof. dr. Karl R. Essmann z Dunaja Hi; sobota, is. io. SELE, v gostilni Malle - DSG Sele 20.00 Ples športnikov; za zabavo igra ans. »Obzorje« PLIBERK, na Božjem grobu 14.00 Otvoritev Šole Občina Pliberk, Ij. šola CELOVEC, v Domu glasbe - Deželna vlada 15.10 Zborovski večer v okviru Južnotirolskega tedna: nast. Vocalart Brixen, Cantabile Bruneck, Singkreis Seltenheim Celovec, Gallus Celovec NEDELJA, 16.10. ŠENTJANŽ v Rožu - Dekanija Borovlje 10.00 Družinsko romanje - »Ljubezen -temelj družine« maša, kosilo, za vsakega nekaj, kulturni spored, sklep romanja v cerkvi ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel 11.00 Lutkovna igra »Vrtiljak«; igra Cveto Sever DOM v Tinjah 19.30 V okviru literarnih srečanj »Slovenska mesta - slovenske pokrajine« Andrej Hieng: Moj poseben pogled na Ljubljano -večer spremlja Horst Ogris ŠPITAL, Dvorec Porcia - Biro dež. vlade Kongres »Narodne skupnosti v Evropi« in mediji - Svoboda v raznolikosti . Narodne skupnosti CELOVEC, pri Joklnu - KD »Pri Joklnu, SPZ« 10.00 Otroška predstava Jajce; gostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane CELOVEC, pri Joklnu - KD »Pri Joklnu, SPZ« 15.00 Otroška predstava Jajce; gostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane SOBOTA, 22. 10 ŠPITAL, Dvorec Porcia - Biro dež. vlade Kongres »Narodne skupnosti v Evropi« ■ in mediji - Svoboda v raznolikosti Narodne skupnosti OBIRSKO, pri Kovaču - Alpski klub Obir 20.00 10 let »Tria Pavlič« nast. Trio Pavlič s pevci, kvartet Rogla, MoPZ »V. Polanšek«, Pegrinov trio, ans. Fantje izpod Rogle ŠENTJAKOB v Rožu, v farni dvorani - SPZ, SPD Rož 19.00 Busch/Fritz/Lipuš: »Jošt in Jaka,« musical; nastopajo člani Scene 11 ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPZ, SPD Rož 9.00 in 11.00 Busch-Fritz-Lipuš: »Jošt in Jaka«, musical; nastopajo člani Scene 11 PONEDELJEK, 31.10 CELOVEC, na univerzi predavalnica 1 - Združenje staršev TAK 19.00 Predavanje »Smrt nas uči živeti«, predava Karin Leitner RAZSTAVE ■ ŠENTPAVEL V LABOTSKI DOLINI Samostan - Razstava »Glas & Porzellan - Tischkultur und Lebensfreude« (do 27. 10. vsak dan od 9. do 17. ure) ■ ŠTALENSKA GORA Izkopanine na Štalenski gori / Magdalensberg do 28. 10. od 9. do 12. ure in 12.30 do 17. ure ■ BOROVLJE Galerija v gradiču - Gustav Januš (slike) in prof. Vittorio Balcone (skulpture) ■ VELIKOVEC Galerija Magnet, Hauptplatz 6 - Razstava Wernerja Berga, (do 5. 11.); 23. 10. ob 11.00 ogled razstave pod vodstvom Veita Berga, prir. PD »Lipa« ■ CELOVEC Kunstforum, Villacher Str. 8 - Suse Krawagna, vernisaža 13.10. ob 19.00 Deželna galerija, Burggasse 8 - Hermann Nitsch, nova dela (do 22. 11.) Hiša umetnikov, Goethepark 1 - Gotthard Muhr, Christian Gasser, Joachim Baur (do 29. 10.) Galerija Carinthia, Alter Platz 33 - Maria Moser »Bilder - sinnliche Macht,« vernisaža 4. 10. ob 19.00 (do 22. 10.) Mestna hiša - Hans Romauch, akvareli (do 18. 10.) Napoleonstadl, St.-Veiter-Ring 10- Paris - Experiment: Stadt, ideja in koncept dr. Irene Pichler (do 21. 10.) Galerija Slama, Benediktinerplatz 3 - Lisa Huber, Klaus Mertens, Dirk Lumen (do 22. 10.) ■ VRBA Casineum - Erhard Osinger »Impresije« - vernisaža 14. 10. ob 19.30; glabeni okvir Toni Kernjak iz Šentilja, prireditelj Kulturring iz Vrbe ■ DUNAJ Galerija Peter Ohrfandl, Dapontegasse 7, 3. okraj - Drago Druškovič »Grafike« (do 5. 