AKTUALNO VPRAŠANJE Letos so organizacije Zveze borcev s (pomočjo drugih organizacij uredile mnoga grobišča padlih borcev. Po petnajstih in več letih so postavili mnoge spomenike, plošče aH na drug način obeležili grobove padlim za svobodo. Lep spomenik so napravili v Zabnici, na Jelovici so postavili štiri spominske plošče, v okolici znanega pokopališča v Begunjah so dostojno obeležili še štiri kraje, kjer so bili ustreljeni talci. Prav tako so primer- no označili te (kraje na Blegošu, ▼ Zalem logu pri Škof j i Loki so postavili spomenik štirinajstorici, od (katerih je sedem neznanih žrtev. Še zmeraj pa čakajo primerne ureditve grobovi v Poljanski dolini, v Hotavljah, na Udovcu in drugod. Niti Dražgoše, kot znana prva vas, ki je bila v tem predelu v celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika. Posebno vprašanje je marsikje tudi ugotavljanje identitete pokopanih borcev. To velja zlasti za pokopane v Hotavljah. Vendar bi to ne smelo biti ovira. Cim dalj bomo odlagali tem bolj bodo spomini uhajali v pozabo. Tega pa ne smemo dopustiti, zato moramo čimprej dostojno urediti vse grobove naših padlih borcev, kar pa ni samo naloga organizacij Zveze borcev, marveč nas vseh, ki se s pieteto in ponosom spominjamo ljudi, ki so nam s svojo krvjo utrdili pot v današnji čas. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO 1. NOVEMBER DAN MRTVIH ŽALNE SVEČANOSTI ob Dnevu mrtvih na Gorenjskem LETO X. — ŠT. 85 — CENA DIN 10.— Kranj, 31. oktobra 1957 V počastitev spomina padlih borcev in talcev bo v kranjskem okraju letos osrednja pro- Volitve v drugi, kmetijski skupini so potekale takole: Glasovalo Neveljavnih glasovnic Občina upravičencev število % število % Bled 878 66« 75,17 27 4,09 Bohinj ,1.386 1.041 75,11 45 4,32 Cerklje 1.037 789 76.08 4« 5,07 Gorenja vas 1.701 1.153 67,78 30 2,60 Jesenice 973 754 77,49 75 9,94 Krainj 4.111 3.362 81,78 378 11,24 Radovljica 1.271 1.092 85,91 81 7,42 Škof j a Lok« 999 783 78,38 26 3,32 Tržič 644 546 64,78 27 4,94 Železniki 1.446 1.250 86,44 25 2,00 žiri 474 304 64,13 6 1,97 Skupaj 14.920 11.734 78,65 760 6,47 Volitev v občinske zbore proizvajalcev se je Pri volitvah v občinske zbore proizvajalcev je bilo v kranjskem okraju skupno v obeh skupinah (prvi skupini industrija, trgovina in obrt ter drugi kmetijski skupini) izvoljenih 289 članov od 628 predlaganih. V občini Gorenja vas bodo volitve za 9 kandidatov ponovili, tako bo skupno izvolje- Skupni izid glasovanja za obe proizvajalni skupini za odbornike zbora proizvajalcev v kranjskem okraju je bil naslednji: Občina Število volilnih Glasovalo Neveljavne glasovnice Upravičeno odsotnih Dejansko navzočih štiri kandidate. Skupno je bilo predlaganih za prvo skupino 526 kandidatov, od tega je bilo izvoljenih 249, po ponovnih volitvah v Gorenji vasi pa bo v prvi skupini skupno 253 odbornikov. V drugi, to je kmetijski skupini, sta bila predlagana 102 kandidata, izvoljenih je bilo 40 odbornikov, v občini Gorenja vas pa bodo volitve za pet kandidatov ponovili, tako, da bo skupno iz druge skupine 45 odbornikov. slava v petek, 1. novembra, ob 9. uri na grobišču talcev v Dragi. Govoril bo predsednik Okr. odbora ZB Ivan Bertoncelj-Johan. Ob 10. uri bo žalna svečanost na graščinskem vrtu r Begunjah. Na obeh komemora-cijah bo sodelovala jeseniška godba na pihala in moški pevski zbor iz Radovljice. Za obiskovalce, ki bodo prišli z jutranjimi vlaki v Lesce, je zagotovljen tudi prevoz do Begunj. Ob Dnevu mrtvih bodo žalne proslave na pokopališčih, pred spomeniki in spominskimi ploščami padlih borcev in talcev v vseh krajih Gorenjske. Pripravljajo jih osnovne organizacije SZDL in ZB, ki zbirajo tudi prijave za obisk množičnih grobišč v Dragi in Begunjah, • upravičencev število •/• žtevilo V. žtevilo •/• žtevilo V. Bled 2.163 1.83« 85,02 92 2,83 157 8,09 1.988 92,50 Bohinj 2.436 1.950 80,05 64 3,28 345 14,16 2.091 93,26 Cerklje 1.256 994 78,58 43 4.33 80 6,32 1.185 93,88 Gorenja vas 2.053 1.458 71,02 40 2,74 221 10,76 1.832 79,58 Jesenice 9.803 8.693 88,68 S78 6,65 950 9,69 8.853 98,19 Kranj 17.099 14.603 85,40 814 5,57 1.829 10,70 15.270 95,63 Radovljica 4.415 3.971 69,94 191 4,81 341 7,72 4.074 97,47 Škof j a Loka 3.595 3.096 66,84 101 3,26 340 9,54 3.225 96.00 Tržič 4.321 3.849 89,08 218 5,6« 413 9,56 3.908 98,49 Železniki 2.542 2.252 88,59 68 3,02 207 8,14 2.335 96,45 Ziri 1.449 1.215 83,85 24 1,97 121 8,35 1.328 91,49 Skupaj 51.111 43.920 85,93 2193 4,9« 5.022 9,83 46.089 95,29 0L0 razpravljal o reformi šolstva Večji del upravičeno odsotnih se ni mogel volitev udeležiti zaradi epidemije gripe. V sliki in besedi Ob Dnevu mrtvih se spomnimo vseh naših prednikov, zlasti žrtev naše revolucije, katerih spomin nam v naših srcih nikoli ne bo zbledel, hvaležna domovina pa se jih bo spominjala iz roda v rod, iz veka v vek. Grobovi bodo lepo okrašeni z rožami in na trgu kot v cvetličarnah je bil promet s cvetlicami zadnje dni zelo živahen (levo zgoraj). Na pokopališčih bodo grobovi urejeni najlepše (levo spodaj). Številne grobove padlih borcev za svobodo bo okrasila jesenska priroda, prav gotovo pa na teh grobovih ob Dnevu mrtvih ne bo manjkalo tudi svežih cvetlic, saj nam je spomin na naše žrtve preveč drag. nih 298 ljudi. V kranjskem okraju je bilo skupno 165 volilnih enot s 344 volišči. V prvi skupini je bilo 132 volilnih enot z 238 volišči, t drugi skupini pa 33 volilnih enot s skupno 106 volišči. O udeležbi na volitvah v prvi proiz-vajalski skupini smo že poročali v po-nedeljski številki. Za to skupino bodo v občini Gorenja vas ponovno volili Na skupni seji obeh zborov Okr. ljudskega odbora, ki je bila danes v Kranju, so odborniki najprej poslušali poročilo o reformi šolstva v našem okraju. Tov. Ivo Peter-nelj je v svojem poročilu omenil, da je bilo na tem področju že precej storjenega. Ze več let so preusmerjali učne programe, uvedli hospitacijske šole, omogočili šolski inspekciji, da je nudila učiteljstvu čim večjo pomoč, ■združevali so učitelj stvo v kolektive in .podobno. Tako smo v celotnem šolskem sistemu od spodaj že ustvarili pogoje za postopno ukinjanje osnovnih šol in nižjih gimnazij in za organizacijo novih, enotnih obveznih šol, tako imenovanih osemletk, seveda še ne povsod. Reforma v tej obliki seveda ni možna v enood-delčnih šolah v oddaljenih vaseh z majhnim številom otrok, še večje pa so materialne težave. Kljub temu, da je bilo samo v letošnjem letu porabljeno več kot 20 milijonov dinarjev za razna popravila 35 šolskih poslopij, je ponekod pomanjkanje učnih prostorov zelo hudo. Po poročilu se je oglasil tudi odbornik Vinko Hafner, ki je pojasnil predvsem ekonomsko stran tega problema. Razen organizacijskih in drugih predpriprav je tu, kot je dejal on, predvsem težava zaradi pomanjkanja šolskih prostorov, učil in opreme kakor tudi potrebnih stanovanj za pedagoške delavce. Na seji so prav tako razpravljali o zaključnih računih gospodarskih organizacij v lanskem letu, o razrešitvi in imenovanju upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora in o vsklajevanju nekaterih predpisov. Po skupni seji sta zbor proizvajalcev in okrajni zbor zasedala ločeno. K. M. naš raagovor Prizadeven šolski odbor in učiteljski kolektiv Drugi mesece pouka v šolskem letu 1957/58 bo skoraj za nami. Starši, ki imajo otroke v L, 2. in 3. razredu osemletk, z zanimanjem sledijo učenju svojih otrok, da bi se prepričali o dobrih in morebitnih slabih straneh reformirane šole. Tudi nas je zanimalo, kako se reforma uveljavlja, pa smo se oglasili na osemletki »Simon Jenko« v Kranju ter zaprosili ravnatelja tov. Leona Janškovca za kratek razgovor. »Kako ste zadovoljni z uresničevanjem reforme na vaši šoli?« »Dela je veliko in učitelji se trudijo, da bi učencem kar največ nudili.' Z njihovim prizadevanjem sem zadovoljen in prepričan-sem, da uspehi ne bodo izostali. Na šoli imamo tudi dva po-izkusna razreda, kjer delajo učitelji pod vodstvom Zavoda za proučevanje šolstva LRS«. »So starši tudi zadovoljni?« »Upam, da. V izačetku šolskega leta smo sklicali roditeljski sestanek za vse razrede i« razložili staršem nekatere spremembe v zvezi z reformo ter jih seznanili s težavami zaradi pomanjkanja prostorov, učnih moči itd. Vsak razrednik oziroma predmetni učitelj je nato povedal nekaj o pomenu novih predmetov in seznanil navzoče z dolžnostmi otrok in staršev v novem šolskem letu. Za razgovore s starši smo uvedli poseben urnik.« »Kako dela vaš šolski odbor?« , »Svojih nalog se je resno lotil. Pomagajo mu štiri komisije, ki so bile ustanovljene že v začetku leta. Komisija za učila in druge materialne zadeve je navezala stike s tovarno »Iskro« in nekaterimi drugimi podjetji, da bi na ta način preskrbela razno orodje ter kovinske, tekstilne, usnjarske in druge ostanke za našo delavnico. Nadalje imamo še komisijo za socialno varstvo, komisijo za vzgojo ter komisijo za izvepšolsko udejstvovanje učencev.* »Kakšne težave vam nagajajo?« »Manjka nam učnih moči, pa tudi ena telovadnica za dve šol; je prem,alo. Zaradi tega smo morali pouk telovadbe skrčiti od predpisanihstreh na eno uro. Zadnje tri tedne smo imeli okrnjen pouk tudi zaradi epidemije gripe in napredek ni bil takšen, kot bi moral biti,« je zaključil razgovor tov. Janškovec. -ey 99999999996 LJUDJE DOGODKI A Podpredsednik Edvard Kardelj, ki se je mudil s spremstvom na večdnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je "v ponedeljek vrnil v Beograd. Ob vrnitvi je izjavil.^da so bila pričakovanja, ki jih je obetalo to srečanje, več kot izpolnjena. Medsc-bojno razumevanje in pripravljenost na sodelovanje, ki ju goji tudi grška vlada, so najboljše potrdilo, da naših dveh dežel ne vežejo samo vezi tradicionalnega prijateljstva, marveč tudi sedanje skupne koristi, ki so prišle tokrat jasno do izraza. Razgovori so potrdili, da sedanje sodelovanje Grčije in Jugoslavije ni samo podlaga prijateljstva naših narodov, marveč tudi činitelj miru. varnosti in miroljubnih stikov 'med narodi v tem delu sveta. A V ponedeljek dopoldne je bila v Beogradu seja predsedstva Zveznega odbora SZDLJ, na kateri so obravnavali nekatera pereča zunanjepolitična vprašanja in razpravljali o pripravah na volitve poslancev Zvezne ljudske skupščine in republiških ljudskih skupščin. Predsedstvo je ugotovilo, da čakajo Socialistično zvezo važne in obsežne naloge v zvezi s pripravami na bližnje volitve v Zvezno in republiške skupščine. A Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Po-pović je prispel v ponedeljek z letalom iz New Ynrka v Lo«don. Nn*p delcract.ia «e je narn^č tudi letos udeležila zasedanja Generalne skupščine. z namenom, da prispeva k ugodni ureditvi perečih mednarodnih problemov, med katerimi sta na prvem mestu vprašanje razorožitve in napetost na Bližnjem vzhodu. A V ponedeljek se je Generalna skupščina Združenih narodov sestala k razpravi o sirski pritožbi, da Turčija ogroža njeno varnost. Govorilo je več delegatov, med njimi tndi jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej, ki je med drugim poudaril, da je položaj očitno resen. Treba je pravočasno zaustaviti nevarne tendence, ki so se začele razvijati, in kreniti v drugo ugodnejšo smer. To bo terjalo skrajne napore od vseh nas, ki' nočemo, da bi se položaj še poslabšal, temveč si prizadevamo, da bi učinkovito in čimprej odstranili resen vir napetosti. Samo tako bomo prišli do zaključka, ki bo v skladu z zahtevami položaja — zavarovati varnost in pravične korist] Sirije ter zagotoviti mir na Rližniem vzhodu in na svetu snloh. A Zvezni izvršni svet pod predsedstvom podpredsednika Rodoljuba Colakovića je na seji v torek sprejel osnutek zakonov o javnih uslužbencih in pokojninskem zavarovanju ter več uredb, odlokov in sklepov. Poudarjeno je bilo, da je pomen zakona o javnih uslužbencih v tem, da naj odstrani nejasnosti in necloločnosti v dosedanjih predpisih tega področja, da okrepi in razvije zakonitost v delu javnih služb in natančneje uredi položaj uslužbencev v njih. A V Berlinu se je v torek začela skupščina Svetovne federacije bivših borcev, na kateri se je zbralo 250 delegatov posameznih organizacij iz 35 dežel. Mimo drugih vprašanj bodo na skupščini obravnavali tudi razorožitev in prepoved jedrskih poskusov, tehnično pomoč nerazvitim deželam in druge zadeve. Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito je v poslanici, ki jo je poslal skupščini Svetovne federacije bivših borcev, poudaril med drugim, da je zdaj v času epohalnih, znanstvenih in tehničnih dosežkov jasno, da bi bila morebitna vojna največja katastrofa za vse človeštvo. Zategadelj morajo posebno bivši borci zastaviti v*e svoie moči, da bi dognanja človeškega genija služila zgolj mirnim namenom ter napredku in blaginji človeštva. A Predsednik republike Josip Broz-Tito je dobil nenadno ponovni napad akutne lumboishialr/je. Zaradi tega v prihodnjih mesecih ne bo mogel. na nobeno potovanje v tujino ter je moral opustiti tudi predvidene obiske v nekaterih azijskih deželah. POPOMA ZMEDA m IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA «00 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Vladna kriza v Franciji je vstopila v peti teden. Spodletelo je tudi Guvu Molletu, pa čeprav so mu napovedovali uspeh. Zc več ko mesec dni kolobari mandat za sestavo nove vlade med vodilnimi francoskimi političnimi osebnostmi toda brez uspeha. Nihče od izbranih ni imel doslej ne sreče, ne poguma, ne moči, da bi se uspešno spoprijel s francoskimi težavami in francosko skupščino. Kajti to sta dve stvari. Na žalost ni mogoče reči, da tisto, kar bi lahko zares ozdravilo francoske težave tudi prija sedanji francoski skupščini. In v tem je velika nesreča vsakega francoskega politika, ki se oprime krmila Francije. Ce hoče dejansko zgrabiti težave za roge, mu parlament spodmakne tla pod nogami, če pa hoče ugoditi muham vladajočih skupin v parlamentu, pa ne more biti kos težavam. In tako se čarobni krog francoske brezizhodnosti spet zapre. Guy Mollet je dolgo časa dobro vozil, ko je prvikrat prišel na oblast. Postavil je celo rekord v vztrajanju na francoskem krmilu — celih 15 mesecev, medtem ko povojno povprečje za francoske vlade znaša le pol leta. Zdaj sicer ni imel takšnih visokih namenov, ko se je vnovič pojavil pred skupščino, saj so mu njegovi pajdaši v koaliciji, klerikalno ljudsko -republikansko gibanje, postavili vnaprej rok vladanja 4 mesece. Tudi za tako skopo privolitev v sodelovanje pa so morali socialisti Guya Molleta plačati pre- cejšen davek koalicijskim partnerjem in desnici. Pa tudi faka popuščanja in odstopanja od socialističnih načel niso prinesla haska Molletovi predloženi vladi. Skupščina jo je zavrnila z 290 proti 227 glasovi. Takega neuspeha pa je kriv Guy Mollet sam. Namesto, da bi se udinjal desnici in dvoril sredinskim strankam, bi se lahko obrnil na levo, tja kamor bi se po vsej logiki socialistične stranke moral usmeriti. Sodelovanje vse levice bi prineslo trdno večino in solidno vlado, ki bi lahko izpeljala vrsto zelo koristnih ukrepov za nadaljnjo politično in gospodarsko usodo Francije. To možnost pa si Mollet stalno zapira, ko brez pomisleka odklanja sleherno sodelovanje s Komunistično partijo Francije. Četrtina komunističnih poslancev v francoskem parlamentu ni mala stvar in nanje mora računati vsakdo, pa čeprav le kot z nasprotniki. V hipu, ko se je pa Guy Mollet odločil za odklonitev sodelovanja z levico, je moral prodati dušo desnici, da bi lahko uspel. Vse pa kaže, da desnica danes ne ceni več toliko Molletove duše in je zato raje znova pogledala v oči popolni zmedi v deželi, kot pa postavila na predsedniški prestol socialističnega prvaka Molleta. Kriza se tako nadaljuje, dežela pa je v hujši zmedi, kot je to bila kdajkoli dozdaj. K temu se je pridružil še val stavkovnih gibanj. Zadnji dnevi potekajo v znamenju ostrega protesta delavskega razreda proti gospodarski politiki fran- coskih vodilnih krofov. Spopadi delavcev s policijo, eksplozije solzilnih bomb, cn mrtev in nekaj desetin ranjenih — vse to so znamenja ostrega razrednega spopada in čedalje hujše krize francoskega družbenega sistema. Francija kljub vsemu ni revna dežela. Prav njena bogastva in sposobnost ji pravzaprav še edino omogočajo, da lahko še toliko časa vztraja na dosedanji politiki, ne da bi bankrotirala. Toda ali lahko gre to v nedogled? Prorač. primanjkljaj dosega astronomsko vsoto tisoč milijard frankov. Mollet je predlagal nove davke in varčevanje, ki naj bi zmanjšale ta primanjkljaj za četrtino. Toda tudi to ni rešitev. Po drugi strani pa Francija vsak dan troši nad dve milijardi frankov za nesmiselno alžirsko vojno, samo da ohrani utvaro o »francoskem Alžiru«. To je velik nesmisel, toda nesmisel, ki dnevno stane toliko in toliko denarja in tudi mladih francoskih življenj na alžirskem bojišču. Kljub očitnemu položaju pa se žal ne najde stranka, ki bi imela dovolj poguma pogledati stvarnosti v oči in tudi ukreniti potrebne rešilne ukrepe. Dolgo časa seveda takšna zaslepljena politika ne bo mogla voditi tako visoko civilizirane dežele, kot je Francija. Spričo trmoglavosti vodilnih meščanskih politikov pa bo žal trajala vse dotlej, dokler si jo bo razvita Francija lahko še »privoščila«. MARTIN TOMAZIC kratko, vendar zanimivo GRŠKA VOJNA DELEGACIJA V »ISKRI* V torek dopoldne je obiskala tovarno »Iskra« Visoka grška vojna delegacija, ki jo vodi ge-neralmajor Mandos. Delegacijo, ki je na obisku po naši deželi, je v tovarni sprejel direktor Silvo Hrast, ki je seznanil goste z nastankom in razvojem kakor tudi s sedanjim načinom dela v podjetju. Nato so gostje obiskali vse obrate podjetja in se zanimali za kinoprojektorje, telefon, aparate in električne merilne instrumente. Po obisku v »•Iskri« so se grški oficirji zadržali v hotelu »Evropa«, a za tem nadaljevali pot na Bled. M. D. 30 DOBITNIKOV V SKOFJI LOKI Podružnica Okrajne zadružne hranilnice v Škofji Loki je tudi letos pripravila tradicionalno žrebanje za svoje vlagatelje. Jutri, 31. oktobra, na Dan varčevanja, bodo slovesno izžrebali 30 dobitkov izmed vlagateljev, ki bodo prejeli nagrade od 50 do 2000 dinarjev. Zadružno hranilništvo je v tem okolišu zelo naraslo. Samo hranilni odseki pri zadrugah imajo nad 30 milijonov dinarjev hranilnih vlog od svojih zadružnikov. Preko 8 milijonov dinarjev prihrankov pa so Skofjelo-Čani že izročili tudi hranilniški podružnici. TEČAJ ZA ČLANE DELAVSKEGA SVETA V »TISKANINI« V torek, 29. oktobra se je pričel v »Tiskanim« v Kranju tečaj za člane delavskega sveta, ki ga prireja uprava skupno s sindikalno organizacijo v podjetju. Obiskujejo ga tudi člani izvršnega odbora in pododborov sindikata, člani tovarniškega komiteja ZK inLMS. Predavatelji prihajajo z Ljudske univerze v Ljubljani. AVTOBUS ZAVOZIL V OBCESTNI JAREK V ponedeljek, 28. oktobra ob 14.20 uri se je dogodila prometna nezgoda v Stražišču pri Kranju. Avtobus podjetja »Transtu-rist« iz Škofje Loke, v katerem je bilo 40 potnikov, je pri srečanju z rešilnim avtom zavozil v obcestni jarek in se naslonil na betonsko vrtno ograjo. Še sreča, da s eni prevrnil. Vozilo je upravljal Janez Prevodnik. Srečanja na tako ozkih cestah so vedno nevarna, zato bi morali šoferji v takih primerih svoja vozila ustavljati. Vinko Biček, član komisije za spomeniško dejavnost pri Okrajnem odboru ZB Kranj.: »Večina pokopališč še ni urejenih in prav tako ludi ne vsi grobovi padlih borcev. Tega ne moremo pripisovati malomarnosti, ampak moramo upoštevati, da bi že marsikje grobišče uredili, če bi imeli za to potrebna sredstva. Na pokopališčih bi bili najlepši spomeniki padlim estetsko urejeni skupni grobovi. Mislim tudi, da bo treba zaščititi vse posamezne grobove padlih borcev na pokopališčih, da jih ne bodo po desetih letih prekopali. Podpredsednik Okrajnega odbora ZB Kranj Martin Košir: »Okrajni odbor ZB je že sestavil načrt za ureditev vseh grobov padlih borcev in talcev in ga bo poizkušal uresničiti s -pomočjo občinskih organizacij ZB in SZDL. Najprej bi bilo treba urediti grobišče Davovec pod Krvavcem, kjer leži okoli 30 borcev II. grupe odredov, in grobišče pri Gorenji vasi, kjer je pokopanih 29 borcev Prešernove brigade. — V kranjski občini so gro- BORCEV iN TALCEV bovi padlih lepo oskrbovani, tudi tisti, v katerih počivajo neznani borci.« Albin Polk, Jesenice: »Grobišča so v naši občini povsod urejena. V mestu jih vzdržuje komunalno podnjetje, po vaseh pa skrbijo zanje organizacije ZB in SZDL. Na jeseniškem pokopališču so postavili plošče vsem borcem. Tudi na Blejski Dobravi in na Obrancu so grobovi padlih vse leto lepo oskrbovani.« Franc Jere, Radovljica: »Na območju radovljiške občine moramo urediti samo še tri grobišča, in sicer v Ljubnem, v Lescah in v Radovljici. V vseh teh krajih bodo postavili spomenike padlim talcem. Spomenik, ki bo stal v Ljubnem, je že v delu, v Radovljici pa ga bodo odkrili v prihodnjem letu. Grobišče talcev v Dragi je dokončno urejeno in vse Jeto oskrbovano. Tudi padli v Begunjah imajo dostojen spomenik. Na teh dveh krajih se zbere za dan mrtvih vsako leto velika množica ljudi iz vseh krajev Slovenije, pa tudi sicer se ustavi tam marsikateri obiskovalec« VLOM NA ZlROVSKEM VRHU V noči od 26. do 27. oktobra je neznanec viomil v stanovanje Marije Koširjeve z Zirov-skega vrha. Odnesel je 40 tisoč dinarjev v gotovini, 3 metre kamgarn blaga za moško obleko in še nekaj malenkosti. Preiskava je v teku. V PREPAD JE PADEL V nedeljo, 27. t. m. ob 8. uri zjutraj so v gozdu nad Hrušico pri Jesenicah našli moško truplo. Ugotovili so, da je bil to 67-letni Anton Polik, po poklicu tehnik, ki je nazadnje stanoval v Banji Luki. Medtem, ko se je vzpenjal po strmem terenu v smeri državne meje, je padel v prepad. PRETEP NA GABRŠKI GORI Dne 26. oktobra v večernih urah je elektrifikacijski odbor na Gabrški gori nad Poljanami priredil zabavo. Ob tej priložnosti je 19-letni Ludvik Buh iz Poljan udaril Jakoba Bogataja z debelim, 2 m dolgim kolom po glavi. Zdravnik je ugotovil pri tov. Bogataju pretres možganov. Storilec se bo za to svoje dejanje še zagovarjal. OGENJ UNIČIL AVTOMOBIL Na cesti Kranj — Jesenice v vasi Cernivec se je avtoprevoz-niku Jožetu Bizjaku iz Kranja dne 27. oktobra vnel motor osebnega avtomobila. Avto je do kraja zgorel. Skoda je ocenjena na približno 300.U00 dinarjev. OKRNJEN POUK NA KAMNIŠKI GIMNAZIJI Šolski odbor na kamniški gimnaziji je imel v četrtek sejo, na kateri je obravnaval težave ob začetku šolskega leta. Profesorski zbor še vedno ni popoln. Manjkata dva profesorja in nekateri razredi že dva meseca nimajo urejenega pouka v vseh predmetih. Z. ŠAH Kranj, 30. oktobra. — Danes dopoldan so bile odigrane prekinjene partije IV. kola državnega šahovskega polfinalnecia turnirja. Srečanja so se končala z naslednjimi izidi: Črepinšek : Bidev remi, Smailbegovič : Vu-kovič 0:1, Puc : Nikolič 1:0 (kontumac, ker črni ni prišel k nadaljevanju. Nikolič se je pritožil, vendar razsodišče še ni dalo dokončne potrditve o sodnikovi odločitvi.) Partija Tomšič : Bertok je ponovno prekinjena v remi poziciji. AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ« NASTOPIL V KRANJU Kranjsko akademsko društvo je v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije priredilo v sredo zvečer v veliki dvorani Sindikalnega doma v Kranju koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Spored tega večera sO dopolnjevali že akademski oktet ter nastop solistov in recitator-jev. Poslušalci, ki so se udeležili tega nedvomno umetniškega večera — v pretežni meri je bila zastopana mladina — so zapuščali dvorano pod dojmnrn oni-, pestrejlših vtisov, ki jih lahko zapusti zgolj tenkočutna izbira in brezhibno izvajanje programa. Srečanje z Aakademskim mešanim zborom p. v. prof. Janeza Boleta, ki šteje 66 članov, je pomenilo lepo doživetje za ljubitelje pevske kulture. Vsekakor je zbor, ki je lani slavil 10-letnico svojega dela, zelo homogeno glasbeno telo, oplemeniteno s sočnimi glasovi, ki pridejo do polnega izraza v vseh legah. — Tudi nastop akademskega okteta je potrdil sloves, ki ga uživa, hkrati pa je žel pri poslušalcih laskavo priznanje — laskavo zlasti zato, ker je bil ustanovljen šele lani. Prijetno je presenetil tudi solist Peter Bedjanič, ki je ob spremljavi klavirja zapel Danila Bučarja pesem »Delavec« in arijo P. I. Cajkovskega iz opere »Evgenij Onjegin«. S. KUHARICE ŠOLSKIH MLEČNIH KUHINJ SE IZOBRAŽUJEJO Zveza ženskih društev okraja Kranj je skupno s sveti za varstvo družine priredila nekaj tečajev za kuharice v mlečnih kuhinjah. Ti tečaji so v Škofji Loki, Tržiču in Kranju zelo dobro uspeli. V Kranju so tečajnice same izrazile željo, da bi rade obiskovale še en tečaj, v katerem bi se naučile kuhati enolončnice. Tudi želja Zveze ženskih društev je, ' da bi se mlečne kuhinje počasi spremenile v šolske kuhinje, v katerih bi učenci lahko dobili razen malice še kosilo. Tečaji za kuharice v mlečnih kuhinjah se nadaljujejo in bodo v vseh občinah kranjskega okraja. V PIJANOSTI GA JE ZABODEL Z NOŽEM Florijan Kacin iz Stražišča pri Kranju je v nedeljo, 27. oktobra ob 23. uri na svojem stanovanju z nožem zabodel Franca Lozarja v stegno. Bil je močno vinjen in je to storil brez vsakega povoda. Franc Lozar je opitega Kacina tisti večer spremljal domov, za plačilo pa je dobil vbod z nožem. Nezavestnega so še tisti večer prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 4. november začetek cepljenja proti otroški paralizi O otroški paralizi je \>i\o zadnje čase že mnogo napisanega. Naša javnost je v glavnem seznanjena s potekom bolezni, z nevarnostmi in posledicami, ki jih prinaša. Znano je tudi, da precej dolgo potekajo priprave za cepljenje proti tej bolezni. Sedaj so te priprave končane. Se nekaj dni in začela se ho človekoljubna akcija, ki ima namen zaščititi najprej naše najmlajše. Mnogo truda, dobre volje in vztrajnosti je bilo potrebno, da je bilo vso pripravljeno. Sedaj pa je vrsta na starših. DNE 4. NOVEMBRA PRIČNEMO PO CELEM OBMOČJU OKRAJA KRANJ CEPLJENJE, o katerem bodo starši obveščeni z vab»H. Zato ker bodo cepljenja opravljale potujoče ekipo je potrebno, da starši prinesejo otroke točno v določenem roku na ce-pišče. Tisti, ki bi pomotoma ne prejeli vabila, naj kljub temu pridejo. V interesu vseh staršev je, da sprejmejo dragoceno pomoč, ki jo nudi njihovim otrokom naša skupnost in jih obvarujejo pred eno izmed najbolj zahrbtnih in hudih bolezni. Okrajni higienski zavod možen tudi brez večjih sredstev Svet za turizem in gostinstvo OLO ugotavlja: že kar zvrhana mera zanemarjenosti tega področja, neprizadevnost podjetij in občin Sleherni košček naše Gorenjske je že narava kot nalašč ustvarila za turizem Na sliki: ŽELEZNIKI Na Gorenjskem, ki je zelo pomembno turi stično območje v državi ter uživa že sloves in tradicijo, smo se po vojni lotevali že mnogih ukrepov, ki pa niso zadovoljivo pripomogli k razvoju te važne gospodarske panoge v okraju. Tako so ugotavljali na torkovi seji sveta za turizem in gostinstvo OLO, ki se je je udelo/.il tudi ljudski poslanec Mirko Zlatnar. Gostinsko turistične kapacitete so še vedno manjše, kot so bile pred vojno, ker so nekateri teh objektov spremenjeni v stanovanja in podobno. Ostro pa so člani sveta kritizirali subjektivne slabosti, zlasti nezainteresiranost gostinsko turističnih in trgovskih podjetij ter občin za napredek te gospodarske veje. Ni samo Bled ... Nekateri turistični krogi napačno smatrajo, da predstavljajo gorenjski turizem lahko samo Bled ter kvečjemu še deloma bohinjski kot in zgornjesavska dolina. Ne! Vse kraje v našem •kraju, od Poljanske doline, Jezerskega, do Planice in Bohinja, skratka, celotno Gorenjsko lahko štejemo kot območje, ki ima zelo ugodne pogoje za turizem, kjer je moč turizem razvijati z relativno majhnimi stroški, če bi bila gostinska in trgovska podjetja, turistične organizacije in lokalni oblastveni organi bolj prizadevni in iniciativni. Tudi privatnike zainteresirati Med drugim bo treba spet zainteresirati tudi privatnike, ki se v času turistične sezone morejo utesniti ter oddajati turistom sobe, kot je bilo to že pred vojno. Tako, recimo, pol Dubrovnika tudi zdaj živi od tega, da oddajajo ljudje tujske sobe. Tudi v radovljiški občini so s tem letos že uspeli. Ljudje so pripravljeni oddajati sobe in si na ta način tudi povečati dohodke, vendar jih moti predvsem dvoje. Občinski organi te privatnike obdavčujejo, dostikrat tako, da so le-ti celo ob otroške doklade. Naslednja stvar pa je ta, da potem takemu privatniku vrinejo kakega podnajemnika češ: »Ce si se lahko utesnil med turistično sezono, se boš lahko še potem, ko je taka stanovanjska stiska.