POLITIKA
Deželni svetnik za kmetijstvo Lutschounig je mnenja, da dvojezičnost ni potrebna, saj vsak kmet zna nemško . . .
Stran 2/3
REPORTAŽA
D krajih moči, čudežnih dogodivščinah in vražje-verstvu.	Stran 8/9
ŠPORT
SAK ima z Wolfsbergom še 0dprt račun Stran 14/15

Številka 34 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 26. avgust 1994
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Koncert Tonija Kernjaka v Porečah
Poseben kulturni užitek se obeta ljubiteljem klasične glasbe. Slovenski glasbenik Toni Kernjak, ki se izobražuje na salzburškem Mozarteumu, vabi na koncert v Poreče, ki bo v petek, 2. septembra 1994, ob 20.30 v Werzer-hali. Na sporedu so skladbe Ludwiga van Beethovna, Johannesa Brahmsa, Frederika Chopina in Aleksandra Skrjabina. Prisrčno vabljeni!
Bombni atentat na ljudsko šolo v Celovcu
Politični motiv v zvezi z manjšinskim vprašanjem na Koroškem le malo verjeten
Preteklo sredo so doslej neznani storilci položili bombo pred šolo dr. Karla Renner-Ja v Celovcu, v kateri je od leta 1991 naprej tudi javna dvojezična šola. Bomba je nekaj ur kasneje eksplodirala v rokah policista in mu odtrgala obe roki. Policija docela ne izključuje političnih motivov v zvezi z manjšinsko problematiko, ki pa jih zastopniki k°roških Slovencev načelno ne vidijo.
Umrl je
dr. Janko Tischler
,V 65- življenjskem letu je zn *etnik dr. Janko Tischler '«ki bolezni umrl v ponedelj' • avgusta 1994. Kot pravnik vetnik je imel pokojni izreč .' za pravičnost, bil v vsak žiru velikodušen in izravnava, ., T^'aljenju po resnično člo Km odnosih. V hvaležnosti aJnega spominja ravnatelj S enske gimnazije dr. Reginald' spemik (str. 11). K zadnjemu | Kku bomo pokojnega pospret aanes, v petek, 26. 8. 1994, 4- uri na hodiško pokopališi
V šoli dr. Karla Rennerja v Celovcu je tudi javna dvojezična ljudska šola, katero je lani obiskovalo nad 40 otrok. Doslej še ni jasno, ali so storilci namenili bombo tej ustanovi.	Foto: Fern
Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da bi se politični motiv ne ujemal s trenutnim pozitivnim vzdušjem med narodnima skupnostima. Dr. Grilc: „Vzdušje v deželi se je v zadnjih letih toliko izboljšalo, da bi bil politični motiv, ki bi slonel na koroški manjšinski problematiki, docela neracionalen in nerazumljiv.“ Predsednik Narodnega sveta docela ne izključuje možnosti, da je atentat dejanje posameznika, ali pa skupine, ki prihaja od drugod.
Na noben način pa se slovenska narodna skupnost naj ne bi pustila od časopisnih in drugih novinarskih interpretacij vznemirjati, je dejal dr. Grilc. Koroški deželni glavar dr. Christof Zer-natto je dejal, da bo čimprej treba najti storilca in odkriti ozadja. Tudi zelena poslanka Terezija Stoisits je zahtevala, naj policija nemudoma najde storilce. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm v časopisu „Der Standard" apelira na urade, da takoj razvozlajo ozadja atentata. S tem se prepreči širjenje špekulacij, tako dr. Sturm.
Do redakcijskega zaključka te številke Našega tednika policiji še ni uspelo najti storilcev, ministrstvo za notranje zadeve pa v tej zadevi začasno javnosti ne daje nobenih informacij.
Politika
petek,
26. avgust 1994
Heidi Stingler
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Smo Rož že odpisali?
Malo življenjskih znakov daje od sebe Mlada EL, ki se do danes še ni prebudila iz zimskega spanja, v katerega se je pogreznila že pred nekaj leti. Tajnik Enotne liste Bernard Sadovnik je za to razmeroma hitro našel enega glavnih vzrokov. Mlade je treba vključiti v delo in jim dati možnost političnega soodločanja. S pomožnimi deli, kot je to na primer plakatiranje, ni možno pripraviti nobenega človeka do političnega dela in tako seveda manjka tudi identifikacija s stranko.
Očitno tajnik EL torej obvlada splošna pravila organiziranja dela in ve, pod kakšnimi pogoji je možno aktivirati člane. Zato vidi eno izmed svojih glavnih nalog v tem, da bo pomagal občinskim frakcijam pri motiviranju in vključevanju mladine v politično delo. Saj je jasno, da je mladina naša bodočnost in tudi volilni rezultat pri zadnjih deželnozborskih volitvah bi bil boljši, če bi se mladina bolj vključila v volilni boj.
Tako kot mladini pa je očitno manjkalo motivacije za volilni boj pri zadnjih volitvah tudi številnim občinskim odbornikom, in to predvsem v Rožu. Vzrokov za to je verjetno več. Dejstvo je, da se vrsta občinskih odbornikov v Rožu ne more otresti vtisa, da je centrala po Zilji odpisala tudi že Rož. Pri povpraševanju med rožanskimi odborniki je prišla jasno do izraza kritika, da s centralo skorajda ni nobene povezave in večina slovenskih občinskih politikov zastopnika centrale že nekaj let ni več videla v svoji občini. To je prav gotovo pogojilo dejstvo, da tajništvo EL leta ni bilo zasedeno in občinski mandatarji tako iz centrale niso mogli pričakovati nobene pomoči. S tem, da so bile frakcije v občinah prepuščene samim sebi, so seveda začele vedno bolj poudarjati samostojnost in neodvisnost od centrale, kar je bilo za delovanje v občinah deloma tudi pozitivno. Po drugi strani pa danes „centralisti” očitajo
nekaterim občinskim odbornikom, da kuhajo svojo juho. Občinski odborniki Roža pa so mnenja, da zastopniki centrale - slučajno vsi prihajajo iz Podjune - kuhajo svojo juho oziroma delajo politiko po svoje. Dejansko je tako, da stojijo v prvi vrsti EL predstavniki iz Podjune, ki se pogajajo o tem in drugem s strankami, hodijo v Slovenijo itd. In kdo se čudi, da imajo Rožani vtis, da stojijo v drugi vrsti in nimajo možnosti političnega soodločanja; zato imajo tudi malo motivacije za delo in končno jim manjka tudi identifikacije s centralo. Če ta teorija velja za mladino, bo verjetno veljala tudi za rožanske občinske odbornike, o katerih smo pri analiziranju zadnjega volilnega rezultata vedno spet slišali, da so odpovedali. Ce pa v takem trenutku kdo od „centralistov" začne razpravo o personalnih konsekvencah, je to že neokusno. In kdo se sme čuditi, če potem v Rožu vedno spet slišiš govoriti mandatarje o tako imenovani „podjunski mafiji”?
Vprašanje je, kako je možno, da Podjunčani obvladajo celotno politično sceno in Rožani - tudi tisti, ki so v predsedstvu EL - izvejo o političnih pogajanjih šele po časopisju. Ali so v Podjuni bolj rodovitna tla za politično misleče osebnosti ali pa se morda Podjunčani znajo bolje „prodajati" kot Rožani? Da so Glo-bašani, Pliberčani in Šmi-helčani vedno spet v središču pozornosti, pravzaprav ni presenetljivo, saj ta pojav pospešuje tudi dejstvo, da so centrale večinoma zasedene z osebjem iz podjunskih krajev. Tako seveda tudi tajništvo EL, o katerem pa občinski mandatarji v obrobnih krajih upajo, da jih bo v bodoče dejansko podprlo pri njihovem delu. Če že govorimo o demokratičnih strukturah, seveda ne more biti tako, da koga a priori postaviš v drugo vrsto in ga pokličeš samo takrat, ko ga potrebuješ za volilni boj ali druga pomožna dela.
Agrarni deželni svetnik Robert Lutschounig:
„Potrebe po dvojeino-sti ne vidim, ker vs kmet zna nemško!
Robert Lutschounig prihaja z Žihpolj, kjer ima kmetijo, od katere uspešno prodaja direktno konzumentom svoje proizvode. Kako uspešno bo prodajal kot agrarni deželni svetnik svojo politiko, je vprašanje, saj so časi za kmetijstvo trdi, političen parket pa gladek.
Pogovarjala se je Heidi Stingler
Naš tednik: Prvotno sploh niste kandidirali za mesto agrarnega deželnega svetnika. Favorit je bil direktor kmetijske zbornice Dl Erenst Grüblacher, o katerem je bilo pričakovati, da bo prepričal s strokovno kompetenco.
Robert Lutschounig: Da prevzamem funkcijo agrarnega deželnega svetnika, je bila osebna želja deželnega glavarja Christofa Zematta in sem bil pravzaprav sam presenečen, ko mi je to povedal. Za to odločitev sem imel ravno 30 sekund časa.
Je bila vaša rojstna napaka manjša od Gröblacherjeve, ki nima samo slovenske prednike, ampak je vrhu tega še absolvent Slovenske gimnazije?
Mislim, da to ni bilo odločilno. Problem je bil verjetno bolj v tem, da prihaja Gröblacher iz beljaške-ga okraja, od koder je tudi Zer-natto, in bi bil ta okraj s tako zasedbo funkcij preveč privilegiran. Dejstvo pa je, da bi bil Gröblacher strokovno najbolj kompetenten kandidat in se zavedam, da mu v tem oziru ne morem biti kos. Vrhu tega pa ima Gröblacher tudi talent, da zna politično misliti.
Funkcijo ste prevzeli v začetku junija in ste imeli že nekaj časa, da se aklimatizirate v tej poziciji. Kakšne akcente nameravate postaviti kot agrarni deželni svetnik?
Kot rečeno, nisem računal s tem, da bom prevzel to funkcijo, in sem zato imel občutek, da so me vrgli v mrzlo vodo. Na področju kmetijstva ne vidim večjih težav, večje preglavice pa mi dela funkcija referenta za energijo, kar je zame popolnoma novo področje.