11.) ■ ZILJSKA BISTRICA Vničeva štava (Druml) - Jusuf Ilias in Alfred Emmerling (do 23. 10) KONGRES - SVOBODA V RAZNOLIKOSTI Narodne skupnosti v Evropi »Narodne skupnosti in mediji« 21. in 22. oktobra 1994 Dvorec Porcia -Spittal/Drau, Koroška, Avstrija Prireditelj: Dežela Koroška Soprireditelja: Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) in Kulturni urad Spittal/Drau Pokroviteljstvo; Delovna skupnost Alpe-Jadran Vodstvo kongresa: Namestnik direktorja Urada kor. dež. vlade ddr. Karl Anderwald in dr. Marija Novak-Trampusch SPORED: Petek, 21. oktobra, 14. do 18. ure Otvoril bo namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausser-winkler Uvodne besede h generalni temi: Namestnik direktorja Urada kor. dež. vlade ddr. Karl Anderwald Okrogla miza na temo »Manjšine in sredstva množičnega obveščanja« dr. Michael Ausserwinkler (namestnik kor. dež. glavarja -SPÖ) • hon. prof. dr. Heinrich Neisser (predsednik kluba -ÖVP) • dr. Jörg Haider (zvezni predsednik stranke - FPÖ) • Borut Šuklje (Direktor Urada vlade za informiranje - Slo) • univ. prof. dr. Roland Girtler (sociolog - Univerza Dunaj) moderacija: univ. prof. dr. Herbert Dachs (politolog - Univerza Salzburg) 19.00 Koroški deželni glavar vabi udeležence kongresa na sprejem v dvorcu Porcia. Nato sledi kulturni spored Branje judovskega pisatelja Josefa Burga, rojenega v Ukrajini, koncert judovskega mladinskega zbora »Kajor« iz Čemovcev Sobota, 22. oktober, 9.00 do 12.30 Slovensko prosvetno društvo »Radiše« vabi na dvojezično kulturno prireditev ob avstrijskem državnem prazniku »Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar« v torek, 25. oktobra 1994, ob 20. uri v Kulturnem domu na Ra-dišah. Sodelujejo: • Singgemeinschaft Ponfeld • sestri Velik • pevske skupine, • recitatorji in instrumentalisti SPD Radiše •Misli k prazniku: deželni glavar dr. Christoph Zematto Mediji na Koroškem s posebnim ozirom na slovenska tiskana občila, referent: Peter Ker-sche (A), avtor in prevajalec, član »Grazer Autorenversammlung« in »Foruma Stadtpark« in koroške zveze pisateljev; Urad kor. dež. vlade, odd. 5 -kultura - Radio in televizija za slov. narodno skupnost na Koroškem iz vidika slovenskih programov pri ORF - Koroška, referent: Mirko Bogataj (A) - Situacija slov. tiskanih medijev v Italiji in Avstriji ob primeru dnevnika Republika, referent: Ivan Lukan (A) - Medijska situacija narodnih skupnosti na Dunaju, referent: dr. Heinrich Wolf (A) 14.00 do 16.30 - Medijska situacija Ladincev v Alpskem loku: Graubünden, Južna Tirolska, Trentino, Bel-luno, Furlanija, referent: dež. sv. v. p. dr. Hugo Valentin (I -Južna Tirolska) - Radijski programi za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji, referentka: mag. Cornelia Kogoj (A) Poročilo: koreferat: Jolan Czäszär (Slo) -vodja radijskega programa za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji - Medijska situacija lužiških Srbov, referent: Horst Adam (Nemčija) urednik tednika Nowy Časnik 16.30 Zaključna beseda univ. prof. dr. Christoph Pan (Bozen, Südtiroler Wirtschafts- und Sozialinstitut) predsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Konferenčni jeziki: nemščina, slovenščina, italijanščina Konferenčni biro je na razpolago od 21. oktobra 1994, od 13. ure naprej v Dvorcu Porcia. Prijave naslovite na: Amt der Kärntner Landesregierung, Landesamtsdirektion-Volksgruppenbüro / Urad kor. dež. vlade - Birö za slov. nar. skupnost Arnulfplatz 1, 9021 Klagenfurt, tel: 0 46 3 / 536 28 64, faks: 046 3/536 28 25. Slovensko prosvetno društvo »Zarja« vabi naprireditev ob avstrijskem nacionalnem prazniku »Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar« ki bo v soboto, 22. 