« Interes turizma pa zahteva, da lokalni organi opustijo v teh primerih tako obdavčevanje (pomisleki, da bi se zaradi oddajanja privatnih turističnih sob razvila nova oblika kapitalizma na vasi, so smešni) kot tudi vsiljevanje podnajemnikov. Mar ni kratkovidno in že nevzdržno to, da zahtevamo nove hotele, hkrati pa preprečujemo, da bi izkoristili te, že obstoječe kapacitete in s tem pripomogli še k temu, da bi ljudje, ki so voljni oddajati sobe na račun svoje udobnosti, nekaj zaslužili. Tem privatnikom bi kazalo omogočiti celo to, da bi lahko najemali kredite za ustreznejšo opremo tujskih sob. Na ta način bi tudi omogočili letovanja številnejšim domačim turistom, katerih denarnice ne zmorejo dragih pen-sionov v hotelih. Hkrati z oddajanjem privatnih turističnih sob pa bi bilo treba urediti še to, da bi gostinska podjetja nudila te vrste turistom hrano po primernih cenah, za kar zdaj ne kažejo posebne vneme. Dva meseca v letu delajo, potem pa so gosti skoraj nezaželeni To pa že odpira poseben problem gorenjskega turizma: gostinsko turistična podjetja in njihovi uslužbenci kažejo v večini primerov tako malo zanimanja za dobro gospodarjenje in razvoj turizma, da postaja to že sramotno. Vzroke za to je treba čimprej temeljito preveriti in se lotiti zdravilnih ukrepov. Bržkone so vzroki, med drugim, tudi v sedanjem plačnem sistemu in pavšalnem, nizkem obdavčevanju. Mnoga ta podjetja si v začetku leta priborijo od občin čim nižji pavšal, delajo dva tri mesece v sezoni, potem pa lokale zapro, ker so zaslužili plače že za vse leto. Zanimivo je tudi to, da gostinsko turistična c- podjetja tožijo, da niso primerno urejena, vendar pa ne najemajo kreditov, ki ostajajo neizkoriščeni (samo 3 podjetja v okraju so se poslužila letos kreditov). Bojijo se namreč anuitet, ker trdijo, da še dosedanjih kreditov ne morejo odplačevati. Predvsem pa je — tako je ugotovil svet na svoji torkovi seji — krivo nezadostno zanimanje podjetij, saj bi višji oblastveni forumi tu marsikaj pomagali. Pa tudi občine kažejo sila malo zanimanja za razvoj gostinstva in turizma. V zvezi s tem je bila na seji sveta omenjena še zlasti jeseniška občina, ki da je Življenje je drago. Tako danes ugotavljamo in v bodočih letih bo vsa skrb skupnosti, da se življenjski pogoji izboljšajo. Morda ,pa prav zato, ker življenje zahteva čimvečje treznosti in resnosti, ljudje v našem okraju v zadnjih letih čedalje bolj varčujejo. Hranilno knjižico ima malone vsak 6. prebivalec. Svoje prihranke vlagajo delavci, kmetje in celo šolska mladina; Samo Narodni in komunalnim bankam v okraju je 17.246 vlagateljev že zaupalo več kot 283 milijonov dinarjev svojih prihrankov. Tu pa še niso vključene hranilne vloge pri poštnih uradih in zadružnih hranilnicah. Značilno je, da hranilne vloge v zadnjih letih stalno naraščajo. Ljudje povprečno vsak mesec vložijo dvakrat do trikrat več svojih prihrankov na knjižice kot pa dvignejo že vloženega denarja oziroma zaprosijo za posojila. Največji, doslej rekordni porast, je zabeležen v preteklem septembru (za oktober še ni končnih podatkov). Skupna vsota zaupanih prihrankov se je v tem mesecu namreč povečala za novih 19.641.000 dinarjev. Če bi pa prišteli še zadružne hranilnice oziroma njihove hranilne odseke, bi skupna vsota povečanih hranilnih vlog gotovo bila visoko nad 20.000.000 dinarjev. Toliko v enem samem mesecu! Največji dvig skupnih prihrankov so zabeležili V podružnicah Komunalne banke in sicer za novih 9 milijonov in 808.000, za tem ta razvoj bolj zavirala kot pospeševala. Okrajni ljudski odbor je letos nekatere sklade, med njimi tudi sklad za gostinstvo in turizem, decentraliziral na občine, ki pa so v posameznih primerih ta sredstva uporabljala v povsem druge namene. O problemu turizma na Gorenjskem je v sredo razpravljal tudi strokovni svet Izvršnega sveta LRS. Okrajni ljudski odbor Kranj pa namerava, kot smo zvedeli, posvetiti v kratkem posebno sejo samo tej aktualni problematiki. 11. z. pri NB za 5,710.000 in pri pošti za 4,123.000 dinarjev. Pionirji s Primskovega prihranili 600.000 din Varčevanje je pravtako postalo priljubljeno med šolsko mladino. Le-ta varčuje za knjige, igrače, razne rekvizite, izlete in podobno. Samo Narodna banka ima med svojimi vlagatelji več kot 2000 šolske mladine, v glavnem iz Kranja. Veliko pobudo za varčevanje med mladino je dal tudi posebni film »Poberi dinar«, ki so ga pred kratkim prikazovali. Samo v Kranju si je na 11 predstavah ogledalo ta film več kot 3500 otrok. V pismu, ki ga pišejo pionirji odreda »Stane Kavčič« s Primskovega Komunalni banki, pravijo med drugim, da so v treh letih že prihranili 600.000 dinarjev. Komunalna banka pripravlja v okviru svetovnega dneva varčevanja — 31. oktobra, tudi posebne nagrade za najboljše skupine in posameznike pri organizaciji varčevanja, kar je zlasti pri mladini vzgojnega pomena. Skupna vsota vloženih prihrankov, ki v okraju presegajo več sto milijonov dinarjev, pa ne kaže samo zaupanje posameznika do skupnosti, marveč predstavlja tudi znatno pomoč v skupnem naporu za vsestranski razvoj in izboljšanje življenjske ravni celote in hkrati tudi posameznika. Tu se odraža staro geslo: »Kamen na kamen.« k. m. --. Tako ne smemo več Ni občine v našem okraja, ki ne bi imela pogojev, da bi sebi, podjetjem (gostinskim, trgovskim, obrtnim) in prebivalcem zagotovila večje dohodke tudi s turizmom. To-da ugotovitve, ki smo jih ravno te dni slišali na seji Sveta za turizem in gostinstvo OLO, povedo, da se občine ne zanimajo dovolj za razvoj turizma na svojih območjih. Seveda ne moremo metati vse v en koš, ker posamezne občine skrbijo za turizem bolj, druge manj. Okrajni ljudski odbor je v svojem letošnjem družbenem planu in proračunu decentraliziral med drugim tudi sklad za pospeševanje turizma in gostinstva. Ta sredstva so bila porazdeljena na občine, s čimer so le-te dobile izdatnejšo materialno osnovo za pospeševanje te gospodarske veje. Toda zdaj ugotavljamo, da posamezne občine lega niso izkoristile, ali pa vsaj le zelo malo, za razvoj turizma in gostinstva. So pa primeri, ko so občine segle celo po ukrepih, ki turizem zavirajo. Tako, denimo, jeseniška občina tezi za tem, da posamezne prostore v gostinsko-turističnih objektih spremeni v stanovanja; tega pa si kljub stanovanjski stiski ne smemo privoščiti. Lokalni oblastveni .organi se tudi premalo zanimajo, kako gospodarijo gostinska podjetja. Le-ta pa si često prizadevajo, da dosežejo čim manjši pavšal. Ta pavšal nekaterih velikih gostinskih podjetij pa znaša v nekaj primerih komaj toliko ali pa celo manj kot davčna obveznost privatnega gostilničarja. Vendar se je pokazalo, da je takšna davčna politika le po-tuha slabemu gospodarjenju. Okrajni svet za turizem in gostinstvo je spomladi letos poslal občinskim ljudskim odborom poročilo o lanskoletni turistični dejavnosti. Iz zapisnikov sej občinskih svetov za turizem in gostinstvo pa ni razvidno, da bi to poročilo obravnaval en sam občinski organ. Nezadostno zanimanje za razvoj turizma in gostinstva pa ni značilno samo za oblastvena, marveč tudi za nekatera politična občinska vodstva. Občinski odbori SZDL in občinski ljudski odbori naj bi skupno s sveti za turizem in gostinstvo, gospodarski sveti oziroma sveti za blagovni promet, s turističr nimi društvi in z zainteresiranimi podjetji priredili konference, na katerih bi proučili turistično problematiko svojih območij. Toda take konference, kolikor je znano, niso nikjer uspeli sklicati. Razmeroma najbolj se je trudil, da bi pripravil tako konferenco, Občinski odbor SZDL Radovljica (v tej občini so si tudi sicer prizadevali razviti turizem in gostinstvo), vendar mu nobeno izmed treh turističnih društev v občini ni posredovalo problematike. Skoraj nič niso lokalni oblastveni in politični organi proučevali takih žgočih in neurejenih problemov, kot so, denimo, neustrezni plačni sistem ter delavsko samoupravljanje v gostinskih, zlasti sezonskih podjetjih. Prav tako je nujno, da bi se ti lokalni organi bolj zanimali za turistična društva. Odborniki teh društev so večina starejši ljudje, podmladka je razmeroma malo. Mnoga turistična društva se omejujejo predvsem na obravnavanje predvsem komunalnih problemov (urejanje cest, zunanja podoba krajev, razsvetljava itd.), namesto da bi proučevala kompleksno turistično problematiko svojih območij, nanjo opozarjala ljudske odbore ter pritiskala nanje in na gostinska podjetja, da bi ta vprašanja urejala. Ponekod pa turističnih društev še nimajo. Tak primer je v Cer-Ijah, ki pa bodo s skorajšnjim začetkom obratovanja žičnice na Krvavec postale močan turistični center. Naloga lokalnih oblastvenih in političnih vodstev pa je še širša, saj je treba vzbuditi zanimanje za razvoj turizma tudi pri drugih gospodarskih organizacijah in pri vsem prebivalstvu. Mar sme trgovina ostati brezbrižna spričo lepih možnosti, ki jih njej nudi turizem? Toda vse kaže, da pojmi o tem, kakšno vlogo imajo v turizmu trgovina, obrt, pa tudi druge panoge, niso še jasni. Vse to pa kaže, da smo kljub tradicijam še nerodni in tudi premalo pridni in skrbni prvošolčki, če primerjamo naš gorenjski turizem s sodobnim turizmom v zapadnih državah. M. Z. KOMBINIRANO SKLADIŠČE KROMPIRJA V NAKLEM BO KMALU ZGRAJENO Ze nekaj let po osvoboditvi prirejajo v Naklem redne živinske sejme. Sejemski prostor je zadruga primerno uredila, vendar le za lepo vreme. Okr. zadružna zveza se je že nekaj časa ukvarjala z mislijo, da bi zgradila primerno stavbo, kjer bi bili živinski sejmi lahko ob vsakem vremenu. Strokovnjaki OZZ so si ogledali nekaj takih zgradb v inozemstvu, vendar so menili, da bi bil pri nas takšen hlev premalo izkoriščen. Potem so napravili načrte za kombinirano skladišče, v katerem bo prostora za 90 vagonov krompirja. Skladišče bodo čez poletje preuredili v hleve, kjer se bo zadrževala živina v času sejmov. Poleg skladišča gradijo tudi veliko stekleno dvorano, v kateri bo prostora za približno 300 obiskovalcev sejmov. Zgradba bi morala biti končana že konec tega meseca, pa se je gradnja nekoliko zavlekla. Vse- kakor pa bo uporabna že v tem letu. Cr. SEZONA LETOŠNJIH SEJMOV ŠE NI KONČANA Sezona letošnjih sejmov še ni končana. Od 7. do 15. novembra bo v Ljubljani IV. mednarodni sejem radia in telekomunikacij. Marsikdo bo tu našel prijetno razvedrilo in kulturno zabavo. Mnogi bodo na tem sejmu lahko izbrali lepa novoletna darila — radijske ali celo televizijske sprejemnike. Na ljubljanskem sejmu bo bogata izbira, saj bodo sodelovali najvidnejši predstavniki te proizvodnje vsega sveta. Na sejmu bodo razstavljeni tudi razni telekomunikacijski aparati, predvsem s področja telefonije, radarskih naprav itd. Tudi s področja elektronike bo razstavljena marsikatera novost. Prav gotovo bo ta sejem poučen in zanimiv za vsakogar, predvsem še, ker bodo na sejmu prikazali tudi praktično uporabo teh aparatov. PRIDELOVALCI KROMPIRJA SO TEKMOVALI V kranjskem okraju je letos tekmovalo za večje pridelke krompirja 53 skupin s 598 udeleženci. Najboljši uspeh je imela skupina iz Zalega v občini Cerklje, ki je dosegla povprečni hektarski donos 38.330 kig krompirja. Sledi skupina iz Podbre-zij s 35.800 kg na ha, druga skupina iz Zaloga s 35.440 kg ter skupine proizvajalcev v Ljubnem, Podnartu, Velesovem, Br-nikih, Naklem itd. Največje zanimanje za tekmovanje za večji pridelek krompirja so pokazali v zadrugi Naklo, v zadrugah cerkljanske občine in še v nekaterih drugih zadrugah. — Za tekmovalce je predvideno približno 7,500.000 din nagrad. -k- sadno drevje SO pravočasno zavarovali v Kmetijski šoli v Poljčah so letos spomladi ob slani pravočasno zadimili sadno drevje. -— Uspeh se je pokazal prav sedaj, saj je sadno drevje zelo dobro obrodilo. Tudi nekateri okoliški kmetje, ki so zadimili drevje, so dobili prav lep pridelek sadja. j. S. V poljcah pridelujejo rzene rožiCke v Kmetijski šoli v Poljčah pri Begunjah so pričeli s prvim poskusnim cepljenjem rži za ržene rožičke. Prvi poskus je dobro uspel in bodo v bodoče pridelovalno površino rožičkov Še povečali. Tudi okoliški kmetje se za to cepljenje zelo zanimajo Prodajna cena teh rožičkov je od 600 do 1200 din. Rženi ro-žički so velikega pomena za zdravstvo in tudi iz drugih držav po njih zelo povprašujejo. Kaže, da je gorenjska zemlja zelo primerna za pridelovanje rženih rožičkov. S. 2AGO V BRITOFU SO OBNOVILI Zaga v Britofu je stara že nad 50 let in ravno toliko ttudi stroji. Pred kratkim so jih vse popravili in žaga je te dni ponovno začela redno obratovati. Na leto lahko predelajo v tem obratu 5000 kub. metrov lesa. — Podjetje pa nima toliko dela, zato ima že nekaj časa zaposlenih le 9 ljudi, ki predelajo približno 3000 kub. metrov lesa na leto. Cr. ZA LEPŠE LICE JESENIŠKE BOLNIŠNICE Pred poslopjem jeseniške bolnišnice je lepo urejen park. Da bo park služil zgolj bolnišnici, grade okrog njega betonsko ograjo, ki bo skoraj dograjena. Razen ograje grade tudi novo vratarnico. Z dograditvijo teh objektov bodo poslopja bolnišnice — bolnišnica, poslopje za osebje, stanovanjski blok za zdravnike in park, tvorile enoten kompleks. U. ob dnevu varčevanja Kamen na kamen... Tudi Gorenjci čedalje bolj varčujemo - Več kot 20 milijonov dinarjev novih prihrankov v enem mesecu ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, .izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20 % popusta. _ Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190. Izgubljena je bila denarnica z dokumenti od Luže do Brega. Najditelja naprošam naj dokumente vrne, denar pa lahko obdrži za nagrado. — Aleš Janez, Breg 36. V Bohinju prodam hišo v dobrem stanju z velikim sadnim vrtom in srenjskimi pravicami. Naslov v oglasnem oddelku »Glasu Gorenjske«. Prodam več kosov starega dobro ohranjenega pohištva in pločevinasto kopalno banjo — sedečo. Naslov se dobi v trgovini »Potrošnik«, Kranj, Koroška 6. Prodam njive in travnike ob progi med Radovljico in Lescami. F. Orel, Radovljica. Kupim sobno omaro in sobni stol. Pogorele Marija, Tavčarjeva 14, Kranj. Kupim motorni menjalnik nad 350 cem s povratnim vrtenjem. — Kalan Angela, Hudi Graben 8, pošta Brezje. Mlad, miren tehnik išče opremljeno sobo. Plačam mesečno 2000 din. Lahko tudi pol leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku. »BOROVO«, prodajalna Kranj sprejme popravljaiko nogavic. Preklicujem veljavnost izgubljene avtobusne vozovnice Kranj—Preddvor na ime Sesek. Preklicujem blok št. 33584, izdan v Komisijski trgovini Kranj, dne 10. aprila 1957. — Lenardič Rozalija, Kranj. Preklicujeva izrečene žalitve zoper Stefe Jožeta. — Zadni-kar Panika in Kavčič Terezija. Podpisana nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož Ules Karel, Drulovka št. 48, Kranj. — Ules Francka, Drulovka št. 48, Kranj. Na medicinski fakulteti je promovirala za doktorja zobozdravstva Gros Cilka. — Čestitajo prijateljl-ce. Kupim majhno hišico blizu Kranja ali bližnji okolici. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »plačam takoj 500.000 dinarjev«. Lepo zimsko sivo suknjo za srednjo postavo zamenjam za drva ali prodam. — Klane 44, Kranj. GICOAUSU MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 2. novembra in nedeljo 3. novembra ob 19.30 uri B. Nušič »ŽALUJOČI OSTALI«. — Zveze z vlaki ugodne. »STORZlC« Kranj: 31. oktobra ob 16., 18. in 20. uri angl. barvni vistavision film »HlSA SKRIVNOSTI«. 1. novembra ob 16. in 18. uri angl. barv. vistavision bilm »HlSA SKRIVNOSTI« ter ob 20. uri amer. barvni film »V VRTINCU«. 2. novembra ob 16., 18. in 20. uri angl. barvni vistavision film »HlSA SKRIVNOSTI« ter ob 20. uri premiera franc. filma »JULIET-TA«. 3. novembra ob 9. uri ameriški barvni film »V VRTINCU«, ob 13. uri franc. film »JULIET-TA« ter ob 15., 17., 19. in 21. uri angl. barvni vistavision film »HlSA SKRIVNOSTI«. »SVOBODA«, Stražišče: 1. novembra ob 17. in 20. uri angl. barvni vistavision film »HlSA SKRIVNOSTI«. 2. novembra ob 18. in 20. uri premiera francoskega filma »JULIETTA«. 3. novembra ob 15. in 19. uri amer. barvni film »V VRTINCU«. »TRIGLAV«, Primskovo: dne 1. novembra ob 18. uri ameriški barvni film »V VRTINCU«. Dne 2. novembra ob 19. uri premiera nem. filma »LETECl RAZRED«. 3. novembra ob 16.30 in 19. uri francoski film »JULIETTA«. NAKLO: 1. novembra ob 19.30 uri amer. film »VODNJAK«. — 2. novembra ob 19.30 uri amer. barvni film »V VRTINCU«. — 3. novembra ob 16. in 19. uri nemški film »LETECl RAZRED«. »RADIO«, Jesenice: 31. oktobra in 1. novembra japonski film »SEDEM SAMORAJEV«. »PLAVŽ«, Jesenice: 31. oktobra in 1. novembra ital. film »VILLA BORGHESE«. ŽIROVNICA: 2. in 3. novembra ital. barvni film »GIUSEP-PE VERDI«. DOVJE - MOJSTRANA: 2. in 3. novembra ital. film »VILLA BORGHESE«. BLED: 31. oktobra jug. mlad. film »ČEVELJČKI NA ASFALTU« ob 17. in 20. uri. Od 1. do 3. novembra ital. barvni film — komedija »SCAMPOLO«. V petek in nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. V soboto ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: Od 1. do 3. novembra amer. barvni film »PEKEL POD NIČLO«. V petek in nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. V soboto ob 20. uri. »SORA«, Skofja Loka: Od 1. do 3. novembra ruski barv. film »OTHELO«. »KRVAVC, Cerklje: 2. in 3. novembra amer. pustolovski film »UPOR NA LADJI BA-UNTI«. V soboto ob 20. uri. — V nedeljo ob 16. in 19. uri. LJUBNO, 2. in 3. nov. ameriški barvni film »MEC IN ROZA«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. Poročila poslušajte* vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 uri ter Radijski dnevnik ob 19.30 uri; v nedeljo pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 22.00 in 22.55 uri ter Radijski dnevnik ob 19.30 uri. PETEK, 1. NOVEMBRA 6.00 Jutranji glasbeni spored. 7.15 Igrajo godalni orkestri. 7.35 Poje Ljubljanski komorni zbor. »Avtopromel« Kranj uvaja od 2. novembra 1957 dalje nove avtobusne proge: KRANJ — PODBREZJE — KOVOR In KRANJ - - PREDDVOR — KOKRA VOZNI RED KRANJ — KOKRA — KRANJ 4.45 12.50 Odhod Kokra Prihod 12.45 18.05 5.00 13.05 Preddvor 12.30 17.80 5.30 13.35 Prihod Kranj Odhod 12.00 17.29 VOZNI RED KRANJ — KOVOR 5.00 7.30 13.10 21.00 Odhod Kovor Prihod 6.50 13.00 14 50 22.50 ! 5.05 7.35 13.15 21.05 Zvirče i 6.45 12.55 14.45 22.45 5.07 7.37 13.17 21.07 Tabor i \ 6.43 12.53 14.43 22.43 5.12 7.42 13.22 21.12 Podbrezje 6.38 12.48 14.38 22.38 5.15 7.45 13.25 21.15 1 i Bistrica 6.35 12.45 14.35 22.35 5.20 7.50 13.30 21.20 Naklo 6.30 12.40 14.30 22.30 5.30 8.00 13.40 21.30 Prihod Kranj Odhod 6.20 12.30 14.20 22.20 8.45 Mladinska radijska igra — Ante Ilič: Legenda o tisočih zmajih. 9.15 Pesmi domačih skladateljev. 10.00 Stane Terčak: Pisma, ki obtožujejo. 13.30 Dopoldan, simfonični koncert. 14.05 Iz solistične in komorne glasbe. 15.15 Marijan Kozina: Padlim (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad). 15.30 Partizanske pesmi in samospevi. 17.30 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Živi in mrtvi. 20.00 Lepe melodije. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Hector Berlioz: 2alna in triumfalna simfonija — Prva izvedba v Radiu Ljubljana. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 2. NOVEMBRA C.40 Nas jedilnik. 8.05 Lepe melodije — znani na-pevi. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami! 18.10 50 minut simfoničnih plesov. 11.00 Pionirski tednik. 11.15 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli. 12.30 Kmečka univerza — in?. Rado Linzner: Oblike in uspehi pospeševanja poljedelstva na področju proizvajalnih zvez. 14.00 Vesela godala. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 6 knjižnega trga. 17.30 Pogled z ljubljanskega gradu (ansambel Mojmira Sineta). 18.00 Okno v svet. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 3. NOVEMBRA 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Glasbene slike in zabavne popevke. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Note korakajo. 8.45 Mladinska radijska igra -Margerita Sengalovič: Srebrni glas (priredila Vesna Stranic). 9.15 Slovenske narodne in u-metne pesmi. 10.00 Se pomnite tovariši... — Milorad Madič: Odmevi Oktobrske revolucije. 10.30 Pokaži, kaj znaš (javna oddaja v Mestnem gledališču). t2.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.00 Nedeljska reportaža. 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Vlada Vukmirovič: Mož, ki je ukradel čas. Režija: Maša Slavčeva — V glavni vlogi: Stane Sever. 20.00 »Halo! Halo!« (zabavna oddaja s konferansjejem, telefonom, ugankami, željami in prijetnimi melodijami). 21.00 Nočni komorni koncert. 22.15 Igramo za vas! OBVESTILO Obveščamo starše, da se vrši prvo cepljenje predšolskih otrok proti otroški paralizi na območju občine Kranj od 4. novembra 1957 dalje. Cepljeni bodo otroci, rojeni v času od dne 1. ja Srednje Bitnje, Sutna. 8. novembra od 14.30 do 18. ure. Osnovna šola Olšovek — Tereni: Olševek, Hotemaže. 6. novembra od 15. do 16. ure. Osnovna šola Trboje — Tereni: Trboje, Zerjavka. 8. novembra od 7. do 9. ure. Starši, ki pomotoma niso prejeli za svoje otroke vabila k cepljenju in so njihovi otroci rojeni v zgoraj navedenem razdobju, naj se vkljuib temu zgla-sijo na najbližjem cepišču. Cepljenje je prostovoljno, vendar pričakujemo v skupni borbi proti poliomyelitisu popolne razumevanje staršev. Obveščamo starše, da Je z ozirom na visoke stroške nabave cepiva in izvedbo cepljenja potrebno, da prispevajo k cepljenju za posameznega otroka 600 dim. S tem so plačane vse tri injekcije, katere bo moral otrok v razmahu prejeti, da bo zaščita popolna. — Starši lahko poravnajo znesek v celoti ob priliki prve injekcije, ali pa tudi v dveh obrokih, to je ob prvi in drugi injekciji po 308 dinarjev, tretja injekcija pa bo brezplačna, ker je njena cena že vkalkuhrana v tem znesku. Socialno ogrožene družine, za katere so se terenski odbori RK in SZDL sporazumeli, da bodo njihovi otroci cepljeni brez obveznega prispevka, bodo pravočasno prejele od Občin&kega ljudskega odbora Kranj posebna potrdila o brezplačnem cepljenju. V dneh cepljenja ordinacija v »Otroškem dispanzerju« v Kranju in »Otroški ambulanti«, Stražišče odpade. Zdravstveni dom Kranj IZVOLJENI ODBORNIKI občinskih zborov proizvajalcev OBČINA BLED: Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti: ing. Oleg Vrtačnik, Ludvik Bunderla, Stane Jere, Niko Matjaž, Anton Berlec, Anton Kr-žišnik, Janez Mandeljc, Ciril Kocjančič, Miroslav Rozman, Anton Ambrožič, Jože Dornik, Jakob Olip, Gabrijel Benedik, Vinko Potočnik, Franc Crv, Janko Sopotnik, Maks Jakhel, Franc Dijak, Franc Bregant, Metod Teran, Anton Stare, Justin Rabič, Jože Cerne, Matko Ulčar. Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Med-ja, Janez Mežan, Janko Slivnik, Tine Kumerdej. OBČINA BOHINJ: Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti: Ivan Robič, Jože Lavrič, Adolf Rozman, Jože Vidmar, Zdravko Cerkovnik, Jože Pintar, Jože Urankar, Franc Lakota, Jakob Pretnar, Janez Puhar, Slavko Jamer, ing. Tonči Deanko-vič, Janko Jensterle, Filip Stubelj, Alojz Stušek, Cene Resman, Jože Podlipnik, Stanko Rozman, Jakob Pekovec. Proizvajalska skupina kmetijstva: Jože Odar, Anton Cesar, Franc Cvetek, Janez Podlipnik. OBČINA CERKLJE: Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti: Srečko Cerar, Franc Vajs, Janez Kepic, Stane Bobnar, Anton Bobnar, Franc Bobnar, Ivo Kern, Ivan Miklavčič, Peter Kern. Proizvajalska skupina kmetijstva: Miha Re-mic, Janez Kuralt, Ivan Tičar, Franc Korošec, Tomaž Zupin, Ignac Krivic, Rudolf Ropret, Matevž Jenko, Jože Jenko, Janez Anžič, Ivan Kvas, Janez Por. OBČINA GORENJA VAS: Proizvajalska skupina industrije, trgovine In obrti: Anton Benedik, Vinko Bevk, Jože Subic, Marijan Kosmač, Janko Pivk, Slavko Kržišnik, Alojz Pivk, Vencelj Pintar, Peter Lampret. Proizvajalska skupina kmetijstva: Anton Justin, Janez Možina, Jurij Justin, Janez Treven, Anton Kokalj. OBČINA JESENICE: Proizvajalska skupina industrije, trgovine In obrti: Franc Markelj, Anton Svetina, Anton Urbane, Janko Smolej, Miro Noč, Stane Bratanič, Jože Knific, ing. Alojz Pohar, Jakob Vodnjov, Franc Ravnikar, Jože Lazar, ing. Stanko Cop, Tine Zen, Karel Pogačar, Slavan Berlisk, Ivan Beljan, Dora Likovič, Valentin Jeršin, Rupret Kramar, Vinko Kovačič, Anton Komljanec, Slavko Markelj, Slavko Bizilj, Marijan Ulčar, Jože Hutar, Miroslav Feldin, Viktor Novšak, Janez Pazlar, Franc Vovk, Viktor Nahtigal, Stanislav Križnar, Jože Boštin, Bela Beznec, Janko Me-žik, Ivan Kavčič, Vinko Ulčar. _ Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Gre-gori. OBČINA KRANJ: Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti: Anton Seljak, Pepca Jež, ing. Danilo Dolgan, Stane Božič, Jože Benčič, Pavel Rink, Alojz Stamcar, Vinko Zupan, Vilijem Tomat, Martin Zavrl, Marijan Strniša, Franc Istenič, Milka Kovač, Veronika Cegnar, Zvone Cerne, Srečko Teran, Jože Stanovnik, Valentin Klemenčič, Ivan Pintar, Zdravko Erznožnik, Janez Novak, Angel- ca Boštjančič, Janez Reiner, Vinko Poličar, Bogomil Vozel, Stanislav Drmota, Andrej Potočnik, Jože Kurat, Alojz Zupančič, Vinko Martinjak, Alojz Rehberger, Pavel Sajovic, Valentin Pa-jer, Franc Mohor, Jaka Kolenc, Pavel Cop, Vinko Zekelj, Slavka Kopač. Proizvajalska skupina kmetijstva: Tone Hafner, Tine Sušnik. OBČINA RADOVLJICA: Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti: Ivan Gorjanc, Bogomir Dobnikar, Anton Zorman, Niko Bulut, Franc Vovk, Janko Zorko, Mirko Mulej, Ignac Majcen, Jernej Drmota, Janez Zupan, Jože Vidic, Vinko Triplat, Slavko Triplat, Jože Lesjak, Marjan Dobrila, Jurij Legat, Iva Jakopič, Pavel Zirovnik, Janko Naglic, ing. Jože Osterman, Vinko Savnik, Milan Ge-ratič, Polde Stander, Vinko Koprivec, Artur Si-ler, Jože Cvetkovič. Proizvajalska skupina kmetijstva: Jože Rako-vec, Vinko Borce. OBČINA SKOFJA LOKA: Proizvajalska* skupina industrije, trgovine in obrti: Ivan Brenk, Franc Braniselj, Marija Brenk, Rudolf Cajič, Marjan Pire, Jože Fcrjančič, Jože Stanonik, Ciril Prevodnik, Rudi Keršan, Vlado Vendramin, Alojz Sodnikar, Stanislav Razpet, Anton Pire, Ivan Pinterič, Konrad Cadež, Ignac Sušteršič, Franc Zontar, Vladimir Logar, Vinko Primožič, Rado Sesek, Drago Bizovičar, Irena Mlakar, Ernest Seljak, Erik Jeglič, Peter Kaj-zer, Ivan Cemažar. Proizvajalska skupina kmetijstva: Janez Zontar, Jože Bergant. OBČINA TRZlC: Proizvajalska skupina Industrije, trgovine in obrti: Kristina Svegelj, Hasim Hadžiomerovič, Vili Perko, Marjan Hafner, Matija Mežek, Slav- ko Teran, Andrej Hladnik, Marjan Dolinar, Marjan Pernuš, Milan Ogris, Andrej Zupan, Jože Benedičič, Ivan Gregorc, Stane Crnilec, Marle-na Polajner, Vilijem Bedina, Milan Zupan, Anton Strasner, Ignac Tršinar, ing. Anton Mali, Anton Meglic, Franc Znidar, Andrej Meglic, Franc Miklič, Ignac Jontez, Ignac Ješe, Milan Česen. Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Meglic. OBČINA ŽELEZNIKI: Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti: Peter Polajnar, Matevž Smid, Niko Zu-mer, Rafael Eržen, Anton Polajnar, Jože Tor-kar, Vinko Prevc, Franc Šolar, Jože Blaznik, Janez Habjan, Leopold Gartner, Milka Polajnar, Florijan Tavčar, Lovro Gajgar, Viktor Drol, Vinko Nastran, Janez Kopčaver, Gabrijel Kristan, Janez Cenčič. Proizvajalska skupina kmetijstva: Ludvik Lot-rič, Karol Trojar, Franc Tušek, Janko Dolenc. OBČINA ZIRI: Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti: Tončka Disič, Aleksander Zerovnik, Viktor Galičič, Lojze Kolenc, Miloš Mlinar, Ivan Peče-rin, Stanko Merlak, Lojze Starman, Anton Naglic, Alojz Filipič, Franc Jereb, Valentin Mlinar, Vida Zaje, Dušan Podobnik, Danijel Primožič, Franc Potočnik. Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Kavčič, Matija Jurca, Ivan Potočnik. Skupno je bilo v kranjskem okraju izvoljenih v prvi proizvajalski skupini,' to je v industriji, trgovini in obrti 13 mladincev in 14 žena. Od vseh odbornikov je 128 članov ZK. V kmetijski proizvajalski skupini je bil izvoljen en sam mladinec in nobena žena. Od vseh odbornikov je 5 članov ZK. Za uspešnejše delo amaterskih igralskih družin Da bi delo amaterskih igralskih družin v tekoči sezoni poživili in njihova hotenja vskla-dili s poslanstvom, ki naj ga Igralske družine opravljajo, je bila pretekli četrtek sklicana v Kranju okr. konferenca dramskega sosveta pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev. Namen te konference je bil: posvetiti vso pozornost repertoarni politiki, dvigu kvalitete in vzgoji kadra v amaterskih igralskih družinah. Udeležba zastopnikov igralskih družin na konferenci ni bila posebno zadovoljiva. Niso bili redki primeri, da prav dramske sekcije, ki delujejo v neposredni blSžini Kranja, niso-poslale na konferenco svojih predstavnikov. REPERTOARNA POLITIKA SE VEDNO KAMEN SPOTIKE V nemajhni zadregi sem, kajti vseh •misli, ki so se porajale v živahni razpravi, ne bom mogel utesniti v teh skopo odmerjenih vrsticah. Skušal pa bom iz gradiva izluščiti tiste predloge in pobude, ki utegnejo našim igralskim družinam pri delu koristiti. Najprej se pcmudimo pri repertoar-tii politika, ki še vedno pomeni mnogim igralskim družinam slepo ulico, iz katere ne najdejo izhoda. To je pogosto tudi vzrok, da naši amaterja kaj radi segajo po delih, katerih preživela In zastarela tematika ne ustreza več napredni miselnosti sodobnega človeka. Niso pa redkri primeri, ko igralske družine hlastajo po sicer naprednih, vendar za njihove sposobnosti prezahtevnih ^odrskih tekstih. In rezultat? V obeh primerih se napori igralske družine izrode v uprizoritve brez prave vrednosti. Prav iz naštetih razlogov bi kazalo v bodoče posvečati več pozornosti repertoarnemu načrtu. — Iz te zadrege bi si morda dramske sekcije pomagale z medsebojno izmenjavo odrskih tekstov. V ta namen si tudi Zveza Svobod in prosvetnih društev prizadeva sestaviti skupni seznam Vse primerne dramske literature, ki jo flranijio dramske sekcije v okraju. — Dolžnost le-teh pa bi bila, da bi v smislu razposlane okrožnice podprli Svet Svobod v tej nedvomno pozitivni akciji. REŽISERJEV NI Brez pretiravanja: še pomembnejša težava, ki tare dramske sekcije že od vsega začetka, je pomanjkanje dobrih režiserjev. Vse pa kaže, da bo moč tudi to težavo do neke mere omiliti. Zveza Svobod in prosvetnih društev bo skušala angažirati več sposobnih režiserjev, ki bodo obiskovali tiste dramske sekcije, ki nimajo dobrih režiserjev. S pravilnimi napotki in nasveti bodo dali ti režiserji-instruktorji Že ob začetku študija uprizoritvi, ki jo dramksa sekcija pripravlja, pravo podobo. S tem bo delo domačega režiserja »nočno olajšano, pa tudi kvaliteta "Uprizoritev se bo dvignila Zamisel, da bi študentje Akademije fca igralsko umetnost pomagali med počitnicami dramskim sekcijam, je sicer lepa, vendar se mi zdi neizvedljiva. Izkušnje namreč uče, da je v poletnih mesecih, zlasti če upoštevamo čas dopustov, vsako delo, ki za- hteva nekoliko večji ansambel, docela onemogočeno. Vsekakor obeta prva zamisel o režiserjih-inštruktorjih mnogo več. VEC MLADINE V DRAMSKE SEKCIJE Pogosto je slišati pritožbe, češ da se redčijo vrste naših igralskih družin, kar velja zlasti za starejše izkušene igralce, ki so še do nedavnega tvorili jedro ansamblov. Menim, da si s tarnanjem ne bomo posebno pomagali. Moramo se pač spri j azniti s to mislijo, po drugi strani pa poskusimo zapolniti nastale vrzeli z novim kadrom — z mladino. Ne bo napak, če bomo začeli kar pri cicibanih in pionirjih. Na kar najbolj nevsiljiv način moramo vzbuditi v njih zanimanje za odrsko delo. To pa bomo najlaže dosegli s pogostim, vendar solidnim uprizarjanjem otroških iger, pri katerih naj otroci sodelujejo kot igralci in gledalci. Uprizarjanja teh igric pa ne gre jemati tako preprosto, kot delajo to mnoge igralske družine. S trditvijo, češ, »za otroke je vse dobro,« bi morali opraviti enkrat za vselej, hkrati pa bi se morali zavedati, da s slabo pripravljenimi otroškimi igricami, ne bomo v otroku nikdar vzibudili ljubezni do gledališča. Se več: z nelepimi mladostnimi spomini na površno pripravljene igre, bomo otroka za vselej odtujili gledališču. Izgubili bomo ne le igralca, temveč tudi gledalca. Držimo se torej načela: za mlade gledalce najboljše režiserje, najboljše igralce in najlepše kulise. — Tudi zamisli o pionirskih igralskih krožkiht ki naj bi delovali v okviru dramskih sekcij, ne kaže za-metavati. Vedno znova moramo poudarjati, da tvorijo prav ti mladi igralci in gledalci naraščaj, iz katerega bomo v poznejših letih črpali nove moči za naše igralske družine. IN SE NEKAJ KORISTNIH PRIPOMB Da je maska neizogibni del sleherne uprizoritve, ni treba posebej poudarjati. Zato si tudi mnogi igralci želijo maskerskih tečajev. Izkušnje zadnjih let pa so pokazale, da v mnogih primerih ti tečaji le niso obrodili tistih sadov, kot bi bilo želeti. Upoštevajoč to dejstvo, bi bilo morda res pametneje, namesto prirejanja maskerskih tečajev, izdati primeren priročnik o maskiranju z barvnimi prilogami. Ob koncu iše nekaj koristnih nasvetov. — Gre namreč za nekatere publikacije, ki so namen/jene zgolj Svobodam in prosvetnim društvom. Iz razprave na konferenci pa je bilo moč posneti, da vedo naše dramske družine o teh publikacijah, zlasti pa o glasilu Zveze Svobod ,in prosvetnih društev »Sodobna pota« bore malo ali pa nič. Na to revijo, ki bo služila ne le dramski, temveč tudi drugim sekcijam, kot dober vodič in svetovalec, bi moralo biti naročeno sleherno prosvetno dnuištvo. Tudi priročnika prosvetnega servisa »Kako vodimo amatersko, gledališče« in seznam dramskih del »Dramska knjižnica«, bi nedvomno s pridom služila igralskim družinam, kot pomagalo pri delu. s. s. film. kifik gledamo »IlCl POLKA« je italijanski film, ki je zabeležil povsod, kjerkoli so ga vrteli, nadpovprečen obisk. — Smemo mar kvalitete tega filma res tako visoko vrednotiti? NikaJkor ne, kajti dober obisk še ne more biti merilo za ocenjevanje filmov. Kaj je torej tisto, kar privlači filmsko občinstvo? Tudi tokrat zadevamo ob okus tistega dela publike, ki jo zadovolji tudi za lase privlečena, neokusna zgodba. Gre namreč za Ljubezensko pustolovščino (podobnih, zlasti avstrijskega in nemškega porekla, smo videli že precej), glavnega junaka — zapeljivega poročnika, ki se naposled le ujame v ljubezenske mreže. Zaljubi se namreč v svojega slugo, čigar obleka skriva zapeljivo deklico. Film je sicer po obrtniški plati dovolj spretno grajen, to je pa končno tudi vse. Dialog je neduhovit, zapletljaji nedomiselni in neizvirni, igra povprečna — skratka, vse brez kakršnekoli umetniške pretenzije. Tudi ime- na renomiranih igralcev: Anto-nella Lualdi, Theo Lingen in drugi ne morejo popraviti slabega vtisa, ki ga dela ta film. V ZNAMENJU VENERE Vse kaže, da so imeli italijanski filmski producenti s tem filmom neprimerno več sreče. Ne bo napak, če pripišem, da so se Italijani z njim udeležili filmskega festivala v Cannesu leta 1955, vendar pa film, kljub nekaterim nespornim kvalitetam, nI prišel v poštev za nagrado. Tu se srečamo s celo vrsto znanih igralcev: Sophia Loren, Vi-torio De Siea, Raf Vallone, Franca Valeri itd., ki so z bolj ali manj posrečeno Igro, nekateri s psihološkimi študijami likov, postavili film na zavidljivo višino. Vsekakor je še pred Sophio Loren treba omeniti Franco Valeri, ki je zelo prepričljivo izoblikovala osrednjo figuro — skromno in marljivo tajnico. Film je resnično dober, oglejte si ga — ne bo vam žal. aa YU FEI-AN: POMLADNI MOTIV Sodobno kitajsko slikarstvo NEKAJ MISLI Z RAZSTAVE V KRANJU Ce motrimo kitajsko slikarstvo, se nam pogosto zdi, da smo preneseni v svet poezije. To kaže, kako radi so se kitajski slikarji v svojih umetniških stvaritvah navdihovali ob književnosti, kajti kitajsko slikarstvo se ne prizadeva samo, da bi nudilo zadovoljstvo očem,-temveč da bi preko vidnega dojemanja posredovalo bogastvo domišljije in ljubezen do življenja. " . 1 V 5. stoletju naše ere se je pojavila že popolna teorija slikarske umetnosti in postavljeni so bili že tehnični zakoni za upodabljanja narave. Vodilno načelo je bilo, da morata biti v slikarski umetnini zajeta harmonija, tubranost, skladnost in življenje. Iz tega načela, ki so ga stoletja spoštovali in gojili veliki mojstri, sta vzklila oblika in slog, tako značilna za kitajsko slikarstvo. Kitajski slikarji strastno ljubijo lepote narave: nekdaj so bile njihove priljubljene teme izrazito študije pokrajin, ptičev in rastlin. Danes je Kitajska stopila v novo zgodovinsko obdobje, ki ni preobrazilo samo družbenega življenja, temveč tudi lice dežele, globoko pa se je spremenil tudi način mišljenja in čustvovanja umetnikov. Ne omejujejo se več na opisovanje — poveličevanje zelenih planin, modrih jezer, redkih ptic in eksotičnih rastlin; vse, kar je lepo v očeh ljudstva, postane predmet njihovih študij. Tako se v njihovih delih pojavljajo veseli plesi, kmetije, kipeče od življenja, ladjedelnice v živahni dejavnosti, prostrani pašniki, veliki moderni jezovi — umetnost nove Kitajske za socializem. Miloš Mikeln SPOR MED FILMSKIM OBČINSTVOM IN FILMSKIMI KRITIKI? AH tak spor v resnici obstoji? Velikokrat. Cul sem znanca, ki je rekel: »Ta film je kritika raztrgala — torej se ga splača pogledati, gotovo je dober!« V tem primeru je nekdo pogrešil, ali filmski kritik ali pa moj znanec; tretje možnosti ni. Mnogokrat izvirajo taki »spori« med kritiko in občinstvom iz tega, da kritiki uporabljajo v svojih zapisih ustaljene pojme in termine, ki pa jih občinstvu niso podrobneje razložili — saj v kratkih filmskih prikazih *a to ni prostora. Torej nesporazumi v vrednotenju posameznih filmskih zvrsti in posameznih filmov te ali one zvrsti. Večkrat pa je vzrok nesoglasja med kritikom in gledalcem tudi v tem, da nekateri gledalec film vrednoti s srvojo mero, kritik Pa s svojo; za gledalca je film tem boljši, Čim bolje se je ob njem zabaval in odpočil, kritik pa išče v filmu umetniških vrednot in 8a tudi s tega stališča ocenjuje. Zato mogoče ne bo narobe, če bomo malo «d bliže pogledali posamezne filmske zvrsti In skušali ugotoviti, katere izmed njih dajejo samo industrijske izdelke, ki ne morejo toneti umetniških, vrednot, katere pa ne; kušali bomo na kratko orisati posamezne zimske zvrsti, obenem pa malce podrobneje opisati kriteTije, filmska kritika. ki jdh običajno uporablja FILM JE INDUSTRIJA Stara resnica je, da najdemo med sto filmi komaj deset takih, ki jih brez večjih zadržkov lahko imenujemo umetniške filme. Pa še med temi desetimi so mogoče trije, štirje zares dobri. Vse drugo, stotisoči kilometrov celuloidnoga traku, ki ga razpošiljajo kinematografom Hollywood in druga velika filmska proizvodna podjetja po svetu, pa je industrijsko blago, izdelano na tekočem traku. Precej nad tisoč filmov izdelajo vsako leto vse filmske tovarne na svetu. Od te množice filmov je na raznih festivalih nagrajenih z raznimi nacionalnimi in internacionalnimi nagradami mogoče deset zares dobrih filmov. Po svetu pa ne kroži samo teh deset, ampak na stotine filmov: plaže in kiča, šunda. Razumljivo je, da more tako viisoko razvita industrija uspešno proizvajati le, če so njeni proizvodi poenoteni, tipizirani, kot so tipizirani n. pr. vijaki ali avtomobilske zračnice. Ni treba, da je človek filmski kritik, pa bo lahko razložil glavne značilnosti številnih tipiziranih filmskih zvrsti, od wester-na do revijskoga filma. Ce pa se s temi zvrstmi in njihovimi značilnostmi podrobneje spozna, mu bo vrednotenje filmov olajšano, izbrusil si bo svoj okus in znal bo sam ločiti zrno od plev. JUNAKI ZLATEGA ZAPADA J zmed zvrsti, ki jih je razvila filmska ' industrija v petdesetih letih svojega obstoja, je ena najstarejših tako imenovani western film, ali na kratko: kavbojka. V knjigi »Hollywood, the Dream Factory« (»Hollywood, tovarna sanj«, London, 1952) pravi puiblicistka Hortense Powdermaker, da živi ameriška filmska industrija od velikega tabuja, to je od prepovedi, prikazovati ljudi takšne, kakršni so. Morda je ta ugotovitev prehudo posplošena in pristranska. Toda Če velja za katero filmsko zvrst, potem prav gotovo velja za western film. V današnjih kavbojkah ni ohranjene niti za kanec zgodovinske resničnost; o času, ko je nastajajoči ameriški narod v 'boju z Indijanci osvajal rudna in druga bogastva ameriškega Zapada, to je ozemlja med Mississi-ppijem in kalifornijsko obalo. Ohranjene so samo še kulise kravarskih krčem, znanih »saloonov«, in poštne kočije iz tistega časa. Vse drugo je potvorjeno, zgodovinsko neresnično — razen posnetkov arizonskih prerij in kanjonov Colorada. Westem film ni zgodovinska resnica, ampak legenda. In vendar ta legenda živi. Ne hrani se iz resničnosti — hrani in razvija se sama iz sebe. Torej je nekaj na njej. Kaj je to, kar dela western film privlačen za stotisoče gledalcev po vsem svetu? (Nadaljevanje prihodnjič) PRVA PREMIERA na Bohinjski Beli Kritika napak meščanske družbe je v Moličrovih delih dosegla vrh s komedijo »Skopuh«, ki je tudi ena naj ostrejših in najglobljih njegovih del. Z njo je prodorno odkrival grobi egoizem in koristoljubje ter razgaljal strasti po kopičenju