Torej vas ne bomo zavaja' na led, vendar kako ocenjujete politiko subvencioniranja kmetov, ki bodo po pristopu Avstrije k EU večinoma mogli preži veti le z vsestranskimi podpo rami?
Dejstvo je, da je težko motivira ti kmete, da ostanejo na kmetij če prevladuje mnenje, da je poklicna skupina prejemnik so cialnih dajatev in da jo morajc
Politika
„Dejstvo je, da bi bil Gröblacher najbolj kompetenten kandidat za agrarnega deželnega svetnika.“
Robert Lutschounig
pristopu k EU se bodo smernice za subvencioniranje Predvidoma bistveno spremenile. Kje kmetje lahko dobijo konkretne informacije, kaj se bo spremenilo?
. Problem je v tem, da deloma Se hiti sami ne vemo, ali bo EU Poznala smernice, ki jih je izdela-a Avstrija za pospeševanje kmetstva. Žato trenutno kmetom še sploh ne moremo dati konkretnih jotormacij, kaj lahko pričakujejo.
Pa bo to jasno, pa bo potreb-n°' da bomo šli v občine in bomo n.a kraju samem naredili informa-pjske prireditve za naše kmete. n tem bomo seveda potrebovali Pomoč našega strokovnjaka mröblacherja, ki se že leta teme-J'to ukvarja z vprašanjem EU.
_________________________ _ Trenutno dela našim kmetom
ni aU^a volike preglavice. Kot preživljati druge poklicne skup agrarni deželni referent ste že ne. Po eni strani bomo mora obljubili podpore kmetom, ki prispevati k temu, da se bo mise s0 utrpeli škodo. Kdaj kmetje nost ljudi spremenila, saj kmetf lahko računajo z izplačilom ohranjajo tudi naše naravne lepc Podpor?
te. Po drugi strani pa bodo mora Ko|i|<o	su§a ^
kmet)6 po,skat, alternativne mo Povzročila, trenutno še ne more-nosti proizvodnje določenih kak mo ocenj ker strokovnjaki sed •
vostmh proizvodov s katerimi n p0 občinah preverjajo nastalo bi oskrbovali domač, trg. To škodo. Prošnje za podporo kmet-mozno na vseh Področjih ta je |ahko odd£jjo do^5 Hoktobra in pri svinjereji, pri govedu pri P uPam da boJdeželna v,ada še v rutnin, ali pa tudi pr, zelenja ,em letu, |ačala d Dejstvo je, da so danes konz1	K v v
menti pripravljeni za kakovost Skupnost južnokoroških kme-proizvod plačati tudi višjo ceno, ov je v zbornici zastopana z prav v tem vidim šanso za na dvema mandatarjema, katerih kmete. Ce kdo misli, da bomo Prizadevanja g rej o v smer, da našimi proizvodi osvajali evrops se ohrani podoba kulturne kra-trg, se moti. Prilika pa je prav 9 jine, v kateri živita dva naroda, tovo v tem, da kmetje ponu Gre torej tudi za uveljavljanje na domačem trgu čimbolj kvant® sioVen^jne v javnostj
rehtni°proda^ krneti neTbodo ^ sk«3»rn da nobeden „d s,oven-haia« »rez sLenc, je jasno * jSl r^nT-idimT
bene potrebe, da bi na primer slovenskim kmetom strokovno svetovali tudi v slovenščini. Isto velja za strokovni časopis Kärntner Bauer, katerega zna prebrati tudi vsak slovenski kmet. Dokaz za to bomo imeli, ko bodo tudi vsi slovenski kmetje oddali nemško prošnjo za podporo, ki jo lahko dobijo za škodo, ki je nastala zaradi suše.
Kakšen odnos imate osebno do slovenske narodne skupnosti, saj so tudi vaši predniki bili Slovenci?
Sam imam do Slovencev najboljši odnos in če pridem v Sele, mi je celo žal, da ne znam slovensko, ker so tam tako družabni in gostoljubni ljudje. Problema pa tudi tam nimam, ker ljudje z mano takoj govorijo nemško, tako tudi podžupan Nanti Olip. Pravzaprav pa se včasih itak sam čudim, zakj sploh ne znam slovensko, saj se je moj oče pogovarjal s hlapci samo slovensko, z nami otroki pa je seveda govoril nemško. Mislim pa, da je sožitje med obema narodoma na Koroškem razmeroma dobro. Deloma pa se mi zdi, da še danes obremenjujejo stiki Slovencev do komunistov v bivši Jugoslaviji sožitje med obema narodoma na Koroškem.
Kot agrarnemu deželnemu svetniku vam verjetno ni ušlo, da je Slovenija medtem postala demokratična država.
Dejstvo je, da volk ne postane tako hitro vegetarec. Kljub temu pa smo medtem že navezali z ministrstvom za kmetijstvo v Sloveniji stike in je pričakovati, da bo prišlo do sodelovanja.
Hvala za pogovor.
Meje med nacionalizmom in nacionalno zavednostjo
Pripravljalni seminar v Globasnici, ki ga je organizirala Politično-upravna akademija (PUAK) kot gostitelj srečanja Mladine evropskih narodnih skupnosti (MENS) ‘95, se je zelo obrestoval.
V znamenju priprave na srečanje Mladine evropskih narodnih skupnosti (MENS) naslednje leto v Celovcu je Politično upravna akademija (PUAK) pod taktirko bivše tajnice Sonje Sturm povabila koroško slovensko mladino na tridnevni seminar v Globasnico.
Naloga seminarja je bila izdelava smernic za teme, ki bojo sestavljale program tedna MENS ‘95. Vodilo ali naslov srečanja je Meje med nacionalizmom in narodno zavednostjo. Seminar naj bi glede na to osvetlil mero zavednosti Slovencev na Koroškem. Vse teme, ki bojo na sporedu, naj bi se ozirale na to nadtemo. Po tej poti naj bi dobili odgovor v prvi vrsti na tale vprašanja: 1. Ali smo koroški Slovenci narodno zavedni? 2. V kakšni meri smo to? 3. Ali smo nagnjeni k nacionalizmu?
Teme so bile značilne za življenje v manjšini. Glavne so bile: Predstavitev koroških Slovencev vključno način predstavitve, Ženska v manjšini, Možnosti izobraževanja v materinščini in Politično zastopstvo. Poleg tega so skupine poskušale na novo definirati pojma nacionalizem in nacionalna zavest ter se spraševale, kdaj nasta-
Z resnim delom do želenih rezultatov. Sonja Sturm, bivša tajnica PUAK, razlaga definicijo narodne zavednosti.
jajo težave pri istovetenju z manjšino in kdaj teh težav ni.
Vodje pripravljalnega seminarja so bili Matija Kampuš, Robert Sturm in Aleksander Mak. Vsi trije so se mesec in pol pripravljali na seminar in se vadili v načinu vodenja seminarja.
Rezultati srečanja so dokaj razveseljivi, kar je nenazadnje pripisati dobri pripravi organizatorjev, ki so z dobro moderacijo in premišljenim načinom oblikovanja skupinskega dela usmerjali posamezne krožke do želenih ciljev.
Zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru
Svobodnjaki postavljajo svoje pogoje
Koroški svobodnjaki so se izrekli proti predlogu šefa SP dr. Michaela Ausservvinklerja, da naj bi imel zastopnik koroških Slovencev v deželnem zboru status zveznega svetnika.
Pretekli teden je dr. Michael Ausserwinkler predlagal, da bi zastopnik koroških Slovencev bil zastopan v deželnem zboru z vsemi pravicami, ki gredo zveznemu svetniku (Bundesrat). Le-ta ima pravico sodelovati na vseh sejah plenuma in pododborov, nima pa pravice soodločanja. Za to bi zadostovalo spremeniti poslovnik deželnga zbora. To naj bi bil prvi korak, je dejal Ausserwinkler, ki se je o tem pogovarjal tudi z Enotno listo, ki mu je kot dokončno in stalno rešitev predlagala volitev slovenskega zastopnika v deželni zbor z drugo dodatno glasovnico pri deželnozborskih volitvah.
Proti predlogu šefa SP Ausser-winklerja so se izrekli svobodnjaki in mu očitali, da je zapustil tro-strankarski konsens v manjšinskih
vprašanjih. Ker je za spremembo poslovnika deželnega zbora potrebna dvotretjinska večina, sta SP in VP odvisni od glasov svobodnjakov, ki bi s tem lahko preprečili Ausserwinklerjeve načrte. Ker je tudi za spremembo deželne ustave potrebna dvotretjinska večina, bi svobodnjaki lahko preprečili tudi spremembo koroškega volilnega reda, ki ga na primer predlaga Enotna lista.
Svobodnjaki v tiskovni izjavi sporočajo, da so proti „avtomatičnemu" zastopstvu slovenske narodne skupnosti v deželnem zboru. Tudi virilnemu mandatu svobodnjaki ne bi dali privoljenja. Predpogoj za nadaljnja pogajanja iz vidika svobodnjakov je, da se Slovenci zedinijo za enotno zastopstvo in kandidirajo na deželnozborskih volitvah. V tem primeru bi bili svobodnjaki pripravljeni razpravljati o znižanju procentne klavzule in združitvi volilnih okolišev.
Silvo Kumer
4
Iz naših občin
OBČINSKA SEJA V ŠT. JAKOBU V ROŽU
„Rumena črta“ postaja resnica
Ena glavnih točk občinske seje je bila „rumena črta“; zato je bila tudi sklicana občinska seja v tako nenavadnem času.
Zastopnik tvrdke „Drauconsulting“ je še enkrat razložil tako imenovano „rumeno črto“, ki določa področje odstranjevanja (Entsorgungsgebiet). Za ta okoliš velja 60-od-stotno pospeševanje (subvencijski znesek), medtem ko je izven tega okoliša določen samo 20-odstoten subvencijski znesek.
Podlaga „rumene črte“ so vsa zemljišča, ki jim je bila do 31. 3. 1993 spremenjena namembnost v gradbena zemljišča.