10. 1994, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Sodelujejo: Coppl Vokal • Moški pevski zbor SPD »Trta« • Grafensteiner Miidchenterzett • Kamniški koledniki • Vokalensemble »Vocalitas« • Mešani pevski zbor in recitatorska skupina SPD »Zarja«. •Slavnostni govor: ddr. K. Anderwald, namestnik direktorja deželnega urada •Pozdravni govor: župan dr. P. Haderlap Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 13. 10. 18.10 Rož-Podjuna-Zilja Petek, 14. 10. 18.10 Kulturna obzorja Sobota, 15. 10. 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 16. 10. 6.30 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Božo Hartmann) 18.10 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 17.10. 18.10 Skupno narodnostno zastopstvo - Kamen spotike ali dejavnik, ki zbližuje Slovence v Italiji? Torek, 18. 10. 18.10 Partnerski magazin Sreda, 19. 10. 18.10 Društva se predstavljajo 21.05 Srednjeevropski obzornik Dober dan, Koroška Nedelja, 2.10., 13.00 ORF 2 Ponedeljek, 3.10. 16.20 TV SLO 1 PREDVIDENA VSEBINA ■ »Sonček, kje si?« - II. del. ■ Dvajsetletnico organiziranega mladinskega gledališča in lutkovnega ustvarjanja na Koroškem je Krščanska kulturna zveza praznovala nadvse kreativno s predstavo »Sonček, kje si?«. Besedilo je po koroških motivih napisal Marjan Pungartnik, skupina »Lutke mladje Celovec« pa je v režiji Tineta Varla predstavo igrala v celovškem mestnem gledališču meseca maja. Predstavo je videlo okrog 2.500 mladih iz vseh predelov Koroške. ■ Ob predstavah je Slovenski spored ORF dogodek spremljal s štirimi kamerami, tako je nastala produkcija za slovensko televizijsko oddajo ORF »Dober dan, Koroška«. POSOJILNICA-BANK CELOVEC reg. zadruga z omejenim jamstvom H vabi vse svoje člane na redni občni zbor ki bo v petek, 21. oktobra 1994, ob 17. uri v Mladinskem domu, Mikschallee 4 v Celovcu. Predsednik upravnega odbora SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagen-furt, Avstrija, telefon 0 46 3/51 43 00-30, 33, 34 in 40; telefaks 0 46 3/51 43 00 71. ________UsmerjenoKt lista_________ seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Jože Rovšek, Sonja VVakounig, Franc VVakounig Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16,9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0 46 3/51 43 00, telefaks 0 46 3/51 43 00 71. _______________Tisk_______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0 46 3/50 5 66 telefaks 0 46 /51 43 00 71. MNOŽIČNO SREČANJE ANTIFAŠISTOV IN DEMOKRATOV V CELJU »Ne vrag, le sosed bo mejak« V soboto, 1. oktobra, se je na srečanju antifašistov in demokratov, ki je potekalo na prostorih celjskega sejmišča, zbrala desettisočglava množica iz Slovenije in iz zamejstva. Naslov prireditve je bil vzet iz Prešernove Zdravljice, ki je nastala pred 150 leti: »Ne vrag, le sosed bo mejak« in simbolizira zgodovino osamosvajanja Slovencev ter njihovo hotenje po mirnem sožitju s sosedi in tudi samih med seboj. Manifestacija