bogastva. — Glavni junak Harpagon je človek z brezmejno skopu-ško strastjo, ki ubija v njem vsa očetovska in človečamska čustva in ga spreminja v nekako smešno nebogljeno prismodo s skrajno pridobitni-ško in skopuško ambicijo ter s strastnim nagonom po uživanju življenja. Čeprav je Harpagon že starec šestdesetih let, je vendarle še poln strasti in nagonov. Zato ni naključje, da se pripravi na ženitev z lepo Mariano, v katero je zaljubljen tudi njegov sin Cleante. Poželenje po mladem dekletu, ki starca pravzaprav razgalja in ga dela smešnega v tekmi z lastnim sinom, pa se pri njem venomer druži z bojaznijo pred morebitnimi stroški, ki bi nastali v zvezi s snubljenjem in ženitvijo. Ta Molierova komedija je že po sami zgodbi, zlasti pa še po osnovni zamisli in smešnosti značajev zelo mikavna in zanimiva za uprizarjanje, terja pa precej spretnosti od režiserja in igralcev. Igralcem kulturnoprosvetnega društva »Partizani: Leon na Bohinjski Beli je uprizoritev v tem pogledu do neke mere uspela. Igro so pripravili v razmeroma kratkem, skorajda prekratkem času, tako da ni bilo moč vseh prizorov sknbneje obdelati. Kljub temu pa je uprizoritev v celoti kar uspela, čeprav bi bilo v bodoče tudi izgovorjavi treba .posvečati več pozornosti. Nekateri igralci, zlasti večjih vlog, pa so se tudi tokrat kar lepo uveljavili, vendar pa bi bilo za tako zahtevno uprizoritev potrebno še več vaj in skrbnejše priprave. Igro je režiral izkušeni igralec in režiser Franc Pisek, ki je igral tudi Anselma, Valerovega in Marianinega očeta. — Zasedba ostalih vlog pa je bila naslednja: Harpagon — Anton Kelbel, njegov sin Cleante — Jože Zupan, Harpagonova hči Elise — Francka Zupančič, Valere — Jože Strgar, lepa Mariana — Francka Pretnar, mešetarka Frosine — Betka Purkat, stric Jacques, kuhar in kočijaž — Franc Mulej in drugi. V kratkem bo imelo KPD svoj občni zbor, na katerem bodo sprejeli bodoči program dela in se pogovorili o dosedanjih uspehih. -jb Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju BO ODPRL POSLOVALNICO E V Sloveniji je 35 % žena, ki se iazen službe ukvarjajo tudi z gospodinjstvom. Zaradi zaostale ureditve terja večina 'gospodinjstev od žena veliko naporov, kar škodljivo vpliva na njihovo zdravje, pa tudi v družbi se te tovanilšice zaradi prezaposlenosti no morejo uveljavljati. Zaostalosti pa ne srečujemo samo v individualnih gospodinjstvih, ampak tudi v kolektivnih gospodinjskih obratih. Zato si Okrajni zavod za napredek go- spodinjstva v Kranju vztrajno prizadeva za modernizacijo gospodinjstva v našem okraju. Ženam pomaga s prirejanjem tečajev, na katerih jih seznanja z načinom sodobne prehrane, z uporabo modernih gospodinjskih pripomočkov, s konservira-njem živil, s pripravljanjem malic v šolskih kuhinjah, z uporabo elektrike v gospodinjstvu itd. Od ustanovitve Zavoda 1946. 1. do zdaj je bilo v gorenjskih mestih in na podeželju že 106 tečajev oziroma seminarjev za gospodinje. Pri organizaciji so MODA NEKAJ VRATNIH IZREZOV, KI JIH PRIPOROČA LETOŠNJA ZIMSKA MODA pridno pomagala ženska društva, zato uspeh ni izostali. V obdobju 1957—1958 ima Okrajni zavod za napredek gospodinjstva v načrtu tudi tečaje za osebje v obratih množične prehrane. To bodo pozdravili vsi abonenti v raznih menzah, saj lo malokjo dobijo kvalitetno in ceneno hrano obenem. Omenjeni tečaji bodo pripomogli tudi h kvalifikaciji uslužbencev v teh obratih. Po končanem tečaju bodo izpiti. Udeleženci, ki jih bodo z uspehom opravili, bodo dobili naslov kvalificiranih delavcev in s tem si bodo lahko zagotovili tudi boljšo plačo. Zavod pripravlja v bližnji prihodnosti tudi tečaj za' gospodinjske pomočnice ter tečaj za učitelje, ki poučujejo gospodinjstvo v reformirani šoli. V začetku novembra bo zavod odprl tudi gospodinjsko posvetovalnice, da se bodo žene lahko po-razgovorile o vseh težavah in problemih v svojih gospodinjstvih in dobile tudi primerne nasvete. Posvetovalnica bo ob ponedeljkih dopoldne odprta za podeželje, za mesto pa ob četrtkih v večernih urah. Načrti zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju so nedvomno zelo koristni, vendar se ustanova ne bo omejila samo na prirejanje tečajev. Gospodinjam bo skušal zavod posredovati znanje in najnovejše izkušnje s področja gospodinjstva tudi z ustreznimi razstavami, razgovori in dopisovanjem o ravnanju z družinskim premoženjem, o napredovanju itd. Zavod bo torej skušal vzgojiti vse žene v dobro gospodinje in gospodarje. RECEPTI JEDILNIK Porova jaha Zeljnate palačinke Kostanjev rli Jaha: 8 dkg masti, 6 dfcg moke, 4 dfcg slanine, kostna juha ali voda, zelen peteršilj, 30 dkg pora, 25 dkg krompirja, klobasa. Iz masti in moke napravimo prežganje, mu pri-denemo na kocke zrezano slanino in ko to zarumeni, še sesekljani zelen peteršilj. Vse skupaj zalijemo in prevremo. Osnažen por zrežemo na rezance in kuhamo v slanem kropu, prav tako olup-ljen, na kocke zrezan krompir. Nato vse skupaj zmešamo in dodamo zrezano, kuhano kranjsko klobaso. Zeljnate palačinke: Manjšo glavo zelja zreži in duši na maslu ali masti do mehkega. Kuhano zelje pretlači skozi sito, dodaj 2 do 3 rumenjake, četrt, litra mleka, sol, poper in toliko moke, da testo ni pregosto. Končno dodaj še sneg dveh oziroma treh beljakov, zmešaj in peci kot palačinke. Pečene palačinke zreži na rezance, deni v namazano kozico plast zrezanih palačink, plast na kooke zrezane ali zmlete šunke. Po vrhu prelij s smetano in postavi za četrt ure v pečico. Kostanjev riž: 1 kg kostanja skuhaj, olupi, zme-Iji, dodaj 15 dfcg sladkorja, pol vanilija, 2 rumenjaka, pogneti v testo in postavi na hladno. Trdo zmes naribaj, deni na krožnik in obloži s tolčeno sladko smetano. Jed je zelo nasrtljiva. PRAKTIČNI NASVETI Na okno shrambe obesimo vedno temno zagri-njalo in jo pogosto zračimo! Shramba mora biti suha, zračna in temna. Ce puščamo vrata odprta, se nam živila kvarijo, ker uhajata iz kuhinje vlažen in topel zrak in vsa sopara. Se tako skrbno vkuhano sočivje in sadje se nam kvari v vlažni in plesnivi shrambi. Razne đrobne predmete, kot so rute, šali, kravate, ovratniki, razni trakovi, najpregledneje spravimo, če jih obesimo na vrata omare. Na notranji strani zabijemo v primerni višini kljukice in nanje nataknemo trak. Le-tega napravimo na dva načina: ozko elastiko napeljemo skozi nekoliko daljšo cevko, ki smo jo napravile iz ostankov pisane ali enobarvne svile ali druge tkanine. « Cevko enakomerno naberemo po elastiki, privijemo na vsak konec obroček in trak lično zadelamo. Vzamemo pa lahko tudi močan enobarven ali pisan trak in mu na vsak konec prišijemo obroček. Obešalnik ali vsaj njegove kovinske dele oblečemo s tkanino, da nam ne rjavi in da obleka ne drči z njega. I r V temnem gozdu sam leži v grapi tik pod bukvami; divje rože grob krase, ptički mu čez dan žgole in potoček žubori — svetlo jutro v dan hiti... A junak pod bukvami dolgo let že mirno spi, nič iz sna ga ne zbudi. Bom prižgal mu lučke tri: prvo mesto maminih oči, drugo, da ga strah ne bo v temi, tretja pa bo v noči mu svetila in v samoti ure mu vedrila. TONČKA PERClC SAJ KI IV LEV J Nekoč je živela deklica Sajka. Imela je mnogo igrač, lepih igrač. Ni bila zadovoljna. Samo eno stvar na svetu si je želela: mladega živega pravega pravcatega leva. In ker si je leva želela tako močno, ji ga je nekega dne prinesla mamica iz mesta. Sajka je bila zelo srečna. Levu je dala ime Jaka. Ves dan sta se igrala in tudi lev Jaka je bil zelo srečen. Sajka mu je vsako jutro prinesla zajtrk, prav takega kot ga je imela sama: belo kavo in kruh z marmelado. Za kosijo je pojedel krožnik juhe z zdrobovimi cmoki ter špinačo s krompir j em, večerjala pa sta mlečni riž s kuhano čokolado... Lev Jaka pa je rasel, rasel in RASEL. Kljub temu pa je bil še ravno tako prijazen, kakor takrat, Čarobni kompas »Ne maram biti priden,« je trmasto dejal Tomažek, ko se je sprehajal v nedeljo popoldan s teto Minko in s sestro Jano po Smarjetni gori. »Ne ugovarjaj,« je rekla teta Minka in ga strogo pogledala. Toda Tomažek je imel danes tisti »svoj« dan. Zato je godrnjal kar naprej in grdo drsal s čevlji, da bi čim bolj in čim hitreje strgal podplate. »Tomažek,« ga je teta-Minka prijela za rokav. »Bodi priden, prosim in hodi pred menoj.« »Poglej,« je vzkliknila čez čas. »Kaj pa se bliska tamle v travi? Steci, Tomažek, in mi prinesi tisto svetlo stvar.« Proti svoji volji je sicer Tomažek pogledal v smer, kamor je kazala teta Minka. Res se je nekaj svetlikalo v travi. Kolikor počasi je le mogel, se je vseeno potrudil do tiste svetlikajoče se stvari. Sklonil se je in pobral. Bila je majhna okrogla škatlica s steklenim pokrovom in s puščico pod njim, ki je nihala sem in tja, kakor se je pač Tomažek obrnil. Pritekla je Jana in pogledala čez Tomažkovo ramo: »Kaj si našel, Tomažek?« »Nočem povedati,« je trmasto vztrajal Tomažek. »Teta Minka, kaj je našel Tomažek?« je vprašala Jana še enkrat, ko je teta Minka vzela tisto okroglo reč iz To-mažkovjh rok. »Cemu je ta škatlica?« »S tole škatlico lahko potujemo okrog sveta,« je dejala teta Minka skrivnostno. »O, to pa že ne! Okrog sveta potujemo z letalom ali z ladjo, ne pa s takole škatlo.« »O, res?!« je vzkliknila teta Minka z obrazom, kot da vse ve. »Kar poglej.« Obrnila je kompas in rekla: »Sever!« Igla v škatlici se'je premaknila in Tomažek in Jana sta začutila, da je postalo nekam mrzlo. In veter je bril tako ostro, da sta za trenutek zaprla oči. Ko sta jih zopet odprla, je zginila Smarjetna gora, nobenega drevesa ni bilo več videti. Okoli njiju se je širila snežna planjava in sneg pod njunimi nogami je bil zmrznil, da je kar škripalo. (Se nadaljuje) ko so ga prinesli k hiiši. Kadar je prišla Sajkina stara mama na obisk, ji je Jaka položil prednje tace na rame in jo polizal. Stara mama tega ni bila prav nič vesela, toda braniti se ni mogla, ker je bil Jaka že TAKO ' VELIK. Kadar so prišli mlekar ali pismonoša ali raznasaiec časopisov, jim je Ja- ka vselej tekel nasproti. Zaradi tega se nihče več ni upal približati hiši. Čeprav se je Sajka še tako trudila in dopovedovala ljudem, da je Jaka najprijaznejši lev na svetu, ni prav nič pomagalo. Poštar je nehal prinašati pisma, tudi časopis ni več prihajal v hišo, in zvečer sta morala Jaka in Sajka jesti krompir v oblicah in močnik, ker mlekar ni hotel nositi več mleka. Tudi stara mama ni več prihajala na obisk. Sajkin oče je dejal, da bo moral Jaka v živalski vrt, ker strahuje vse ljudi v okolici. Sajka je bridko zajokala in zajokal je tudi Jaka. Kljub temu pa je Jaka moral v sosednje mesto v živalski vrt. Sajka je bila žalostna in ves dan se je dolgočasila. Tudi Jaka ni mogel zdržati. Ze tretji dan je preskočil ograjo in tekel in tekel, da bi prišel domov k Sajki. Ce je spotoma postal lačen, je šel v trgovino in se najedel piškotov in smetane in sladoleda. Čeprav ni imel denarja, so mu radi postregli, kajti.nih- če se ni upal zahtevati denarja, ker Jaka je bil TAKO strašno VELIK. Prišel je domov in Sajka je bila zopet vesela. Ponoči pa je Jaka zbolel. V želodcu je imel strasne krče in iz oč; so mu tekle velikanske, ko oreh debele solze. Očitno je bilo, da je nekaj neprimernega pojedel. Sajka mu je dala žličko grenkih zdravil. Očka in mamica pa sta se posvetovala. Sklenila sta, da Jaka ne sme ostati v mestu, kajti potem bodo morali zopet jesti vsak večer krompir v oblicah in močnik. Naročila sta avto in naložila nanj Sajko in Jaka. Odpeljali so se daleč daleč in se nastanili v majhni hišici, ki je stala sama samcata na gričku med širnimi travniki in prostranimi gozdovi. Tu sta se Jaka in Sajka po mili volji igrala in lovila; in ni bilo poštarjev in mlekarjev, ki bi ju motili. Vsako leto dvakrat se je Sajka odpeljala v mesto ter obiskala staro mamo. M. S. Z£S SMEH RES JE Učitelj govori v šoli o goseh in naposled vpraiša: »Katere ptice imajo krila, pa vendar ne letajo?« Janezek: »Mrtve, tovarilš učitelj.« DOBRA PRIPRAVA Deček pride v lekarno in bi rad sredstvo za olajšanje bolečin. »Kaj te pa boli,« ga sočutno vpraša lekarnar. »Oh, zdaj še nič,« modro iztisne Marko, »toda opoldne, ko bo oče pogledal moje spričevalo, bo hudo.« UGOVOR »Ne govori vedno: Tega ne maram! Dobro vzgojeni otroci morajo jesti vse,« pravi mamica bolj trdo. »Vidilš, včeraj, ko sem jedel nezrela jabolka, si me pa nabunkala,« se je odrezal Tomažek. ZA BISTRE GLAVICE Križanka: ZRAČNO VOZILO I* Vodoravno: 1. kravji glas; 3. prelomim; 7. zračna vozila; 3. kratica za oziroma; 9. egipčan- 2RP sko božanstvo; 10. ozko, okroglo, okence; 12. osje gnezdo. Navpično: 1. tisti, ki upravljajo z motorji; 2. nečistoča; 3. nekaj slabega; 4., 13. in 6.