Objekte, ki ležijo izven te črte, to so kopališče v Podgorjah, Kelag na Reki in stanovanjski blok v Svatnah, bo treba posebej ob-ravnavati. Na vprašanje odbornika SGS Štefana Riegelnika, koliko bo znašala enota priključka na kanal (100 m2), je župan pojasnil, da znaša znesek trenutno šil. 35.000,-vendar se bo moglo govoriti o končnem znesku šele, ko bo koncept izdelan in se bo šele takrat vprašanje stroškov reševalo. Župan je tudi poročal, da se je štednje na tako imenovani „zeleni hranilni knjižici" doslej poslužilo 45 občanov.
Gradnja kanala za odplake bo razdeljena na več gradbenih odsekov in se je za to napravil poseben časovni načrt. V 15 letih naj bi bila zadeva odplak naše občine opravljena. Podžupan Kattnig je tudi povedal, da se bo za pospeševalna sredstva moglo zaprositi šele zdaj, ko je „rumena črta“ zagotovlje-na.
Župan je tudi poročal, da bo delo z Zvezo za odstranjevanje odpadkov (Abfallbeseitigungsverband) odslej težje, ker je ta zveza zvišala število svojih članov na 52. Nadalje je treba omeniti, da ima pri Zvezi za odstranjevanje odpadkov (Abfallbeseitigungsver-band) svoj sedež župan priključene občine in predsednik odbora za okolje.
Župan je tudi tožil, da se deželna vlada ne drži obljub financiranja, ki jih je svoj čas zagotovila, in s tem občino z milijonskimi zneski bremeni.
Nadaljnja točka je bil „Regionalni projekt Carnica-Rosental“, ki sta ga obrazložila ini-ciatorja gospod Johann Kölich in gospa Va-nek iz Kožentavre. Glavni cilj tega projekta oziroma vizija se glasi „Skupno za več življenjske kvalitete v Rožni dolini“, kar pomeni gospodarsko neodvisnost Rožne doline in ohranitev kulturne tradicije.
Soglasno se je tudi naša občina prikjlučila temu projektu. V ta projekt so že vključena naslednje občine: Bistrica v Rožu, Borovlje, Kotmara vas, Bilčovs, Žihpolje, Šmarjeta v Rožu, Sele in Št. Jakob v Rožu. Z ustanovitvijo „Carnica - Rosental“ je pričakovati finančne prednosti, ki naj bi jih občine dosegle preko Evropske unije. Povedalo se je tudi, da mora biti ta koncept do decembra zasnovan in predstavljen Evropski uniji v Bruslju.
Nadalje je župan poročal, da se bo 1. 1. 1995 spremenil tudi odlok o oddaji del in odpade 5-odstotna kavzula, po kateri so pri oddaji del imele prednost domače tvrdke pred tujimi.	Mi.
Gradbena podjetja skušajo s provizijami izpodriniti konkurenco
Podjetje Öko-Bau iz Gradca povzroča koroškim gradbenim podjetjem glavobol. Kot je to v gradbeni stroki običajno, konkurenti podjetju ponujajo „lepe provizije”, da bi se umaknilo s trga.
Da po ugodni ponudbi za gradnjo športnega igrišča v Bilčovsu firma Öko-Bau ne bi oddala ponudbe še v Škofičah, so se našli interesenti, ki so hoteli Dl Manfredu Premmu (firma Öko-Bau) plačati lepe vsote. „To pa je v tej stroki nekaj običajnega,” je povedal Premm v pogovoru z Našim tednikom.
Predstavniki bilčovške občine krčevito iščejo mož-
nosti, da temu podjetju ne bi bilo treba dati naloga za gradnjo športnega igrišča, čeprav je ponudba firme Öko-Bau za približno 2 milijona šilingov cenejša od ponudbe delovne skupnosti Kanowsky-AG für Bauwesen. V pogovoru z Našim tednikom je Dl Premm ugotovil, da je njegovo podjetje v Bilčovsu nezaželeno in občina zato skuša najti možnost, kako bi dela le še
lahko oddala celovškemu podjetju AG für Bauwesen.
Gradnjo športnega centra prav tako načrtuje škofiška občina. Ker se koroške gradbene firme konkurenta iz Gradca niso mogle otresti, so tam kalkulirali cene znatno nižje. Kljub temu je bila firma Öko-Bau s svojo ponudbo tudi tam za 800.000,- šil. cenejša kot pa delovna skupnost Kanowsky-AG für Bauwesen.
AKTUALEN INTERVJU
Dl Manfred Premm
„Na Koroškem sem nezaželen!“
Dl Manfred Premm je lastnik podjetja Öko-Bau v Gradcu. Pred krak kim se je firma pojavila tudi na Koroškem, kjer z izredno ugodnimi cenami spravlja koroška gradbena podjetja ob živce.
Naš tednik: Bilčovški občini ste naredili ponudbo, da zgradite športno igrišče za 2 milijona cenejše kot pa koroška gradbena podjetja. Predstavniki občine dvomijo, da boste ta projekt lahko realizirali.
Dl Premm: V Bilčovsu je bilo od vsega začetka jasno, da bo dobila nalog firma AG für Bauwesen. Očividno je, da je Dl Müller razpis prikrojil za imenovano firmo. Ko je prišlo pri prvotnem razpisu do neserioznih špekulacij tega podjetja, je občina na novo razpisala dela. Ker sem kot strokovnjak, ki ima dosti referenc prav za gradnjo športnih igrišč, mnenja, da je bil razpis deloma nesmiseln, sem se trudil za pogovor s predsednikom gradbenega odbora občine. Povedal sem mu, da so se športna igrišča tako gradila pred 15 leti in tega danes z ekološkega kot tudi z ekonomskega vidika ni možno zagovarjati.
Ko je predsednik gradbenega odbora Franc Gasser odklonil pogovor, mi je bilo jasno, da občina nima interesa, da dobi nalog za delo naše podjetje.
V čem konkretno vidite
nesmiselnost razpisa gradbenih del?
Lahko bi naštel vrsto točk. Bistveno pa je, da je celoten projekt za Bilčovs predimenzioniran. Popolnoma nesmiselno je urediti za glavno nogometno igrišče osojno luč, ker so tekme izključno v popoldanskih urah. Zato sem v alternativni ponudbi na primer predlagal, da bi obstoječo napravo za razsvetljavo igrišča prenesli na igrišče za treninge, kjer je dejansko potrebna.
Druga točka je ta, da je po današnjih spoznanjih strokovnjakov nesmiselno narediti travne preproge, in je vsekakor bolje nasejati travo, ker je tako možno, da se kakovost trave prilagodi klimatskim_ razmeram določenega kraja. Že samo s tem bi si bilčovška občina lahko prihranila skoraj 600.000,- šilingov. Čudna postavka pri razpisu je tudi runo (Vlies) za igrišče za treninge. Medtem ko je igrišče veliko le 2.500 kvadratnih metrov, predvideva razpis 5.000 kvadratnih metrov runa. Takih primerov bi lahko obnovili za polovično ceno in pri tem kakovost ne bi trpela, celo nasprotno.
Torej je razpis naredila oseba, ki ni kompetentna?
Tako je. Pravzaprav je nelogično, da kot podjetnik pospešujete cenejši projekt.
Kratkoročno je to morda ne; logično. Če bi se predstavniki Bilčovsa in Škofič pozanimali pri občinah, kjer sem gradil športna igrišča, bi takoj vedeli, da moji predlogi temeljijo na najnovejših znanstvenih spoznanjih in so občine nadvse zadovoljne z mojim delom.
Rekli ste, da je vaša firma na Koroškem nezaželena-Boste kljub temu gradili? Tako v Bilčovsu kot tudi v Škofičah so bila dela razpisana le en teden, kar je neobičajno, razpis pa je bil prikrojen možnostim določenih firm. Ko je občina Bilčovs dobila mojo ponudbo, me je kmalu navrh klical predstavnik AG für Bauwesen in se razburjal, kaj da delam na Koroškem.
Kot je to v gradbeni stroki običajno, je prišlo tudi do poskusov, da bi Öko-Bau v Sko-fičah ne oddala ponudbe. Predvidoma bomo gradili, saj za izvedbo del ne vidim težav, sicel ponudbe ne bi napravil.
Hvala za pogovor.
H. Sl
I
$
V
s
f:
fc
b
Ič
n
s
š,
in
m
t
\
i
s
k
š
k
s
k
d
rr
ki
5
Iz naših občin
Pliberški mestni župnik mag. Ivan Otip in njegov mežnar sta blagoslovita „Zadružni most", ki povezuje glavno cesto in jormaški travnik. Za letošnji pH-berški jor-mak (od 2. do 5. septembra) ga lahko obiskovalci že preizkusijo.
Na 601. pliberški jormak čez novi „Zadružni most“
Pravzaprav bi moral most čez Bistrico na jormaški travnik stati že lani, za jubilejni 600. jormak.Toda šele letos se bodo tahko razstavljalo! in obiskovalci peljali čez novi leseni most.
. Novi most je dobil tudi Ze neuradno ime. Mnogi 9a imenujejo „Zadružni most“ (Zadrugabrücke), Ker povezuje mesto in Za-ru9o. Most je del novega Pmmetnega koncepta me-s a Pliberk in nudi mož-Host, da se avtomobilisti Popeljejo od zadaj v mesto i 1 Pa da pustijo avtomobi-e na novem parkirišču pri gasilskem domu. Proti no-V| Ureditvi so spočetka ma-S|vno nastopali nekateri Pliberški meščani, ker se ojijo prometnega plaza, ki 1 se po njihovem mnenju anko sprožil čez novi ^ost. Ali se bodo -njihove s'utnje uresničile, se bo Sele izkazalo.
. Na vsak način bodo lmel' prav za pliberški jor-Hnek, ko bo novi most letos
V Borovljah bodo jeseni spet redno prirejali kmečke tr9e. Naslednji kmečki trg bo v soboto, 2. septembra na glavnem trgu. kmetje, ki imajo zanimanje, Se lahko javijo na občini.