je bila nestrankarska, predsednik častnega odbora pa je bil predsednik republike Milan Kučan. Zborovanje so posvetili tudi spominu dogodkov iz osvobodilnega boja na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, kjer se je pred 50 leti protifašistični odpor močno razmahnil. V osrednjem kulturnem programu so nastopili gledališki igralci, ki so ponazorili pomembne Slovence od leta 1848: škofa Antona Martina Slomška, vodje taborov Valentina Zarnika, Ivana Žužo in Josipa Voš-njaka, pisatelja Ivana Cankarja, generala Rudolfa Maistra, talca Acmana, pesnika Kajuha, partizana, teritorialca v spopadu z JLA leta 1991 in nazadnje tudi gimnazijko. Nastopajoče so spremljale godbe na pihala, Partizanski pevski zbor, častni vod TO ter z obeh strani odra okrog 150 praporščakov z društvenimi in stanovskimi prapori. Sledila je predstava »ure zgodovine« z revolucionarnim letom 1848, ko je iz vrst štu- dentov »prišlo na cesarskem Dunaju do prve prave politične zahteve po združeni Sloveniji«. Boj za ohranitev slovenskega jezika so takrat vodili duhovniki in med njimi škof Slomšek, ki mu je uspelo prenesti škofijski sedež v Maribor. Z njim in s Prešernom so se oblikovali voditelji narodnih taborov v času okrog leta 1870. Med njimi so bili: Zarnik, Žuža in združitve v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, da bi se lahko branili pred ozemeljskimi težnjami sosednjih držav. Zaradi neodločnosti takratnih slovenskih oblasti pa bi bilo izgubljenega precej ozemlja, če ne bi ukrepal general Maister s svojo vojsko v Mariboru, kateremu je sledil nadporočnik Franjo Malgaj v bojih za severno mejo. S prihodom nacifašiz- Kg* Jk II Ul ... m BL y|i Predsednik Slovenije Milan Kučan je govoril množici Vošnjak, ki so zahtevali lastno upravo v zedinjeni Sloveniji, za kar pa Avstro-Ogrska ni imela posluha. Nato so se pojavljale težnje po združitvi z južnoslovanskimi narodi, o čemer je leta 1913 med svojim političnim delovanjem govoril Ivan Cankar, za kar je dobil enotedensko zaporno kazen. Ob razpadanju Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni je prišlo do ma in ob kapitulaciji kraljevine Jugoslavije so se 26. aprila 1941 v Ljubljani zbrali ustanovitelji OF in kmalu so nastali odbori Osvobodilne fronte po vsej Sloveniji. To obdobje odpora in žrtev so prireditelji ponazorili s predstavitvijo talca Acmana in njegovega poslovilnega pisma iz zapora leta 1942 ter pesnika Kajuha, ki je enaindvajsetleten padel med poho- Tudi mladina je proslavljala dom XIV. divizije na Štajersko. Ob tem je bil predstavljen razmah osvobodilnega boja, s katerim »je bila zedinjena Slovenija uresničena v največji možni meri«. Vendar se je v enem delu Slovenije »ob narodnoosvobodilnem boju vnel tudi državljanski spopad. Zgodovina o tem še ni rekla zadnje besede, kakor tudi ne o pomoru v državljanski vojni ujetih domobrancev«. Prav tako je tudi še preblizu obdobje življenja v nekdanji Jugoslaviji, ko je za samostojno pot razvoja Slovenija izbojevala svojo zadnjo vojno. »Uro zgodovine« so sklenile delegacije, ki so ponesle vence k spomeniku ustreljenim talcem v Starem piskru v Celju, spomeniku Karlu Destovniku-Kajuhu in k spomeniku Vojna in mir padlim v vojni za samostojno Slovenijo 1991. leta. Že dan poprej pa so položili venca na domova generala Maistra in škofa