Črka abecede; 5. italijanski spnlnik; 6. poljska rastlina z velikimi rdečimi cvetovi; 11. ploska mera. UGANKE Crn kot kovač, orje kot orač, pa ni orač, pa nI kovač. REBUS C=3 7 0 9 34 Janez Mlakar V ilegalnem delu Leto 1921 je bilo zelo usodno za delavstvo Jugoslavije. Bila je nekaka prelomnica v revolucionarni borbi. Najboljši, zavedni delavci so bili prepuščeni Žandarskemu in policijskemu terorju. To je sledilo po prosluli »Obznani« in zakonu »O zaščiti države«. Naši razredni nasprotniki so namreč z velikim veseljem sprejeli prepoved Komunistične partije. Toda ne samo oni; tudi socialisti raznih struj so nam to privoščili, češ: sedaj pa imate, zakaj tiščite z glavo skozi zid, zakaj nas niste poslušali, svetovali smo vam, da ne razburjajte meščanskih strank. Ti ljudje so bili tako naivni in so mislili, da bo konec komunistov in njihove ideje. Niso se pa zavedali, da prej ali slej pridejo tudi oni prav na isto pot. Glavna prepoved je seveda veljala Komunistični partiji. Ni preostajalo drugega kot nadaljnje delo v ilegali. Janez Smolej je že prve dni v ožji družbi dejal, da bo potrebno začeti z ilegalnim delom. Čeprav smo vsi bili enakega mnenja in celo navdušeni, da ne popustimo, se je malokdo zavedal težav, ki bodo s tem nastale. Že ko smo sklicali prvi sestanek funkcionarjev naše, uradno razpušče- ne 6tranke, smo ugotovili, da se nekateri niso več upali blizu. Od skupnega števila članstva je po krajšem razdobju ostala zvesta le dobra petina. Drugo leto našega ilegalnega delovanja, namreč 1923. leta, smo ustanovili pollegalno organizacijo, in sicer podružnico »Nezavisne Radničke partije Jugoslavije«. Tu smo spet poskusili nekako z javnim delom tako na političnem kot na strokovnem področju. Vzpostavili smo ponovne zveze po gorenjskih vaseh, organizirali politično šolo, uredili dobro koiportažo za časopise in razne brošure ipd. Sklicevali smo tudi razne konference, katerim smo dajali različna nedoločena imena, čeprav je vse to vodila Komunistična partija. Tajna konferenca pri Felnerju Taka konferenca je bila 2. septembra 1923. leta tudi v gostilni Felner v Kranju. Prišli smo tja ob 9. liri dopoldne, in sicer tov. Kline iz Ljubljane, ki je vodil konferenco ter tov. Franjo Baloh, Janez Mlakar z Jesenic, Polajnar in Ažman iz Bohinja, Janez Ažman iz Krope, Niko Bernard in Franc orenj*I c A Zadnjič me je spet po dol- H 9 Qw HI H ti v wV gem času zaneslo v Kropo. Na- ^w dejal sem se, da bom tam nabral zvrhan koš grehov, pa sem tiste žemlje, jim bo še pek ušel. bi kakšne fičnike pricoprali. Ti se na žalost usekal, da nikoli Pravzaprav sem pa slišal, da muzikantje so takšni reveži, da tega. Kot rečeno — po dolgem bo tako dn tako odšel proč. Ce- še svojega pufa, ki znaša nič in počez sem prešnofal to me- mu neki? Nekateri pravijo — manj in nič več kot 1500 dinar-stece, če smem to naselje tako morda so to tudi zlobni jeziki jev, ne morejo poravnati v go-imenovati, pa so bili tisti grehi — da se porajajo tiste žemlje v stilni. Da bi videli Lipcta, kako tako slabokrvni, da sem hudo v dokaj neurejenih razmerah. — je poskočil: »Prav jim je, zakaj skrbeh, kako jih bom v bodice Vseeno me pa skrbi, kje bodo pa hodijo v štarijo. Kaj mislijo, preflancal. Razgledoval sem se Kroparji staknili drugega peka. da je pijača zastonj?« — No, pa in povpraševal — pa vse za- No, če bi se jaz meldal za to sem ga takole poučil: »Saj niso službo, bi tu pa tam Kropar- Pili- Le otroke — gojence iz jem že kakšno zame&il... kranjske in ljubljanske glasbe- a n. -~. a x . • ne šole, ki so imeli tu glasbeni A Stavim, da še ne veste, da nastopi Sja pgHgi DO Da »pia e A Najbolj všeč mi je bila tista tudi tega ne veste, da tukajšnji kmalu'skrahiral,« seV zamislil pot, ki pelje proti cerkvi. Lepo abonenti le dvakrat na teden Lipe ,Ce ,Plamen<( Jne vi koketirajo z mesom. Ostale dne- sku,paj l5QQ dinnarje da b^ ve imajo pa post. Sakrament — ^ t \ žaltava stvar, živeti takole brez ™S* J*\ *h .. , uredil. Zdajle grem po bajtah mesa. Morda jimi pa zato ne fehtat Bo§ yidel » ^m dajejo mesa, da bi imeli abo- na ^ s<>rto ,e nenti toliko več poželenja po tiste scldeU ^ mesu. Nič se ne ve... » , T_ .. , . . A Veste, Kroparji se dajejo z A Mejdun, recite kar hočete velikim problemom, ki pa ga — kulturni dom imajo pa tako, ne bodo nikdar rešili. Z demo- lep, da se mi je od lepote sko- kracijo bi namreč morali v ši- rajda zanohtalo. Samo malo pre- rino... Pa boste vprašali: čemu velik je. Jaz bi ga razdrl, pa iz neki? Ja vraga, kaj ne vidite, njega več ta malih naredil. Rev- kako je v Kropi vse ozko. Res šetov Lipe, ki je bil to pot z pa je, da ne morejo v širino man. Kroparji držijo Skupaj kot le kaj. Saj če bi v vseh stvareh tako skupaj držali, bi marsikaj dosegli. Tako pa... je vzdrževana, posuta s peskom Povedali so mi, da so to pot uredili za letošnjo birmo. Na kakšno sorto je pa šlo tisto urejevanje, pa vedo Kroparji najbolj sami. Jaz bi še tisto cesto na Jošta nekoliko preuredil in izboljšal. Kako pa? Morda bi slo, če bi tudi na Joštu organizirali birmo..,. A Tokrat mi je prišlo tudi na uho, da se Kamnogoričani zelo slabo počutijo v »Plamenu«. Ker nisem vedel, da gre za fa- briko, sem si mislil: »Ja ma- mano, pa pravi, da bi dom po- malo tudi zaradi tistih hribov. donca, prav rad bi poznal tistega, ki bi se v ognju fletno stavil na kolesa in ga zategnil ki tako tesno oklepajo njihov v Kranj namesto sindikalnega kraj... počutil.« Pravzaprav se pa na doma. Tiste milijone od kranj- A Vidite — tistikrat sem jo fabrke bolj malo zastopim. Pra- ske tombole bi pa v Kropo po- primahal domov ves zmartran, vim le, da so Kamnogoričani in slal. Ni vrag, da ne 'bi tisti de- pa še malo okrogel sem bil. Pa Kroparji kšajt ljudje; prvi in narci vdihnili kroparski kultu- se je začelo, brž ko me je Mar-drugi naj se malo potrudijo, pa ri, ki zadnje čase hudo šepa, jana ugledala na pragu. Nabruse bodo na nekakšno sorto le novo življenje. — Ampak tega ma me je, da nikoli tako: »Ja urihtali. Prepira pa nikar v pa vse glih ne razumem, zakaj kakšen pa si! Saj te sploh ne pravzaprav rabijo v Kropi kul- poznam.« turni dom, če pa se za kulturo »Tiho bodi, saj jaz tebe po- posebno ne menijo. Revšetov znam,« sem zarenčal, kar pa ni Lipe pa pravi: »Tiho bodi, Ja- moja navada. Pa še tole sem ka, dom naj kar stoji tam kjer povedal: »Končno pa — kam bi je — čez sedem let vse prav pa prišli, če bi me glih vsaka pride... . baba poznala!« — Tako je bilo A Po pot mi je prišla na mi- in"ič dvn^- Kak<> ^ «j pa izdelki iz »Plamena« črni, zakaj sel tudi glasba. Kroparji zelo ra- P'Z^LPa, *v^° ne bi bile še žemlje. — O Ma- di muzicirajo in prepevajo, ta- 33 P°Ziarav'lJa Vas tiček, če bom tako simfal čez kih štim pa vse glih nimajo, da BODlCAR! bajto! A Tistikrat sem tudi na vse kriplje gruntal, čemu neki pečejo v Kropi Črne žemlje. Nič pametnega mi ni prišlo na misel. Morda pa predstavljajo črne žemlje simbol za kroparsko kovinsko industrijo. Ce so tisti J Kerč iz Kranja, Peter Uzar iz Križev. Prišli so tudi delegati iz Tržiča in kot gost je bil mizar Debeljak s Primskovega. Na tej konferenci je bilo največ govora o tem, kako bi v mestu Kranju poživeli naše vrste. Vsem je bilo jasno, da bo Kranj postal industrijsko mesto in s tem seveda delavski center. Zato je bilo potrebno posvetiti vso skrb pravilni agitaciji med delavci, posebno še zato, ker so med delavstvom agitirali razni oportunisti in naši nasprotniki, med njimi tudi neki Jeram z Jesenic. Posledica slabe politične dejavnosti je bila, da v samem Kranju ni bilo niti enega člana naše organizacije in je bila vsaka aktivnost odvisna le od nekaterih članov iz okolice. Na konferenci smo se pogovorili o vseh članih in naših zaupnikih, ki so bili po okoliških vaseh, in sicer v okolici Kranja, v Tržiču, v Škofji Loki, gornjesavski dolini in Bohinju. Prave zveze nismo na tej konferenci uspeli vzpostaviti le za Cerklje in Preddvor, ker nismo imeli predvidenega nobenega zaupnika. Wranglov oficir po okolici Kranja Na tej konferenci smo ocenjevali vse nasprotne sile, njihovo agitacijsko delo, kateremu smo skušali prilagoditi našo dejavnost. Zelo aktiven agitator, ki ga je uporabljala takratna SLS (slovenska ljud-sk stranka) je bil dr. Joža Basaj, ki se je bil pravkar vrnil iz Rusije. Tam je, kot smo bili obveščeni, služil v »beli armadi« kot zvest oficir generala Wrangla. Kako je bil ponosen na svojo preteklost, je kazalo tudi to, da je hodil po vaseh kar v svoji uniformi Wranglovega oficirja. Na Jesenicah pred 24. leti Bilo je na seji odbora Nezavisne Radničke partije Jugoslavije 4. novembra 1923. leta, ko smo sklenili, da bomo skušali čimbolj slovesno proslaviti obletnico Oktobrske revolucije. Dolgo smo ugibali in iskali oblike in načine, da bi nam policija ne mogla do živega. Zedinili smo se, da priredimo družabni večer. Seveda je bilo treba dobiti dvorano v delavskem domu in prireditev prijaviti policiji v nedoločni obliki. Vedeli smo, da bomo na prireditvi usmerili ton tega »družabnega večera« po naših željah, kolikor nam ne bo delala težav policija. V takem smislu je bil pripravljen tudi referat. x Na našo srečo policije ni bilo na to prireditev. Bilo je samo nekaj hujskačev, ki so v začetku vdrli v dvorano. Prireditev pa je vsekakor lepo uspela. Slovesnost je otvoril tov. Jože Knific, jaz pa sem prebral obširen referat o pomenu Oktobrske revolucije. Sledilo je še nekaj krajših govorov in vse se je lepo zaključilo z raznimi recitacijami in kulturnim sporedom. Veseli smo bili, ker smo na tej družabni prireditvi dobili pomoč od štirih mladincev, ki so bili pred kratkim prišli iz Trbovelj. Pokazali so se kot zelo sposobni in agilni in smo lahko nanje računali v bodočem delu. Posebno so navdušili vse navzoče, ker so razen drugih pesmi zelo lepo in glasno zapeli Internacionalo. Vsa dvorana je takrat zahrumela od navdušenja, kar je predstavljalo vrhunec razpoloženja ob takratni prireditvi. Mnogi so namreč ta večer prvič slišali Internacionalo in prvič prisostvovali na prireditvi naprednega delavstva. To je bila na Jesenicah v času bivše Jugoslavije prva in tudi zadnja taka prireditev. Poznejše prireditve so bile vse prepovedane ali pa okrnjene od policije. KONEC ULICA OVIRA PROMET • V Železnikih mnogo gradijo in obnavljajo. Stari trg pa Železnikom ni v ponos. Na hišah se kažejo še sledovi minule vojne. In ne samo to. Glavna ulica, če jo tako imenujemo, je tako ozka, da ovira promet. Naša slika kaže glavni trg v Železnikih. NOVO — BREZ SHRAMB V Selcah gradijo nov stanovanjski blok. Vsekakor — vse pohvalo vredno, saj tudi v Selcah kot povsod drugod primanjkuje stanovanj. Kot kaže slika, bo nov stanovanjski blok prav lep. S stanovanji pa je drugače. Čeprav na zunaj kaže, da bodo stanovanja lepa in dobro urejena, so vsa stanovanja v tem bloku brez shramb. Le na kaj so mislili projektanti in tudi tisti, ki so načrt tega stanovanjskega bloka sprejeli? Zaključek Tedna prometa v Kamniku Za zaključek tedna prometa v Kamniku je bilo v petek v sejni dvorani občine predavanje o problemih prometa. Predaval je tovariš Vinko Kapun, šef prometnega odseka. Dvorana je bila zasedena bolj kot pri katerikoli prireditvi. To je bil obenem tudi dokaz, da je bil pouk o varnosti prometa na cestah zaželjen. Upamo, da se bodo po tej akciji tudi prometne razmere izboljšale. Razstavo o vzrokih prometnih nesreč, si je vsak dan ogledalo okoli 500 obiskovalcev. S koncertom Akademskega društva v Sindikalnem domu, ki je bil 29. oktobra, so v Kranju začeli zaključne proslave 40-letnice velike Oktobrske revolucije. Veliko zanimanje je za predavanje o tem zgodovinskem mejniku borbe delovnih ljudi, ki ga bo imel ljudski poslanec tov. Boris Ziherl v Prešernovem gledališču v ponedeljek 4. 11. ob 4. uri popoldne. Centralna akademija bo v Prešernovem gledališču 6. novembra. Dramska sekcija »Svobode« iz Kranja bo ob tej priliki uprizorila »Upor Kotorskih mornarjev«, ki je bil neposredno odmev velikih dogodkov v Rusiji 1917. leta. Mimo tega pripravljajo osnovne organizacije szdl in šole kot tudi delovni kolektivi svoje posebne proslave od 5. do 7. novembra. Na teh proslavah bodo poleg govorov sodelovala s kulturnim programom razna društva, ki se na to že dalj časa pripravljajo. 0 3 14:21 0 3 6:13 0 3 '6:23 Pred zaključkom jesenskega dela tekmovanja v GNP Jesenski prvaki: Mladost, Planika, Triglav in Jesenice Mladost V GNP tekmujejo samo še Bratstvo člani in pionirji v kranjski skupini, nekaj tekem pa mora rešiti GNP za zeleno mizo. Letošnje tekmovanje gorenjskih nogometašev je v primerjavi s prejšnjimi leti najpe-strejšo in tudi naivrnnožičnejše. Nogometaši tekmujejo v šestih ligah, in sicer člani v treh, pionirji v dveh in mladinci v eni spet naj resnejši kandidat za la mnogo 'boljšo igro od svojih Jesenice ' prehod v višji tekmovalni raz- nasprotnikov. V tem primeru bo Tržič * red. V tej skupini je sicer od- morala »Planika« odigrati še presoj.^ t igranih že več tekem kot jih tekmo z zmagovalcem kranjske kaže lestvica, vendar so nam skupino in zmagovalec tega sre- Mladilnci so tekmovali v svoji na Gorenjski nogometni pod- čanja so bo boril za vstop v ligi ,-m to ]e 4 možtva Razen . , zivezi povedali, da je za sedaj višji razred. Na drugem mestu treh u ^ ljiutoijanako_primor. ^"„1 še toliko protestov, ki čakajo je trenutno ekipa »Prešerno« iz ske lhgQ JQ gvojo mladinsko mo_ ^eren na, rešitev, da ni mogoče dati Radovljice vendar le zaradi štvo vkljiUČila v tekmovanje le BcTini realnejše sliko tekmovanja v tej boljšega količnika v golih. že nogometni klub »Mladost« iz tekmah niso dosegli niti enega gola. V kranjski skupini je še nekaj nerešenih protestov, vendar jo pričakovati, da bodo prvi, pionirji »Triglava« iz Kranja. 