13 koroških kmetic in
Kmetov je bilo letos poleti na šolanju v Italiji v Benečiji, Kjer so imeli 14 dni časa ^Poznati jezik, kulturo in Kmetijstvo naše sosednje oržave. Avgusta pa so prišle [Plade italijanski kmetice in Kmetje na Koroško.
med 3. in 5. septembrom doživel svoj krst. 3 milijone šilingov so znašali stroški za gradnjo, most pa sta po načrtih dipl. ing. Reinholda Wetschka zgradili domači podjetji Liesnig in Kul-mesch. Pretekli petek so most predali njegovemu namenu; blagoslovil ga je mestni župnik mag. Ivan Olip, prve uradne korake čez most pa so naredili občinski zastopniki.
Mosta posebno vesel je tržni referent mestne občine Stefan Visotschnig, ki si je most pravzaprav želel za lanski jubilejni jormak, pa mu je še morala pomagati vojaščina z železnim pomožnim mostom. Visot-schnigu je gotovo v tolažbo, da so tudi „Freyungsbrunnen“ šele leto za veli-
V Kranju so zelo zadovoljni z letošnjim 44. gorenjskim sejmom. V 10 dneh je prišlo 100.000 obiskovalcev, na sejmišu je razstavljalo 1000 podjetij. Naslednji sejem v Kranju bo od 23. do 27. septembra in bo namenjen slovenskim proizvodom in slovenski kakovosti.
Ljudska odvetnica dr.
Evelyn Messner bo v torek, 30. avgusta, med 9. in 16. 00 na uradu koroške deželne vlade (3. nadstr., soba 305). Odvetnica je vsem državlja-
kim jubilejem lahko postavili na glavni trg.
KANAL-ODLOČITEV
JESENI
Jeseni v Pliberku pričakujejo finale v diskusiji o kanalizaciji. Zakonski rok Pliberčanom, Bistričanom in Globašanom ne pušča več veliko časa. Vse kaže, da se bodo občine le združile v zvezo odplak in da bodo gradile kanalizacijo. Za obrobne in manjše kraje pa bodo prišle v poštev tudi posebne rešitve, se pravi manjše biološke čistilne naprave. V celi razpravi pa je bistvena točka še odprta: Kdo bo vse plačal in kako visoke bodo javne podpore? Na pristojne politike vsekakor čaka vroča jesen.
nom brezplačno na razpolago. Predvsem pa je pristojna za zadeve, kjer imajo državljani težave z uradi.
Zavarovalnica za delavce (Pensionsversicherungsan-stallt der Arbeiter) nudi svojim članom brezplačne informacije po okrajih. Tako bodo govorilne ure v sredo, 7. septembra, v delavski zbornici v Velikovcu (8.00 -12.00) in na občinskem uradu v Žitari vasi (od 13.00 - 14.00).-
ZELEZNA KAPLA:
Volitve županA
F. J. SMRTNIK:
„Železna Kapla ni republika banan!”
Kandidat za župana Franc Jožef Smrtnik je mnenja, da naj bi v bodoče v občinski sobi zastopala interese občanov oseba, ki ni vezana na nobeno večinsko stranko. Doslej se je v Železni Kapli pod socialističnim vodstvom delala politika za zaprtimi vrati in so bili vedno privilegirani občani s „pravilno” strankarsko pripadnostjo. To predvsem pri nastavitvah v občinskih podjetjih.
Občani si želijo transparentne politike in zato pričakujejo od vodstva občine, da jih redno in objektivno informira o dogajanju v občini. „To velja predvsem za personalno politiko in za načrtovanje večjih projektov v domačem kraju. Nesmiselno je delati politiko, kot da bi živeli v
republiki banan. Pri nas imamo opravka s trezno mislečimi občani, ki želijo aktivno sooblikovati dogajanje in bodočnost v domači občini,” pravi F. J. Smrtnik.
Slovenski kandidat je sam aktiven pri skorajda vseh domačih društvih, kjer ljudi povezuje ljubezen do pesmi, kulture, športa in predvsem želja, da bi ustvarili vzdušje dobrega sožitja med občani. To pa je seveda možno le, če imajo občani občutek, da v občini ne živijo ljudje prvega in ljudje drugega razreda.
„Za težave in želje občanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, je treba imeti odprto uho in njih interese resno jemati," pravi F. J. Smrtnik
6
Rož — Podjuna — Zilja
Osem duhovnikov je prišlo na molitveni shod za duhovne poklice v Kazaze.
Molitveni shod v Kazazah
Vsakoletni molitveni shod za duhovne poklice je v naši fari tudi etos privabil številne vernike od Dlizu in daleč k slavnostnemu zaključku celodnevnega češče-ija. Pred začetkom, kot vedno, praznično zvonjenje zvonov. Da e bil večer 12. avgusta tako uspešen, je zasluga župnika Florija-ia Zergoia, ker mu je uspelo nagovoriti vrsto duhovnikov za so-naševanje, med njimi letošnjega "lovomašnika Rachleja in dr. Jo-feta Marketza od dušnopastir-Bkega urada kot slavnostnega Dridigarja.
Med petjem litanij se je prijazni gospod Rachle trudil, da bi vsem navzočim podelil novomašniški Dlagoslov. Pri pridigi je gospod Vlarketz stopil bliže k vernikom in
jih na roteč način vprašal, kaj neki duhovniki delajo dandanes narobe, da verniki zapuščajo Cerkev. Saj tudi danes kot nekdaj učijo sv. evangelij. Ker ne delajo in ne živijo v skupnosti, se pogostokrat pretrga vez med duhovnikom in farani; mnogokrat tudi med farani samimi.
Zvečer je izbrana skupina vernikov s pesmijo in molitvijo klicala Gospoda, naj jim pošlje prave delavce. Farani so še dopoldne molili pred Najsvetejšim, tudi za tiste, ki so oddaljeni od Cerkve. Glavno peto sv. mašo ob 9. uri je daroval obirski župnik Tomaž Holmar, ki je kljub visoki starosti zapel s skrepkim glasom, da so bili pevci in verniki kar pozorni.
M. K.
Na tritisočak Säuleck
Bila je sobota v mesecu juliju, in pri arni cerkvi v Ločah je ura bila dvanajst, ko so se pred gostilno Pušnik začeli zbirati planinci iz Roža. De-, /etnajst se nas je zbralo in odpeljali ;mo se proti Malncam (Mallnitz). Večina nas še ni poznala Säulecka. Zaupali smo Hanziju Lesjaku, ki je iz-nral ta cilj. Pohod na Säuleck je organiziralo SPD Jepa-Baško jezero sku-naj s Slov. planinskim društvom.
Pred malniškim kolodvorom smo zavili na desno v dolino reke Dösen. Hanzi nam je pokazal častitljivi vrh, ki e bil naš cilj. Peljali smo se še do nestne zapore, kjer smo pustili avte in nbuli gorske čevlje. Tu se je začela naša gorska tura. Pot nas je vodila ob eki Dösen neprenehoma navzgor mino planin in planšarskih koč. Čez dve jri smo zagledali nad nami rdeče-be-o-rdečo zastavo, ki je naznanjala, da ni več daleč do koče A. v. Schmid. In •es, čez pol ure smo bili pri koči, ki sameva v višini 2281 metrov nadm. v. nb temnem gorskem jezeru. V tej višini skoraj ni več rastlin. Le borna trava e, sočna paša za kobilo, s katero Herbert, oskrbnik koče, vsak dan >rinaša iz doline jed in pijačo za planince. Ko smo pogasili žejo, smo se sprehodili ob jezeru. Z vseh strani so nadali potočki s skal ter izginjali v me-iščih in polnili jezero.
Zvečer smo sedeli v koči ob pogovorih in spominih na naš lanski pohod na Triglav; in nekaj slovenskih pesmi smo zapeli v začudenje gostov, ki naše govorice niso poznali. Drugo jutro nas je pozdravilo z jasnim nebom. Pričakoval nas je vroč dan. Dobro, da smo se odpravili na vrh že ob sedmih. Izvrstno označena pot za kočo nas je peljala navzgor po skalnatih in kasneje po sneženih pobočjih proti vrhu. Hodili smo mirno, a vztrajno. Prva sta dosegli cilj najmlajša, Marko in Christian.
Navzdol grede je ostala večina na poti, po kateri smo prišli. Nekateri pa so se spustili po sneženih pobočjih v dolino. Seveda, sneg je bil moker in nekaterim je, ko so dospeli do jezera, čofotala v čevljih voda. A nič jim ni delo. Ob jezeru smo sezuli mokre čevlje, sedli v travo in namakali vroče noge v ledenih potokih.
Pri koči smo pomalicali, nekaj popili in nato smo se spustili spet v dolino.
Za vse je bil pohod na Säuleck izjemno lepa gorska tura, katero priporočam vsakemu, ki rad hodi v gore.
Zmenili smo se, da gremo prihodnje leto spet skupaj na goro. Večina pa upa, da se bo Hanzej domislil kakega lepega vrha še letos.
Janko Zwitter
ČESTITAMO
Vil;
na
20. pomlad je obhajala Monika Vavče z Letine pri Šmihelu. Za ta osebni praznik prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
„vsi
želimo tudi v prihodnje vse lepo iAe j
Za rojstni dan čestitamo tudi Martinu Polesnigu iz Vogrč. Vse najboljše!
Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Heleni Vauče iz Strpne vasi, Mariji Žele iz Doba, Jožetu Partlu iz Bistrice, Mirku Čušinu iz Čergovič pri Šmihelu in Sabini Buchwald iz Nonče vasi. Posebne čestitke pa veljajo Rozaliji Mert z Bistrice, ki je slavila 75. rojstni dan. Društvo upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestita ter kliče še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
dobro, predvsem pa trdnega zdravja1 in osebnega zadovoljstva!	|
V	Šmarjeti v Rožu je obhajal rojst|za ni dan župnik Janko Krištof. Veliko^ Božjega blagoslova in predvsem trd-^ nega zdravja želijo vsi farani, čestitkam se pridružuje uredništvo NT. |
Me
V	Selah na Šajdi je v krogu do-gg
mačih slavil osebni praznik Nuži Do-OSl vjak. Prisrčno čestitamo ter želim0mc trdnega zdravja in obilo Božjega blajrd goslova!	'vol
Društvo upokojencev Podjuna če' I stita za osebni praznik Ivanki Kor sla deš iz Podjune pri Globasnici. VseIjaj najboljše in še na mnoga leta. Prl'Pa srčnim čestitkam upokojencev šego; pridružuje uredništvo NT.