Slomška. Slavnostni govornik je bil Jožef Školč, predsednik Držav- nega zbora republike Slovenije, ki se je med drugim zavzel za spoštovanje in dopuščanje različnosti, kar je v sleherni demokratični družbi nujno za njen razvoj. Sproščati se morajo pozitivne energije in uveljavljati ljudje, ki vidijo dlje, da bomo v strpnosti in po demokratičnih načelih uresničili cilj - enakopravno mesto v svetu. Dobro obiskan je bil koncert Partizanskega pevskega zbora, prav tako priložnostne razstave, ki so jih na temo boj za severno mejo, NOB in osamosvojitvena vojna pripravili celjski Muzej novejše zgodovine v sodelovanju z muzejema v Slovenj Gradcu in Mariboru. Založniki so ponujali številne domoljubne knjige ter bibliografsko jubilejno izdajo Prešernovih pesmi, kakršne so izšle leta 1944 na Gorenjskem, kar je bil verjetno edinstven primer v takratnih okupiranih državah. Vseljudsko zborovanje v Celju se je končalo ob treh popoldne in tudi po številnih zadovoljnih obrazih sodeč je uspelo. Samo Šavc SLOVENIJA - ITALIJA - ZAMEJCI Slovenci v Italiji pod silovitim pritiskom Kaže, da gredo neurejeni odnosi med Slovenijo in Italijo preko hrbta slovenske narodne skupnosti. Za to domnevo sta v zadnjem obdobju desetih dni v oporo vsaj dve dejanji, ki sta močno vznemirili prebivalstvo onkraj slovensko-itali-janske državne meje, v večini slovensko, in še bolj postavili pod vprašaj meddržavne odnose. Gre za dvoje: Za črtanje postavke v višini šest milijard lir deželi Furlani-ji—Julijski krajini za podporo kulturne in umetniške dejavnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. (Podobno krajšanje sredstev je italijanska vlada napovedala tudi za nemško narodno skupnost na Južnem Tirolskem!) Kot bomba pa je na Tržaškem in Goriškem odjeknila tudi novica pretekli torek o uvedbi komisarske uprave v slovenski Kmečki banki v Gorici, ki jo je zaradi domnevnih nepravilnosti v poslovanju uvedla Banca dTtalia. Ob tem pa je za Slovence še bolj grenka pilula domneva, daje tovrst- na ovadba italijanskemu nadzornemu organu prišla iz Slovenije. Stanje in pritiski na slovensko narodno skupnost v Italiji so seveda v neposredni povezavi s slovensko-italijanskimi meddržavnimi odnosi. Podpora slovenski narodni skupnosti v višini šest milijard šilingov z zvišanjem na osem je bila zajeta v osnutku dokumenta, ki ga je italijanska vlada predlagala Sloveniji v podpis, kar pa je Slovenija zaradi nesprejemljivih pogojev na lastninskem (beri tudi ozemljskem) področju zavrnila. Maščevanje Italije je bilo hitro.Tn to na najbolj občutljivem mestu. Sum o prijavi domnevnih nepravilnosti v poslovanju go-riške Kmečke banke iz Ljubljane pa je po pisanju komentatorja Boga Samse v Republiki v tesni povezavi s tem časopisom, ki je nekaterim krogom v Sloveniji trn v peti. Komentar pravi: »Akcija, ki se je končala s prisilno upravo v slovenski banki v Gorici, seje začela v Ljubljani, od koder je italijansko zu- nanje ministrstvo dobilo prijavo, iz katere je bilo mogoče razbrati, da gre za banke, ki delujejo proti interesom Slovencev in države Slovenije, in ki financirajo ustanove, ki niso v interesu države Slovenije. Ukvarjale naj bi se tudi s sumljivimi posli kriminalne narave na škodo Italije in italijanskega gospodarstva. Pravcato kopico spisov naj bi zunanje ministrstvo (beri podtajnik Livio