3 0 1 1 1 1 0 0 0 5:0 1 4:3 1 4:3 3 0:7 skupini. Na repu sta Partizan iz Nakla in »Svoboda« iz Sen- Planika čurja. Obe ekipi sta mnogo prešeren slabši od ostalih in bosta med seboj odločili, katera bo zadnja. Bled Bohinj 0 12:4 6 1 1 3 Stražišča. Za nadaljnji razvoj Ti podatki nogometa je to dejstvo zelo ža- 0 0 14:3 6 0 1 8:3 2 TVD Partizan Skofja Loka TVD Partizan Naklo Svoboda o tekmovanju v ligah Gorenjske nogometne pod-9:9 3 lostno in GNP mora v prihod- zveze kažejo, da je GNP v re-9:10 3 njo ukrenivi vse, da bo tudi ta organizaciji tekmovanja popol-5:12 0 ta^o množična kot so vse nama uspela in da je dosegla ostale, svoj namen. Tekmovanje pote- Tretio skupino članskega tek- \ zma©o nad mladinci iz Stra- ka hitreje kot prejšnja leta, žisca ie »Trislav« osvoiil prvo število moštev. m. movanja tvorijo rzervna meštva ži&ča »Triglav« osvojil prvo kljub temu, da tekmuje večje 1 0 0 1 2:3 0 0 0 0 o 0:7 0:8 V jeseniški skupini je tekmovanje končano in je na prvem mestu ekipa »Planike« iz Kra- , . . , . . čistila svoje račune V kranjski skupini tekmovanje nja. Kljub temu, da je to šele Članov še ni končano, vendar zaključek jesenskega dela tek- bo prav gotovo prvo mesto movanja, lahko trdimo, da bo Triglav osvojila ekipa »Mladosti« iz »Planika« osvojila prvo mesto, Partizan Stražišča, M je tako postala ker je na vseh tekmah pokaza- Sk. Loka 4 3 0 dveh ligašev ljubljansko-pri- mesto ^ez prejetega gola morske lige in treh ekip iz kranjske in jeseniške skupine. Triglav 3 3 0 Tudi ti so že zaključili jesenski Mladost 3 2 0 del tekmovanja. Prvo mesto je Jesenice 3 10 oevojil »Triglav« iz Kranja, Trži,c 3 0 0 sledijo pa mu »Partizan« iz Škofje Loke in ostala tri mo štva, ki bodo šele spomladi raz 18:0 9:4 3:14 0:12 6 drZavni Šahovski 4 polfinalni turnir 2 po Četrtem kolu vodi sofrevski Številni gledalci, ki se vsak Pionirsko tekmovanje je za- dan zberejo v sejni dvorani olo ključeno samo v jeseniški sku- Kranj, z velikim zanimanjem pini, kjer jo prvo mesto osvo- spremljajo potek partij držav- jila ekipa jesniških ■pionirjev, nega polfinalnega turnirja v ša- Drugo in tretje mesto si delita hu. Po četrtem kolu je v vod- »Prešeren« in Bled, medtem ko stvu Makedonec Sofrevski, na 1 23:14 6 bohinjski pionirji na vseh treh katerega pred pričetkom turnir- ja ni nihče računal, da bo tako nevaren tekmec za najvišja mesta. Gorenjska predstavnika se za sedaj kar dobro držita in če bosta tako vzdržala do konca turnirja, si bosta prav gotovo priborila spet vstopnico za državno finalno prvenstvo. III. kolo: Cuderman : Brad-varevič remi, Bertok : Lukič remi, Bulat : Puc remi, Vukovič : Crepinšek 1:0, Bidev : Tot 0:1, Sofrevski : Miličevič 1:0, Nikolič : Smailbegovič 0:1, Smede-revac : Tomšič 1:0. IV. kolo: Cuderman : Sofrevski remi, Smailbegovič : Vukovič prekinjeno v dobljenem položaju za črnesa, Lukič : Bulat remi, Miličevič : Smederevac remi, Tomšič : Bertok prek. (v izenačeni poziciji), Crepinšek : Bidev prek. (črni stoji bolje), Puc : Nikolič prek. (partija se bo verjetno končala neodločeno) in Tot : Bradvarevič remi. FaBo 0 0 29:7 8 3164 Potem sta se pomenkovala skoro kot prijatelja. Ana je Sključena sedela na svojem stolu in čakala, kdaj bosta začela govoriti o njej, toda nobeden je ni omenil. Nato je bila užaljena zaradi tega, ker nista govorila o njenih zadevah, prav kakor bi ne bila (omembe vredna. Malo pred odhodom je stric Filip povedal nečaku, da bo plačal njegovo polovico dolga in da bi kaznoval Ano, je dostav?!, da se ne bo vknj'ižil, ti tisočaki naj bodo del Aleševe dediščine po njeni. Ko se je poslovil, Ani miti roke ni ponuditi, samo mimogrede je zamom-ljal: »Tebi naj pa Bog pravo pamet da," in žel. Aleš ga je spremljal pred hišo in stric mu je za slovo čvrsto stresel roko in mu naročil, naj pride k njemu, kadar ne bo vedel, kako mu je ravnati. Ana je ostala sama v (zgornji hiši, čutila se je čisto poraženo. Stric jo je pustil v stiski, pusti'1 zato, ker se ni hotela odreči Dominiku. Prav nič ni vedela, kako se bo rešila iz zagate, toda niti za trenutek ni pomislila, da bi se odrekla Dominiku. Njena ljubezen je bila kakor zapoznel nageljnov cvet obsojen, da ga popari prva slana, kljub temu pa je cvetel in hlepel po soncu. Ko se je stric odpeljal !in Aleš vrnil v kovačniico, je prišel Dominik. Ni se začudila, ko ga je ugledala v zgornji hiši, kamor še nikoli ni stopil. Bil je ves sajast po rokah in obrazu, samo usnjeni predpasnik je odložil. »Mislil sem te vprašati, čemu [je prišel gospod Filip?" je rekel brez ovinkov. Ana je začutila, da ji je Dominik najbližji človek na svetu, (bližji kot stric, bližji celo kot brat, in da se more edino nanj opreti, sicer na nikogar. Stekla je k njemu in mu vrgla roke okrog vratu. „Dominika, saj si lahko misliš. . . zaradi tebe je prišel in zaradi mene!" Narahlo jo je odrinil (in se nasmehnil. „To sem si misli),:< je rekel. „Kar ve iSpan, kmalu izvedo v Železnikih. Najbrž ti je branil, kaj?" „0, je! Toda jaz sem mu povedala ... Dominka, saj me imaš rad?" je vprašala vsa skrušena in mu proseče gledala v obraz. »Seveda te imam rad." Cimdalje tesneje se je prižemala k njemu in mu šepetala: »Nisem mogla utajiti, zares, nisem mogla, čeprav sem spočetka hotela. Pa saj, je vseeno, ali ne?" Samo skrbi me, ker stric zdaj noče plačati dolga na moji polovici..." Spet jo je odrinil od sebe in jo potisnil na stol. »Vsa sajasta boš," je rekel. Potem je stal sredi sobe, težak in čokat, gubal čelo in razmišljal. Ano je nenadoma obšla misel, kako čudno je, da se |tla ne zamajejo pod Injegovo težo. Bil je živo nasprotje Aleša, ki je malo prej stal na istem mestu, vitek kot vrbova šiba. Spet je čutila, da veje od Dominika moč, ki je sama ni imela. Ljubila ga je, njeno čustvo je bilo prvineko, pridrlo je na dan kakor jesenska povod en j, ki podre in razruši vse pred seboj. »Koliko je treba plačati?" je vprašal Dominik. „Več kot dva tisoč." »Takoj ?" »Da, takoj." Dominik je trdo stisnil ustnice, tako trdo, da so se mu mišični vozli napeli. Brada, kil si je že od nedelje ni obril, mu je zaštrlela naprej in njegov obraz je bil bolj robat kot navadno. Računal je, kako naj plača Anin tiolg in s tem rešil svoje premoženje, saj je zatrdno računal s tem, da bo kmalu gospodar Anine polovice. Ta trenutek (ni imel dovolj denarja. „UMETKI MESEC" med Soncem in Zemljo Prvi poizkus sovjetskih znanstvenikov je uspel. Umetni satelit že skoraj mesec dni kroži okoli našega planeta. S tem je dosežen veilk uspeh v znanosti 'An izdaj samo še pričakujemo, kdaj bo v vesolje poletel tak satelit, za uresničitev svojih načrtov — postaj, ki naj bi pripomogle k uspešnim poletom na druge planete. Na slikah vidimo načrte medplane-tarnih ladij. Lahko je opaziti, da med ruskim in ameriškim načrtom ni bist- Medplanetarni ladji kot si ju zamišljajo Rusi (levo) in Američani s katerim bodo prebivalci našega planeta potovali na najbližje planete — »sosede«. Toda učenjaki so izračunali, da bo vsaj za sedaj za potovanje na Mesec ali Mars potrebno imeti v vesolju tudi postaje, kjer bodo zaloge pogonskega goriva razni servisi in podobno. Takšne postaje danes imenujejo »umetni mese« ali pa tudi medplanetarne ladje. Načrte za te imajo 'že gotove Američani, Rusi in Angleži. Kdo 'bo prvi osvojil vesolje pa še ne moremo reči, le po zadnjem uspehu Rusov z umetnim satelitom, skoraj moramo dati prednost njim v tem tekmovanju. Vemo pa to, da se vse tri omenjam« dežele iz imnzill&no naglico pripravljajo ZA RAZVEDRILO venih sprememb. Načrt Angležev pa je pravzaprav kombinacija ruskega in ameriškega. Prostor za posadko je v zunanjem obroču, ki st bo vrtel okrog svoje osi tako, da bo centrifugalna sila nadomeščala privlačnost zemlje. Zanimivosti VSAKO URO 5000 ROJSTEV Po podatkih demografičnega urada pri Organizaciji združenih narodov se rodi na vsem svetu vsako uro 5000 otrok. Isti nrad jo ugotovil tudi razmeroma zelo velik porast prebivalstva bolj ali manj po vseh deželah. Največji prirastek so zabeležili v ZDA, kler se je število prebivalstva povečalo v enem letu za 7 milijonov. Porast prebivalstva po vsem svetu pa je v zadnjih letih skoraj 50 milijonov letno. To ni toliko posledica večjega števila rojstev, kolikor znižanja smrtnosti in podaljšanja povprečne življenjsko dobe. ULTRA-ZVOCNA ZAŠČITA LADIJ Znanstveniki so izdelali posebno napravo, ki z ultra-zvoč-nimi valovi varuje kulji n trup pred morskimi rastlinami in živalmi. Naprava nenehoma zasleduje ultra-zvočna nihanja na površini trupa in jih preko posebnega prenosnika spreminja r ultrazvočne pulze, ki preprečujejo rastlinam in živalim dostop do Jadjjnega trupa. ŽELEZO IZ PLASTIČNE MASE V Veliki Britaniji proizvajajo železne plošče in drogove, ki so prevlečeni s posebno plastično maso, s katero obvarujejo železo pred oksidacijo in vplivom kislin. Plastično maso pritrdijo na železo s posebnim procesom stiskanja. Tako železo je uporabno zlasti za vlaganje v zemljo in v vodo, ker so tu kemične reakcije številnejše. SONČNA URA Sončna ura, razsvetljena v Chicagu. Uro je treba postaviti samo na sonce. En sončen dan jo dovolj, da ura teče cel me- Anglcški načrt »umetnega meseca« sec. To čudo napravijo selenske celice, ki spremene luč v električni tok, ki se izbira v akumulatorski bateriji. iaaaiiaiMii Ta pojav je posledica velike revščine In okoliščine, da ženska ne dobi zaposlitve izven doma — Izredna lepotica, namenjena javni hiši, stane okrog 3 milijone lir »Nedavno so mi v nekem nočnem lokalu v Singapuru ponudili, da za 300 dolarjev kupim neko 16-letno dekle,« piše ameriški reporter John Carlov. S to grozno trgovino se pečajo predvsem Kitajci, ki žive v deželah izven ljudske republike Kitajske: po Formo-zi, Malaji, v Hongkongu, Maku. Tam živi okrog 12 milijonov Kitajcev, kamor so se preselili že pred nekaj stoletji ali pa pred nekaj desetletji. Po uradnih podatkih je med njimi najmanj 50.000 deklet, ki so jih prodali kot sužnje in ki žive kot take. Običaj prodajanja otrok ženskega spola se je razvil na Kitajskem že pred mnogo stoletji, v praksi pa je ostal do zmage Maocetungovega gibanja; v drugih deželah Daljnega vzhoda, kjer žive Kitajci, pa je tudi še danes vedno v veljavi. Kdo prodaja dekleta? Lastni starši. Ogromna večina izseljenih Kitajcev živi v strašni bedi, navadno pa imajo mnogo otrok. Tam kjer grozi lakota, so vsaka ženska usta odveč. Ženske se ne morejo zaposliti izven doma, in zato smatrajo otroke ženskega spola za »prekletstvo«, in starši jih prodajo brž ko se jim ponudi prilika. Kdo pa so kupci? V redkih primerih premožnejši zakonski pari brez otrok. Tedaj gre v tem primeru dejansko za pohčerje-nje. Mnogo pogostejši so primeri, da se »mui,tsai« (kar pomeni »mlajša sestra«, a v prenesenem primeru »nezaželena sestra«) proda bogatejšim družinam, ki je ne pohčerijo, ampak-jo kupijo kot navadno služkinjo. Premožnejše družine rešujejo tako na najcenejši način vpražanje služinčadi ker »mui-tsai« mora delati v hiši vse, kar ji ukažejo, nima pa pri tem nobenih pravic. Običajno je sicer dobro hranjena, dobiva določeno število oblačil in se z njo dobro ravna, a ne more zapustiti službe, če ne plača »odkupnine«, ki znaša prav toliko, kolikor je gospodar zanjo plačal. Ker pa ne sprejema nobene "plače, ostane služkinja do smrti. Najbolj grozna je tretja oblika kupovanja suženj. To delajo ljudje, ki se pečajo s trgovino s človeškim blagom. Le-ti jih naknadno prodajo ali ljudem, ki potrebujejo priležnice; zelo pogosto pa se dogaja, da ta dekleta prodajo v javne hiše. BREZ BESED Cena teh poslednjih je najvišja. Ce gre 'za lepotice, more ta cena znašaiti tudi do 5000 dolarjev (okrog 3 milijonov din). Preprodajalci in trgovci z »rumenim blagom« so izvrstno organizirani. Ščitita pa jih dve tajni organizaciji, za kateri se ve samo ime in dejavnost, kolovodij pa niso nikoli prijeli. Prva se imenuje »Ang Bin Huj«, druga pa »Vak Ki«. Glavni namen teh organizacij je v tem, da se ponovno polastijo tistih deklet, ki bi pobegnile iz hiše bogatega Kitajca, ki mu je bila prodana kot priležnica, ali iz javne hiše. Ce to slučajno ščiti policija, se nanjo izvrši atentat. Policijski strokovnjaki menijo, da je samo v nekaj poslednjih letih bilo na ta način ubitih nekaj tisoč takih deklet v Hongkongu, Singapuru, na Malaji, v Makau. Policija v Hongkongu, Makau in drugod je odkrila desetino posebnih »šol«, ki so organizirane po sistemu vojašnic, v katerih so posebni učitelji poučevali dekleta od 13 do 15 let v poklicu, ki so jim ga namenili; v poklicu prostitutke v velikih javnih hišah pristaniških mest Daljnega vzhoda. V vsaki od teh »vojašnic - šol« je bilo nekaj desetin dekletc, ki so se pripravljale za ta grozen poklic. »Sole«, ki so jih odkrili, so sicer razpustili, njihove voditelje pa poslali v zapor, toda ve se, da je takih »šol« mnogo in da še nadalje »obratujejo«. W0 jh. r>*,*?.-//2 --//'. - Po patiou Metternichovega režima je Kranj na poseben način doživel prevratne dneve marca 1648. Vesti z Dunaja sta kranjskim meščanom prinesla trgovca Rudolf Lokar. in Konrad Pleiweiss, pesnika Prešerna pa je o njih obvestil Karel Florian. Pesnik se je dobrih novic razveselil, bil pa je mnenja, da je vse to prišlo petdeset let prezgodaj, ker ljudje še niso bili zreli za politično svobodo in vsled neizkušenosti ne ibi znali uveljaviti svojih pravic. Prevratno gibanje je zajelo sprva vse sloje, raznih podvigov pa resnejši meščani, med njimi tudi Prešeren, niso odobravali. Ko so namreč v nedeljo 19. marca razni nezadovolj-neži zvedeli o demonstracijah v Ljubljani, so proti večeru pod vodstvom gostilničarja Ivana Holzerja in bivšega Pagliaruzzi-jevega oskrbnika Aleša Feld-nerja navalflli na stanovanje komisarja Ivana Pajka in mu sporočili, da je razrešen svojih dolžnosti'. (Nato je množica odšla v društvene prostore kazine na Spodnjem trgu, dvignila na ramena tam prisotnega sodnika Filipa Konška, ga nesla v mestno hišo in proglasila za novega okrajnega predstojnika. Iz bojazni .pred krvavimi spopadi s kmeti iz okolice, zlasti iz Nakla, ki so baje nameravali pomagati odstavljenemu komisarju Pajku, ti izgredi niso zavzeli resnejših oblik. Komisar Z GORENJSKE Pajk je vztrajal na službenem mestu in ni pobegnil kot dav-kar Franken, sporočil pa je v Ljubljano o nastalem položaju. Okrožni glavar baron Mac Neven je takoj drugi dan odhitel s četo ulancev proti Kranju. Ko mu je pri Medvodah pobegli Franken natvezil, da divjajo v Kranju krvavi boji, so ulanci pognali konje in pridrveli po roženveniskem klancu (Savski breg) na trg. Ob ponedeljkih je bil v Kranju tržni dan in na trgu polno živahnih sejmarjev. Ulanci so že naperili sulice na »krvoločne upornike«, ko je okrožni glavar ispozmal položaj in .poslal ulance na Staro pošto, sam pa odšel v mestno hišo. Za varnost in zaščito meščanov ter preprečitev neresnih izgredov so tudi v Kranju v prevratnih dneh ustanovili narodno stražo, ki je maja štela že 275 mož lin imela lastno godbo s 24 godbeniki. Glavni poveljnik je bil Konrad Lokar, njegov pribočnik Ivan Holzer, stotnik prve kompanije Jakob Jal en, druge pa Ivan Mayr. Pesnik Prešeren je bil baje vojaški sodnik, kirurg Tomaž Pire pa vojaški zdravnik. Ko so kranjski gardisti po zmagi Radeckega (pri Cu-stozzi prejeli dvesto pušk na kamen, so moško patruljiirali po mestu, streljali ob nedeljah popoldne na Gaštejskem pazniku (prostor današnje Iskre) na tarčo, se rajši pa delali izlete iy sosednje kraje in krepko popivali.