70. obletnico življenja je slavila Marija Hribar, po domače Furjano-va z Obirskega. Ob tem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in Božjega varstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači, še posebej vnuka Denis in Mario.
Rojstni dan je slavila Za!^3 Wrulich, doma na sončnih Radišaj1 1'
Jutri slavi v Škofičah rojstni dan bivši občinski odbornik Herman Jäger. Iskreno čestitamo in želimo še mnogo zadovoljnih, lepih in predvsem zdravih let v krogu najdražjih. Čestitki se pridružuje EL.
18. avgusta tega leta je slavila 80. rojstni dan Amalia Ferra iz Konovec. Ob tem visokem in lepem jubileju prisrčno čestitamo ter
Iskreno čestitamo ter želimo š« ^ mnogo veselja in dobre volje. česti|^j( kam Našega tednika se pridružuje)0^ vsi sodelavci in sodelavke KKZ. c|a|
Prav tako je slavila rojstni Milka Olip. Neutrudljivi sodelavk' KKZ veljajo naše iskrene čestitke želimo ji vse najboljše, še mnog1 | srečnih in veselih let. Čestitki se p11 ju družujejo vsi sodelavci in sodelavk*q|. KKZ.	isrc
bol
V Spodnjih Vinarah je obhajal 3U q0 letnico Benjamin Wakounig. Iskre no čestitamo, želimo veliko sreče if | mnogo uspeha v poklicu.	ni
ple
Na Šajdi v Selah je obhajal rojst°bol dan Tomi Mak, po domače Mino' Tomi. Iskreno čestitamo ter kličem1 I
še na mnoga zdrava leta!	°0
roj;
--------------------------------------'tan
ga
ČESTITKA TEDNA
V mestni cerkvi v Pliberku sta preteklo soboto stopila pred poročni oltar Franc Kumer z Blata in Andrea Petsch-nig s Ponikve. Poročne obrede je opravil mestni župnik Ivan Olip, svatba pa je bila v gostišču Juenna v Globasnici, kjer so mladima zakoncema zaigrali za ples „Podjunski muzikantje“. Mlademu Črčejeve-mu kmetu in njegovi ženi želimo vse najboljše, predvsem veliko obojestranskega razumevanja in zadovoljstva. Številnim čestitkam se pridružujejo vsi domači in sosedje in seveda tudi uredništvo NT.
W<
ten
isk
naj
saj
US(
dri
da ni I
obl
Do
rrir
goi
se
Gk
Rož — Podjuna — Zilja
7
V St. Primožu v Podjuni je sla-vna 30. pomlad Evelin Blažej. Vse naiboljše, zdravja in sreče ji želijo invsi domači. Čestitkam se pridružu-,j3]e uredništvo NT.
Milica Koncilija iz Št. Vida v ;t. odjuni je obhajala osebni praznik, koza ^ar ji prisrčno čestitamo ter želi-.j.nio tudi v prihodnje vse lepo in “dobro!
m ^slednje voščilo je namenjeno lo «n ri*' Jeram 'z Celovca, ki slavi 0 rojstni dan. Ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestita-rno ter želimo vse najboljše, zlasti ,nega zdravja in osebnega zadovoljstva!
'I Prav tako 80. jubilejni rojstni dan > s avi Terezija Weiler. Tudi njej ve-s Jajo naše iskreno čestitke, želimo n Pa trdnega zdravja in Božjega bla-5 9oslova. Se na mnoga leta!
2a osebni praznik čestitamo tudi ali ariji Boldan. Vse najboljše in tu-th 1 v prihodnje vse lepo in dobro!
til; Naslednje voščilo je namenjeno jjjnMdegard Moser iz Belovč pri obrli vasi, ki obhaja 57. rojstni an. Vse najboljše ter še mnogo aljSoncnih in srečnih dni želijo dobri ^2nanci. Čestitkam se pridružuje <e:uredništvo NT.
,ri , ^anes obhaja 55-letnico gospa ^Justina Waschnig, po domače azarica v Čahorčah. Slavljenki iz hr(ja čestitamo in želimo vse naj-iOp0|Se- Čestitkam se pridružujejo re Marjanci in EL Kotmara vas.
'f . ^red nedavnim je obhajala rojst-! dan Zofi Kurnik iz Železne Ka-,tnP®:Jskreno čestitamo ter vse naj-;olbol)se tudi v prihodnje!
ut Mili Sablačan iz Šmarjete v °2u je pred nedavnim obhajala °|stni dan, za kar ji prisrčno česti-mo. Vse najboljše in še na mno-9a zdrava in srečna leta!
80- rojstni dan slavi Margareta woschitz iz Šmarjete v Rožu. Ob am visokem jubilejnem prazniku Kr®n° čestitamo ter želimo vse ajboljše, predvsem pa zdravja, al z velikim potrpljenjem prenaša sodo bolezni. Čestitkam se pri-aruzujejo vsi domači.
Osebni praznik obhaja tudi mla-a Marina Kuhar iz Bele pri Želez-1 Kapli. Vse najboljše!
24. pomlad je pred nedavnim °Dhajal Pepi Pasterk iz Kokja pri abrli vasi. Vse najboljše in še aogo uspeha pri konjičku - no-gometu. Čestitkam Našega tednika ® Pridružujejo nogometni kolegi iz °basnice ter vsi domači.
Pet tisoč romarjev iz treh dežel pri Sv. Hemi
Sv. Hema pri Globasnici, nekdanje središče cvetočega cerkvenega življenja, je bilo preteklo soboto cilj trinajstega romanja treh dežel.
Na letošnjem, trinajstem, romanju treh dežel se je zbralo pet tisoč katoličanov iz Slovenije, Furlanije in Koroške, ki so na znamenitem zgodovinskem kraju - pri Sv. Hemi nad Globasnico -prikazali majhen korak združevanja nove Evrope, ki je trenutno deležna mnogo sprememb in preoblikovanj. V ta namen je bilo usmerjeno tudi geslo letošnjega romanja treh dežel, namreč „Mi kristjani na gradbišču Evrope“.
Številni romarji, ki so prihajali iz vseh strani na goro Sv. Heme, tako z avtomobili ali z avtobusi in tudi peš, so pri slovesnem bogoslužju v štirih jezikih (v slovenskem, nemškem, italijanskem in latinskem) zbrano prisluhnili pridigam škofov, ki so svoje govore osredotočili na geslo romanja. Tako je krški škof dr. Egon Kapellan (gostitelj letošnjega romanja) v • svoji pridigi opozoril na dejstvo, da „lahko letimo k zvezdam in lahko segamo v strukturo atoma in genov, a ne znamo se spoprijeti z vojnami pred našimi
Št/r/e škofje iz Slovenije, Italije in Koroške so se udeležili 13. srečanja romarjev treh dežel pri Sv. Hemi nad Globasnico
vrati, z množično rev-ščino v tretjem svetu, z eko-loš-kim opustošenjem in z uničevanjem človeškega življenja po splavu in mamilih. V takem položaju nujno potrebujemo gradbenikov: gradbenikov za novo Evropo in za nov svet, ki se ne bodo pustili vladati od neugnane želje po materialnih dobrinah, temveč od pr-

Mozikxi Spovedi . Possibllu di mifcssiirisl

7
jL: ^
Mnogi romarji so izkoristili priložnost za s v. spoved - ki ni v krizi, če je le dobra ponudba...
venstva duha in srca!“ Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar pa je govoril o dolžnostih in nalogah kristjanov, da so le-ti navzoči na gradbišču Evrope. „Naša posebna naloga je, da smo pripravljeni sodelovati pri graditvi nove Evrope kot dobri, zanesljivi in sposobni gradbeniki,“ _ tako nadškof Šuštar.
Letošnje romanje pa je prvič vsebovalo tudi popoldanski program, ki je obsegal srečanja za mladino, duhovnike, redovnike in laike.
Za zaključek je bila še evharistična pobožnost, katero so oblikovali združeni pevski zbori iz Podjune (kakor že dopoldan slovesno bogoslužje), za instrumentalno spremljavo pa so poskrbeli člani godbe na pihala iz Šmihela pri Pliberku.
Pri mašni nabirki, namenjeni za pomoč v Ruandi in za vasi miru (Ahmici in Buhine Kuce), se je nabralo 96.000 šilingov.
8
Reportaža
petek,	?®tek’
26. avgust 1994	« avgust 1994
Reportaža
9
O strahovih, prikazih in božjih razodetjih...
—eči se od samega premi-J kajo, vrata se brez človeške moči in brez E najlažje sapice vetra zaloputnejo, od čudnih glasov in šumov se ježijo lasje, nečloveški koraki nas ponoči spremljajo, v sobi se prikažejo duhovi. Ne, to ni pobrano iz nekih pravljic, marveč se po pričevanjih dogaja še danes. Nekateri so o tem trdno prepričani, samo vsakdo za to ni sprejemljiv, kakor ti „izbranci” sami trdijo.
„Naključje”, pravijo ti, „nadnaravni pojavi”, so prepričani drugi. Je zares naključje, če se več komu zgodi na istem mestu isto? So razodetja sv. Marije v Lurdu, Fatimi in Medjugorju le izmišljotina nekih verskih skrajnežev, umsko bolnih ali pa so zares kraji nadnaravnih pojavov - čudežev?