Capu-to, zadolžen za odnose s Slovenijo) predalo v nadaljnjo obdelavo nadzornemu organu, se pravi italijanski osrednji banki Banca dTtalia. Ta ni odkrila nobenega kaznivega dejanja, kraje ali prevare, le nekaj nepomembnih formalnih prekrškov. Pač pa naj bi banka odobrila več posojil, kot bi bilo modro glede na obseg kritja oziroma njene glavnice; zato je vodenje prevzel komisar (v primeru Tržaške kreditne banke, ki je tudi prestala inšpekcijo, so obseg kapitala že dvignili znatno nad to raven, tako da ta razlog za morebitno komisarsko upravo ne pride v poštev). Po drugi različici naj bi prijava tudi prišla iz Ljubljane, vendar po kanalih tajnih služb obeh držav. Kroži še tretja različica, po kateri naj bi bila prijava iz Ljubljane naperjena proti celotnemu sistemu gospodarskih dejavnosti slovenske manjšine. Razlike med tremi različicami so neznatne, osnovna dejstva pa se povsem ujemajo. Na vprašanje, kje naj iščemo ljubljanske ovaduhe, sledi odgovor: pri tistih, ki jim je Republika trn v peti in ki bi jo hoteli uničiti, trdi eden od teh virov.« Kako naj komentiramo ta, milo rečeno, slovenski nacionalni škandal. Dobro se spominjamo pred dvema mesecema objavljane serije v ljubljanskem Delu o odtekanju slovenskega kapitala v zamejstvo, na Koroško in Primorsko, ki ga je domnevno zakrivil prejšnji slovenski režim na škodo slovenskega naroda, izpod peresa novinarja Igorja Guze-lja. Naj nam bo dovoljena neprijetna asociacija, da nekaterim strukturam (eni ali več političnim strankam) v Sloveniji ni povšeči pluralna politična organiziranost zamejcev. Medtem ko jo v Sloveniji pod silo razmer zagovarjajo (raje bi bili seveda sami na oblasti), pa jo za zamejce ne priznavajo in pod krinko poprave krivic iz ti-sith časov iščejo sogovornike predvsem v zamejskih odtenkih politične scene, ki jim je strankarsko ideološko najbližja. V svoji odločenosti bodo Slovenci v Italiji svoj odnos do matične slovenske politike, ki nastaja in se izvaja predvsem v zunanjem ministrstvu (Peterle, Vencelj, Merljak, Kunstelj), verjetno razčistili sami, vendar, škoda je povzročena, če ne drugo, je upadlo zaupanje v slovenske finančne ustanove, še huje pa je, da je v močni meri porušeno zaupanje zamejcev v politiko njihove zaščitni-ce-matične Slovenije. Koliko časa bo slovenski državni zbor oz. njegov odbor za mednarodne odnose, v katerega pristojnost spada tudi skrb za Slovence po svetu, še dopuščal strankarsko mešetarjenje pod okriljem slovenskega zunanjega ministrstva in kdaj bo sprejel jasno politiko v smislu slovenskega nacionalnega interesa? Jože Rovšek REGIONALNA LIGA Marian Sadiak strele Piše Eda Velik SAK NA CELOVŠKEM STADIONU c edinega gola Selitev na bolie O G mm Donau Linz - SAK 0:1 (0:1) SAK: Preschern, Savič, A. Sadjak, F. Sadjak,, Škof, Šmid, Sumberac, Wölbt, M. Sadjak (70. Eberhard), Lippusch, Pet-schenig (46. Pihorner) Ker je bila tekma že v nedeljo dopoldne, so igralci SAK v Linz prispeli že dan poprej. Kot kaže, so na tekmo prišli dobro naspani, saj je slovenskim nogometašem že v deveti minuti uspelo povesti na 1:0. Marjan Sadjak je uspešno zaključil akcijo, ki je tekla preko Šmida in Škofa. Oba sta tokrat igrala od začetka. Srečni strelec je videl svoj gol takole:»Žoga je šla preko Šmida in prišla do Škofa, ki je bil že čisto ob avt-liniji. Kot je moja navada, sem situacijo opazoval in si najprej mislil, da Škof žoge ne bo mogel podati v kazenski prostor. To so najbrž mislili tudi drugi igralci, zato niso reagirali. Žoga pa je priletela visoko pred gol in ker tudi vratar ni reagiral, sem jo poslal v dolgi kot. Seveda takrat še nisem vedel, da bo to edini gol, ki ga bomo dali v Linzu.