Ljudska kultura je natrpana z nadnaravnimi dogodki. Dobri in zli duhovi, vile, čarovnice, škrati, okoli vseh si je ljudska pamet namislili pripovedke, ki so se ustno predajale iz roda v rod, dokler jih niso začeli zapisovati in zavestno zbirati kot kulturno bogastvo nekega naroda. Vse to so seveda le pripovedke, za katerimi se ne skriva niti kanček resnice. Vendar je vprašanje, ali spadajo dandanašnje nenaravnosti prav tako k ljudskim pripovedkam, so prav tako domišljija posameznikov ali pa jih je treba verjeti kot resnico.
Kakor včasih so tudi danes nenaravni pojavi močno povezani s krščanskim izročilom. Čudeže kristjani poznajo iz cerkvene zgodovine, mnenja o verodostojnosti takšnih dogodkov se razhajajo, celo med cerkvenimi krščanskimi zastopniki. Z boljšo izobrazbo, s spoznavanjem znanosti je vera v čudeže močno upadla. Dandanašnji „homo viator” je v veliki meri osveščen in ne naseda slepo „čudnim štorijam”. Kljub temu ni varen pred verovanjem v nadnaravne sile in pojave, ki jih doživlja in se z njimi ukvarja. Gre zlasti za stike z onstranstvom, za božja razodetja in prikazni. Nekateri ljudje so že imeli in imajo posebna doživetja, ki jih iz strahu
Nadnaravnosti so še danes močno vkoreninjene v ljudski zavesti. Nekateri trdijo, da imajo stike z onstranstvom in doživetja z drugimi nadnaravnimi pojavi. Ali je res ali ni, presodite sami ...
Pripravil Adrian Kert
Neki delavec se je krvavo ranil pa 30 vrane poletele s krvavimi iver-v goro, kjer so potem začeli zidati na novo.
Priljubljeni romarski kraji so tudi čudodelni vrelci. Tudi na koroškem jih imamo. Gora Hema Pd Globasnici npr. hrani v sebi zdravilno vodo, menda zdravilno za oči. Tja zahajajoči romarji kajpada stopijo tudi k vrelcu pod cerkvijo in si operejo oči ter upajo ali so prepričani, da tako odvr-nejo očesne bolezni oz. sploh Preprečijo oslabitev vida.
Čudežni vrelci danes ne nosijo več tega prilastka, ker so znanst-veno podrobno raziskani in je dj'hova čudodelnost razkrita z do-azi o znanih zdravilnih snoveh,
1 Jih vsebuje njih voda. Kljub te-j1111 se tu in tam zgodijo nerazlož-IIVe stvari, ki jim niti znanstveniki ne morejo do živega. Prav na te Pa ljudstvo oklepa svojo trdno vero in neomajno upanje, s čimer ze veke (upravičeno?) drži tudi esničnost nadnaravnih pojavov a" čudežev pokonci.
Križi ponekod zaznamujejo mesta božjih razodetij.
Okoli cerkve v Štebnu na Žiti se vije posebna legenda.
nikomur ne razodevajo. In sicer so to ali prikazni božje narave, najpogosteje sv. Marije, ali pa duhovi že umrlih sorodnikov in znancev, ki se prikazujejo. Medtem ko božje prikazni navadno ne spregovorijo z „izbrancem”, duhovi iščejo tudi besedni stik v obliki ugodnega (svarilo, napotek) ali neugodnega (smrtna napoved, napoved bolezni) sporočila. Vrhu tega nekateri trdijo, da so v stiku z onstranstvom, najpogsteje z ljubljeno, a že umrlo osebo.
Večina v to ne verjame. Dejstvo pa je, da so ti „izbranci” zelo tankočutne narave in potemtakem medialno bolj sprejemljivi. Tako za razliko od drugih tudi močneje vsrkavajo raznovrstne vplive, ki se jih drugi sploh ne zavedajo. Znanstveno dokazano je, da npr. vodne žile pod hišnim temeljem vplivajo na zdravje. Večina tega ne čuti neposredno. Tan-kočutneži to čutijo in temu pri-
merno razporedijo hišne prostore ali pa postavijo ležišča v pravi položaj. To po sebi ni nič nadnaravnega, ampak ljudje, ki to čutijo, so očitno sprejemljivejši tudi za nadnaravne pojave. Prav enaki rahločutneži imajo namreč izkušnje z nenaravnimi pojavi, doživetja, ki jim drugi pravijo bedarije, izmišljotine, preprosto neresnice.
O božjih razodetjih pri nas pripovedujejo tudi križi, kapele in cerkve. Sicer so večinoma res nastali v zahvalo ljudi po rešitvi iz sovražnikovih rok ali prestani epidemiji (kugi), vendar so med njimi tudi zgradbe, ki so jih dali pozidati prav na kraju božjega razodetja - prikazni sv. Marije. In nekateri ljudje imajo na takšnih krajih, ne glede na to, ali je mesto zaznamovano s kakšno zgradbo ali ne, za normalnega človeka nedojemljiva doživetja. Le malokdo se upa s tem na dan, iz strahu pred
Dr- Herta Mau-
zasmehovanjem ostanejo nena; Lausegger ravni doživljaji tajnost. In zaupnik ^ arejši ljudje le skrivoma zahajajo na ta mesta, v®rJetno še bolj ta in oni celo le na poseben darv rjamejo v nad-Marijino razodetje je bil povod z8 avne stvari, postavitev kapele na Sedlcah v pa )a generacija Selah. Sredi 19. stol., pravi ustno monn-Vec(iJe pa izročilo, naj bi se tam nekemu kateri°a ne" osirotelemu ovčjemu pastirju pO' toVe sn a|0h9°" kazala bela gospa, sv. Marija v sti, kj podobi rajne matere, ki mu ie gočajo do7ivM=ti naznanila hudo bolezen in mO nadnaravne po povedala, da se naj takrat njo jave, npr dalah-spomni, pa bo ozdravel. Tako se k° pridejo v stik je tudi zgodilo. V zahvalo so tjs z °nstranstvom postavili križ. L. 1938 so Melešni- kar si nikakor ne kovi začeli zidati kapelico, I. 1951 JJiorem razložiti, pa so po zaobljubi v vojnem časV ker Sama njmai^ kapelico povečali in posvetili Ma- takšnih sposob-rijinemu brezmadežnemu spočet-a°sti. Mislim pa, ju.	_	jaJ0Po navadi
Tudi cerkev v Štebnu nad Pre^ na vera, ki po-seškim jezerom je postavljena na naa.9a’ ne pa „svetih” tleh. Izročilo pripoveduje, mo.naravne da so prvotno zidali cerkev dru- CL god. Delo pa ni in ni napredovala
Sestra Kornelija
Zame so čudeži izredno delo Božje vsemogočnosti, ljubezni in usmiljenja do človeka. V Jezusovem imenu se tudi danes dogajajo čudeži in čudežna ozdravljenja. Bog sam pošilja Marijo kot mater, ki vidi svoje otroke v hudih težavah. Ker verujem v Boga, verujem tudi v onstranstvo in večno življenje. Poskuse direktnega navezovanja stikov z onstranstvom pa obsojam kot okultizem.
Starejši ljudje deloma še verujejo v „čudežne vode“, kot jo je npr. najti
na Sv. Hemi.
•ROSOJILNICA-
BANK
BOROVLJE
SPOROČILO
22. avgusta 1994 smo preselili sedež naše Posojilnice iz Postgasse 4, 9170 Borovlje, na nov naslov:
POSOJILNICA-BANK
BOROVLJE
Hauptplatz 16 9170 Borovlje/ Ferlach
ODDAMO
po ugodni ceni
apartmaje na otoku Krku
Telefon:
0038668/83175
DOPUST
dr. Štefan Jelen
od 16. do 28. avgusta 1994
■
Mag. Peter Olip
Najprej je treba povedati, da ima cela vrsta pojavov, ki jih ljudje štejejo k nadnaravnim, realno ozadje (npr. premikanje miz).
Kar se tiče čudežev, je prvi pogoj osebna vera ali vera občestva (npr. odvrnitev kuge s procesijami). Vera je odločilni dejavnik, saj tudi Kristus v vseh primerih pravi, da je v veri rešitev. Zame torej ne gre za vprašanje, kaj mislim o nadnaravnih pojavih, ampak za osebni odnos do Boga.
Kaj mislite o nadnaravnih pojavih?
Pripravil Adrian Kert
Rupert Gasser
Vse nadnaravne pojave ne gre vreči v en koš. V okultizmu pa nedvomno vidim nevarnost, da se človek sam zasužnji, postane suženj svoje domišljije. O čudežih ne morem soditi, koliko je za tem resnice in kaj je plod fantazije. Odločilen pa je gotovo verski aspekt. Čudežni pojavi kakor vrelci s čudežno vodo in razodetja so zame obrobni verski efekti, na katere se ljudje obešajo, da postane vera oprijemljivejši pojem.
Alexander Mak
Nedvomno sem prepričan, da se za vsako govorico skriva tudi košček resnice, včasih je več resnice, včasih manj.
Kar se tiče prikazovanj „svetih” oseb, sem malo skeptičen, vendar nimam konkretnega mnenja. Na drugi strani pa je protislovno, da zdravi ljudje brez psihičnih težav prisegajo, da se jim je prikazala prikazen iz onstranstva. V črno magijo ne verjamem.
Mag. Štefan Kramer
Okultizem je zame pojav modernega časa in modernega človeka. Ljudje, ki ne verujejo v Boga, si iščejo nadomestila - okultizem in nadnaravni pojavi so zame takšna nadomestila.
Jaz pa verujem v ljubečega in ne v kaznujočega Boga. Za svojo srečo torej ne potrebujem nadnaravnih pojavov kakor so čudeži, prikazovanja in stiki z onstranstvom.
Kultura / Naš gost _ -__________
Zveza zgodovinskih društev Slovenije in mesto Ljubljana vabita od 29. septembra do 1. oktobra na 27. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Cankarjev dom (Linhartova dvorana) v Ljubljani. Na sporedu so predavanja, razprave in strokovni izleti.