« Tako Marjan Sadjak kot tudi Tonči Blajs, ki je tekmo opazoval le z rezervne klopi, pa nista bila preveč navdušena nad tek- LUV Graz. SAK bo moral torno. Premalo je bilo lepih od- krat igrati brez kapetana Chri-igranih akcij in iz možnosti, ki stiana Wölbla, ki je v Zgornji so jih imeli še Lippusch, Sum- Avstriji prejel svoj četrti ru- berac in Pihorner, bi moral pa- meni karton, sti vsaj še en gol. »Vsak od nas pričakuje zma- Marjan Sadjak je »rešil« izid igre Vsekakor so se igralci vrnili go. Mi pa gremo v goste po s tujega spet z dvema točkama točko, vse, kar je več, je za nas in ker so zasledovalci v tem seveda zelo razveseljivo,« je kolu izgubili točke, ima SAK dejal Marjan Sadjak, ki je še sedaj na lestvici že prednost pripomnil, da je SAK še vedno treh točk. V soboto mora SAK zmagal, če je on igral vso tek-spet na tuje in sicer v goste k mo. PLANINCI TREH DEŽEL Na Vršiču 30. srečanje planincev V soboto, 1. oktobra, je bilo v Erjavčevi koči pod Vršičem 30. srečanje planincev treh dežel - Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije - ki potekajo izmenično v teh deželah. Prihodnje leto bo takšno srečanje v Furlaniji -Julijski krajini. Vsa ta srečanja služijo predvsem utrjevanju medsebojnega prijateljstva in usklajevanju perečih vprašanj v prizadevanjih za ohranitev čiste narave našega skupnega alpskega sveta. Tokrat so se predstavniki planincev treh dežel ukvarjali z vprašanjem »Množično planinarjenje, da ali ne?« V okviru teh razprav je bilo splošno mnenje, da ni pomemben samo gospodarski učinek (več ljudi v gorah), marveč bolj kakovosten odnos do gora in gorništva, katerega danes žal še precej primanjkuje. Tudi planinske postojanke v visokogorju naj ne bodo hotelski obrati, marveč naj imajo značaj zavetišč za skromne obiskovalce, ki se v prid narave zavestno odpovedujejo udobju in razkošju, zavedajoč se pomembnosti ekološkega ravnanja. Tisti pa, ki se ne znajo prilagoditi, pa naj ostanejo v dolini in tam obremenjujejo okolje. Na tem srečanju so predsta- vili tudi nov vodnik Poti prijateljstva s 60 vrhovi. Med udeleženci srečanja sta bila tudi pobudnika teh srečanj, častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik in predstavnik Avstrijskega Alpenvereina gospod Karl Kuchar iz Beljaka. Orisala sta potek, kako je sploh prišlo do teh srečanj, katerih povod je bilo odkritje spomenika dr. Juliju Kugyju leta 1953 v Trenti z množično udeležbo planincev iz omenjenih treh dežel. Jubilejnega srečanja na Vršiču seje udeležila tudi delegacija Slovenskega planinskega društva Celovec. L.U. 'UUbLJ WlLLKUnntN BtNVENim Trojezičen pozdrav pred Erjavčevo kočo Zadnji dve tekmi v jesenskem Austrio. Boljši pogoji bodo tudi prvenstvu bo SAK odigral na zagotavljali kvalitetnejše tek-celovškem stadionu. Čeprav je me, ob tem pa si SAK obeta letos precej investiral v obnovo tudi več gledalcev, nogometnega igrišča v Trnji Zagotovo pa so te novice vasi, se pogoji še niso izboljša- najbolj veseli nogometaši, saj li. Zato se je odbor SAK od- so se že naveličali slabih pogo-ločil, da se pogaja s celovško jev v Tmji vasi. PODLIGA VZHOD Dve tekmi pred koncem jesenskega dela prvenstva slovenska zastopnika v tej ligi, Bilčovs in Globasnica, zasedata 2. in predzadnje, 13. mesto. Globasnica je bila proti Lie-benfelsu brez moči in je sosedu na lestvici podlegla s 5:0. Bilčovs pa je moral v goste k Rudi, ki se še tudi bori za mesto v samem vrhu. Z delitvijo točk (1:1) sta ustregla predvsem prvemu na lestvici, St. Michaelu v Labotski dolini. 1. RAZRED D Železna Kapla - Eitweg 3:2 Labot - Šmihel 4:1 Grebinj - Sele 2:0 Haimburg - Dobrla vas 2:1 2. RAZRED E Druga ekipa SAK je z zmago proti Žihpolju (2sl) zaključila jesenski del prvenstva na 4. mestu z enakim številom točk kot drugo in tretjeuvrščeni. Le moštvo DSG Borovlje je s tremi točkami prednosti že nekoliko odmaknjeno. Konec tega tedna pa bo prišlo v tem razredu še do dveh vrhunskih tekem (na sporedu je že prvo povratno kolo) in sicer med prvim in drugim (DSG Borovlje - Grabštanj) ter tretjim in četrtim na lestvici (SAK II - Ochsendorf). Ob tem imajo tudi nogometaši SAK še vse možnosti izboljšati oz. utrditi uvrstitev. A. Sadjak in Wölbl v koroški reprezentanci Letos igra koroška amaterska reprezentanca v tako imenovanem »Mirop-pokalu«, kjer nastopa proti Sloveniji, Hrvaški in Štajerski. V zadnji tekmi proti Sloveniji (2:2) sta v majicah reprezentance nastopila tudi igralca SAK Alojz Sadjak in Christian Wölbl. Posebno uspešen je bil Alojz Sadjak, ki je s svojima goloma Koroški rešil točko. REGIONALNA LIGA - SREDINA 1. SAK 9 7 1 1 1 I 19 61 15 2. VSV 9 5 2 2 15 6 12 3. Voitsberg 9 5 1 3 17 14 11 4. Traun 9 4 2 3 15 10 10 5. Marchtrenk 9 4 2 3 9 8 10 6. WAC 9 3 2 4 11 8 8 7. LUV Graz 9 2 0 7 7 20 4 8. Donau Linz 9 1 0 8 7 28 2 SPD Radiše praznuje te dni 90-letnico obstoja in razveseljiva obletnica je našla primeren odmev tudi v koroških medijih. Kotmirčani smo bili vedno še posebno povezani z radiškim društvom, radi smo prihajali na prireditve, predvsem na Ra-diški ples. Tudi zato, ker je naš {in vaš) dolgoletni zborovdja, Stanko Wrulich, hodil od hiše do hiše in prodajal vstopnice. S posebno pozornostjo smo torej prebrali poročila o zgodovini društva in o praznovanju obletnice na Radišah. Z začudenjem, skoraj z nekakšno žalostjo pa smo morali ugotoviti, da nobeden od omenjenih tednikov v dokaj obsežnem poročilu Stanka Wrulicha niti omenil ni. Saj bi ga novinarji našli v brošuri Na poti v vas, čeprav je tudi tam vse njegovo delovanje v društvu strnjeno v enem stavku. Tisti čas, ko je kljub velikim težavam vodil MPZ Gorjanci, je vedno tarnal, da ima še veliko dela na Radišah. Dejansko je že kot fant vodil fantovsko skupino, poznejše Radiške fante, od očeta je prevzel pred nekako dvajsetimi leti moški zbor, pred sedemnajstimi leti mešani zbor, nekaj časa opravljal isto delo tudi pri otroškem in ženskem zboru ter dolga leta uspešno vodil instrumentalno skupino - vse to, dokler ni pred kratkim resno zbolel in zdaj ne more več sodelovati v društvenem življenju. Sprašujemo se, zakaj pri vseh treh časnikih tako enostransko poročanje? Mogoče bi se dalo še vedno nekaj popraviti, kakor mu je Cerkev letos dala priznanje za še daljšo službo in vodenje cerkvenega zbora! A. Angerer in nekaj Kotmirčanov iz vrst Gorjancev