SPD Kočna prireja od 4. do 10. septembra v Svečah 14. slikarski teden. Udeleženci so priznani slikarji in slikarke: Lojze Logar in Gregor Kokalj iz Slovenije, Maria Teresa De Žorži in Ivan Crico iz Furlanije-Julijske Benečije, Barbara Möseneder-Köchl iz Koroške, Petar Waldegg Koroška/ Sarajevo in Christi Bolterauer kot gostja z Dunaja.
Ljubljana, Cankarjev dom: v
sredo, 7. septembra, ob 20. uri Toni Cots - Puputan. Demonstracija Tonija Cotsa je zanimiva predstavitev gledališča in plesa z otoka Bali, kjer življenje skupnosti ves čas spremlja ritualni ples.
Srebrni, zlati in diamantni pari iz cele Evrope se 11. septembra zopet srečajo v Krki. Med poročnim obredom si bojo tudi jubilanti na novo obljubili zvestobo. Informacije za prijavo: turistična pisarna v Krki (042 66/ 85 20).
Osvojila sta srca mladih in starih in štejeta med najbolj znane interprete „soft-popa“ - duo Brunner & Brunner. Danes, 26. augusta, sta priljubljena glasbenika gosta v šotoru Beljaške pivovarne na „Feldkirchner Feste 94”. Koncert se začne ob 20.30. Predprodaja v vseh poslovalnicah turističnega podjetja Springer (042 76/21 76).
Premiera Turandota Giacoma Puccinija februarja 1995 v Ljubljani. Mednarodna produkcija, sponzor SKB BANKA, predprodaja vstopnic od 1. oktobra do 31. decembra.
Zlati abonma CD z dirigentom Lorinom Maazelom, ki je letos vodil Dunajske filharmonike na novoletnem koncertu, Trevorjem Pinnockom in drugimi. Abonma bo v prodaji od 10. septembra do 10. oktobra. Število abonmajskih sedežev je omejeno.
„Strmina
XZ X/
zapušča sledove!“
Vso življenje
je Andrej Lausegger živel in trdo delal v strmini, bodisi na travnikih ali v gozdu, na žagi ali v mlinu, toda tudi za najlepšo ravnino ne bi zamenjal svoje domačije.
Ime: Andrej Lausegger Doma: v Podnu pri
Slovenjem Plajberku Starost: 73 let Poklic: sedaj v pokoju
Pripravi! Franc Sadjak
Andrej Lausegger, po domače Ožekarjev iz Podna pri Slovenjem Plajberku, se je rodil novembra 1920 v Slovenjem Plajberku, kjer je preživel sicer trdo, toda srečno in lepo mladost. Bil je vesele narave, rad je plesal in pel, „le denarja mi je pogosto manjkalo“, pravi Lausegger o svoji mladosti. Leta 1935 je njegov oče podedoval Ožekarjevo kmetijo v Podnu, katero je 21 let pozneje prevzel Andrej. Kakor večina naših očetov, je moral tudi Lausegger v vojno, iz katere pa se je leta 1942 vrnil ranjen. Še danes se dobro spomni, kako je moral na vojaško izobrazbo v Nemčijo in nato kot mlad fant na bojišče v Rusijo. Leta 1952 se je poročil z domačinko Angelo, ki mu je rodila šest sinov in dve hčerki.
Ožekarjev Andrej se je v času 73 let ukvarjal z mnogimi stvarmi, njegov pridelek pa je bil odvisen od časa oz. napredka. Gorsko Ožekarjevo kmetijo je sicer vedno obdeloval, toda pridelek je bil skromen, poleg tega je bilo delo v strmini nadvse naporno in mučno. „Celo z
rjuho smo morali nositi seno domov,“ pravi Lausegger ter s tem želi povedati, v kakšni strmini so kosili in sušili. Včasih so v Slovenjem Plajberku sejali tudi žito, kajti skorajda vsaka kmetija je imela svoj mlin. Tako tudi pri Ožekarju. Toda žito je s časom vedno težje dozorevalo, tako da so bili primorani prenehati s sejanjem žita. Lausegger: „S prenehanjem sejanja se je ukinilo tudi mletje, tako da so žalibog počasi razpadli številni mlini v tem kraju!"
Kakor njegov oče Peter (umrl je leta 1977) se je tudi Andrej v prvi vrsti ukvarjal z lesom, saj je na svoji žagi predeloval deske ter jih prodajal v Celovcu. „Moja sreča je bila, da sem v Celovcu poznal nekega mizarja, ki je vedno kupil moje deske, tako da mi ni bilo treba iskati odjemalca. Le-to pa je bilo takrat izredno pomembno," pravi Lausegger. Kako dolgotrajno in naporno je bilo delo na žagi, izpove dejstvo, da je na dan zrezal v deske komaj dva metra lesa. To pa zaradi tega, ker je v glavnem delal le sam na žagi, poleg tega pa žaga ni zmogla več. Leta 1960 ali 1961 (natančno se Lausegger ne spomni več) pa je utihnila tudi Ožekarjeva žaga, kajti Andrej sam ni zmogel več pridelovati desk in hkrati še voditi kmetijo. Od takrat naprej se je ukvarjal pretežno s kmetijo, žaga pa je počasi, ka-
kor prej mlin, začela razpadati. Nato je Andrej Lausegger sekal les le še za lastno potrebo, tako na primer za gorsko gostilno, ki je nastala kar zraven Ožekarje-ve kmetije in katero zdaj vodi njegov sin.
Sedaj pa uživa Lausegger zaslužen pokoj, čeprav še vedno rad pomaga na domači kmetiji. Letos pozimi je prebolel dve operaciji na nogi, tako da „čuti vsako spremembo vremena“, pravi Lausegger. Slej ko prej pa rad prebira časopise in tudi zahaja v gostilno. „Prijatelji in sosedje me pogosto kličejo in že moram z njimi na pivo," tako Lausegger.
Delo na gorski kmetiji je bilo naporno, strmina je zapustila sledove v kolenih in sploh na nogah, kljub temu Andrej Lausegger nikoli ne bi zamenjal svoje „strme domovine s primerno na ravnini". Doživel je veliko lepega, veliko zanimivega in le malo krutega. Ostal je tudi v starejših letih dobre volje in nasmejan, vedno pripravljen na šalo. Tako še sedaj rad pripoveduje, kako je šel k ženi Angeli v vas. „Skoraj uro sem potreboval v Slovenji Plajberk, kjer je bila doma Angela, včasih pa sem hodil kar dva dni," pravi Lausegger ter z enim očesom namigne na ženo. Le-ta pa takoj ugovarja, saj meni, da to ni za časopis...
Smrt dr. Tanka Tischlerja
11
Dr. Janko Tischler ni več med nami
Čeprav smo prijatelji in znanci odvetnika dr. Janka Tischlerja st. vedeli za njegovo s ko raj-da neizbežno zdravstveno stanje po težkih operacijah, ki jih je moral prestati, smo vendarle uPali, da bo nekako prebredel krizo. V to upanje nas je vodila Predvsem njegova trdna živ-Üenjska volja. Domala do zadnjega trenutka svojega z delom zapolnjenega življenja se je za-vedal svojih pisarniških in poklicnih dolžnosti in se obdajal 2 nalogami, ki jih je bil vajen spretno in urno reševati v odvetniški pisarni. 65. življenjsko let°. v katero je vstopil 25. junija letos, dr. Janku Tischlerju ni bilo znamenje za upokojitev. Nasprotno: Poklicne naloge so 9a spremljale do zadnjih trenutkov življenja, mu dajale vseskozi tudi smisla in skromnega veselja.
Le nekaj dni potem, ko je za bralce in bralke Našega tednika v obširnem članku zavrnil povsem neutemeljene govorice Slovenskega vestnika, češ da je Narodni svet koroških Slovencev že ob oz. po ustanovitvi dobil težke milijone iz bivše Jugoslavije, je po težki bolezni zatisnil za vedno svoje oči.
Otroštvo in mladost dr. Janka Tischlerja, najstarejšega iz-med štirih otrok znane Tisch lerjeve družine, nikakor nista bili posejani z rožicami. Rojen 25. junija 1930 v štajerskem Fürstenfeldu, kamor je rn°ral njegov oče s trebuhom za kruhom, ker zanj, novopeče-nega profesorja za matematiko 'n fiziko, na tedaj že nacistično Prepojenem Koroškem ni bilo s|užbe, je Janko po kratkih letih v Beljaku — oče dr. Joško Tischler je tam za kratko dobo lahko poučeval na gimnaziji — moral v Bregenz, kamor so očeta in s tem tudi mlado družino kazensko premestili.
Že v zgodnjih letih se je moral Janko kot najstarejši izmed štirih otrok — Marjeta se je še rodila v Fürstenfeldu, Joško in Anica pa v Bregenzu na Pred-arlskem — soočiti s kruto narodnopolitično situacijo koroških Slovencev, ki jo je imel priložnost zelo od blizu spoznati doma, saj je bil oče vodilni
funkcionar koroških Slovencev. Dr. Joško Tischler je kot vnet narodnjak obiskoval izseljence na Hesselbergu in po vojni nesebično poskrbel tudi za njih urejeno vrnitev na domove. Tako je Janko moral z mamo često skrbeti za družino. V pokojniku se je tedaj nadvse živo oblikoval čut za politično situacijo koroških Slovencev. Po ljudski šoli in prvih razredih gimnazije na Predarlskem je Janko Tischler po vrnitvi končal leta 1948 gimnazijo v Celovcu in po le štirih (rekordno kratkih) letih tudi študij prava v Gradcu. Dve leti, do 1954, je zatem brez vsakršne plače delal pri 1949 ustanovljenem Narodnem svetu koroških Slovencev. Tole je v tej zvezi pokojni neposredno pred svojo smrtjo še sam zabeležil za Naš tednik: „Za celo upravo, biblioteko, knjigovodstvo smo imeli eno nastavljenko, ker vsi ostali, kot dipl. trg. Picej in dr. Janko Tischler (po končanem študiju sem to delal dve leti), niso dobili tega dela plačanega.“
Izhajajoč iz takih bridkih izkušenj materialne revščine in politične neizbežnosti v času nacizma je dr. Janko Tischler v letih, ko kot šef znane odvetniške pisarne v Celovcu ni več imel finančnih skrbi, rade volje in vedno spet pomagal na vseh koncih in krajih. Kjer se je pojavila kaka potreba, na političnem, gospodarskem, kulturnem ali šolskem področju, je tiho in neopaženo priskočil na pomoč dr. Janko Tischler dostikrat tudi z znatnimi vsotami.
Kot ravnatelj Slovenske gimnazije bi rad še posebej omenil Jankovo nesebično pomoč Združenju staršev. Od leta 1966 do 1969 je bil dr. Janko Tischler podpredsednik, v šolskem letu 1969/70 pa predsednik našega Združenja staršev. Vsa leta, ko so hodili njegovi trije otroci v Slovensko gimnazijo in tam tudi maturirali, ampak tudi leta poprej in potem, je pokojni dr. Tischler z veliko simpatijo in odprtim srcem spremljal razvoj naše osrednje izobraževalne ustanove, kar je navsezadnje tudi razvidno iz njegove poslednje želje, da bi
žalujoči darovali namesto vencev na grob za Združenje staršev na Slovenski gimnaziji (ali za Glasbeno šolo oz. za Dom v Tinjah).
Kot pravnik in odvetnik je imel pokojni izreden čut za pravičnost, posegel v diskusijo tam, kjer se mu je zdelo potrebno, sodeloval v raznih ustanovah kot funkcionar, se velikodušno odpovedal honorarju, kadar je šlo za narodnostne zadeve. Naj omenim le tožbo profesorjev Slovenske gimnazije proti „Heimatdienstu“, ko dr. Janko Tischler ni zahteval niti ficka za ves svoj trud in svoje izdatke.
V Jankovi družbi smo se vsi, ki smo bili deležni časti njegovega izrednega gostoljubja, bodisi v Celovcu, bodisi v Hodišah, izvrstno počutili. Znal
je povedati, kar je bilo treba, nikdar pa ni bil žaljiv, vedno izravnavajoč v stremljenju po resnično človeških odnosih.
Njegovi ženi Marici, njegovim trem otrokom — Marici, Janku in Silvu —, njegovima sestrama Marjeti in Anici in vsem sorodnikom izrekam v imenu pokojnikovih prijateljev in znancev iskreno občuteno sožalje ob prezgodnji in težki izgubi moža, očeta, brata in starega očeta.
Dragi Janko, odpočij se v ljubljenem hodiškem okolju, kjer si vedno spet iskal novih moči za svoj naporni posel. Naj ti Vsemogočni povrne vse, kar si storil za svoje bližnje in za slovensko skupnost na Koroškem.
Reginald Vospernik
Spoštovana Tischlerjeva družina!
Ob smrti moža in očeta, spoštovanega gospoda dr. Janka Tischlerja, dolgoletnega člana osrednjega odbora NSKS in uglednega člana slovenske narodne skupnosti na Koroškem, Vam v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev izrekam iskreno sožalje.
Dr. Janko Tischler je z vnemo deloval za ohranitev narodnostne skupnosti in si tako pridobil nepozabne zasluge za celoten slovenski narod.
Ohranili ga bomo v častnem spominu.
Celovec, dne 23. avgusta 1994
dr. Matevž Grilc predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
12
Radio / TV / Prireditve
T A	PETEK, 26. avgust Kulturna obzorja.
	SOBOTA, 27. avgust Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
	
	
T	
E	NEDELJA, 28. avgust 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (Jože Kopeinig, rek-
D	tor Sodalitas v Tinjah). 18.10-18.30 Za vesel konec tedna.
E	
N	PONED., 29. avgust Slovenci v Celovcu.
V	TOREK, 30. avgust Partnerski magazin.
R A	SREDA, 31. avgust Društva se predstavljajo. Večerna: Glasbeno poletje.
D ■	ČETRTEK, . avgust
1	Rož — Podjuna — Zilja.
U	
	
Svete Višarje
Do 18. septembra bosta svetišče in kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uri) ob nedeljah in praznikih. Sv. maše: ob 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30, 12. in 15. uri ob nedeljah.
Št. Janž v Rožu
VAŠKI PRAZNIK
Čas: v nedeljo, 11. 9., ob 9.30 Kraj: pri stari šoli v Št. Janžu Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo Št. Janž
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktoberstrasse. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sad jak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 50,- SIT.
DOBER DAN P KOROŠKA
Nedelja, 28. avg., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 29. avg., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Po napisnih akcijah in sprejetih zakonih mnogokje še vedno stojijo le enojezični krajevni napisi
•	Ergoterapija: „čudežno“ zdravilo proti telesnim in duševnim obolenjem
•	Razstava prazničnega omizja v samostanu Št. Pavel
•	Likovna kolonija mladih — letos spet v Vuzenici
•	Jazz skupina „Glasbeniki-a band from home“ doma ob Breškem jezeru
•	Koroški nogometni derbi v regionalni ligi: SAK — WAC
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO KOČNA V SVEČAH
HORTUS MUSICUS Celovec—Klagenfurt
Glasbena komedija z lutkami (Orazio Vecchi — 1594)
LAmfiparnaso
8. septembra, ob 20. uri pri Adamu v Svečah
Izvajalci: Hildegard Wiener-Einauer (sopran), Eva Ötsch (sopran), Günther Mattitsch (alt), Helmut Unterkofler (tenor) in Dietmar Pickl (bas) Soprireditelj:	Krščanska kulturna
zveza
Dom v Tinjah
Od nedelje, 4. sept., od 18. ure do srede, 7. sept., do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike IMENUJEM VAS PRIJATELJE Vodi: p. Tarzicij Kolenko OEM, Ptuj
od srede, 7. sept., od 18. ure do sobote, 10. sept., do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike, nem. DUHOVNIŠKO POSLANSTVO — ŽIVETI V VSAKDANU Vodi: škofov vikar msgr. Anton Berger, Dunaj
od petka, 16. 9., do ned., 18. 9. 1994
ROMANJE V ASSISI — na kraje sv. Frančiška in sv. Klare Duhovno vodstvo: p. Placid Prša, kapucin v Celovcu, in Jože Kopeinig
od nedelje, 25. sept., od 18. ure do srede, 28. sept., do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike
S TEBOJ, GOSPOD
Vodi: p. Lojze Markelj DJ, Ljubljana
od srede, 28. sept., od 18. ure do sobote, 1. okt. 1994, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike DA BI IMELI ŽIVLJENJE Vodi: p rov. Polikarp Brolih
od nedelje, 23. okt., od 18. ure do sobote, 29. okt., do 13, ure
OSEBNOVODENE DUHOVNE VAJE Vodi: p. dr. Lojze Bratina DJ, Ljubljana
Galerija Rožek
RAZSTAVA Konrada Kollerja je
odprta do 4. septembra 1994, od srede do nedelje med 15. in 18. uro V petek, 26. avgusta, ob 19. uri bo osmi večer v ciklu PRIBLIŽEVANJE — POSREDOVANJE UMETNOSTI Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek
Kostanjevica
RAZSTAVA VALENTINA OMANA
v galeriji Božidarja Jakca je odprta do septembra letos.
Šmihel
RAZSTAVA — galiery ’anin
Razstavlja Dorothea Annaili (oljnate slike).
Razstava je na ogled do 4. septembra 1994, ob sobotah in nedeljah med 18. in 21. uro.
Hodiše
PREDAVANJE v okviru zdravstvenih hodiških dni
Čas: v četrtek, 8. sept., od 15.30 do 16.30
Obolenja hrbtenice — problemi v poklicu in športu
Referent: dr. Maks Zdovc, zdravnik za šport
Kraj: grad Hodiše — Schloßstadel Keutschach
Borovlje
Mestna občina Borovlje sporoča da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borov Ijah odprt do 10. sept, 1994, od p° nedeljka do petka, od 10. do 13. urt in od 15. do 18. ure, ob sobotah o1 10. do 18. ure!
Beljak	j»1
Do 27. avgusta v galeriji Freihaus gasse v Beljaku razstavlja Kiki Ko0l gelnik. Razstava je odprta od pon?č; deljka do petka, 10.00—12.30 i'g 15.00—18.30, v soboto 9.00' 13.00. Ob nedeljah in prazniki^1 zaprto.	1
?'
Ziljska Bistrica ^
KONCERT „Mednarodne poletu1^ šole za mlade glasbenike“
Čas: v petek, 2. sept., ob 20. uriu' Kraj: v cerkvi na Ziljski Bistrici ^ Prireditelj:	Slovensko prosveto
društvo „Žila" na Ziljski Bistrici ja Vodi: Igor Kuret iz Trsta	Z;
m
St. Jakob v Rožu st
KONCERT — Čar panske flavte kj Nastopa: Constantin Moto! iz munije	Ci
Čas: v četrtek, 25. 8. 94, ob 20. U'ti; Kraj: farna cerkev Št. Jakob , m Prireditelj: Katoliška prosveta v 9S{ Jakobu	ra
^bi
in
ti;
b(
V OKVIRU
14. SVEŠKEGA SLIKARSKEGA TEDNA
od nedelje, 4., do sobote, 10. septembra 1994 vam nudi Slovensko prosvetno društvo Kočna
TRI TEČAJE:
1. Izdelovanje punčk
(pon—pet.:	14.00 do
18.00) — z Roswitho Wulz
2. Barvna
(pon.—pet.: 18.00) —
Wulzom
14.00 do
s Hugom
(to.—pet.: 16.00)
14.30
Za ta tečaj prinesite s seboj ostanke različnih blagov, čipke in šivalne potrebščine
Kraj: pred galerijo Gorše v Svečah
Za ta tečaj prinesite s seboj 3 čopiče: 1 širok čopič, 1 tanjši in 1 debelejši.
(Kaj je monotipija? — Grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne.)
Otroci, prinesite svoje barvice (vodne barve, voščenke, . . . )!
Kraj: Stara šola v Svečah
Kraj: pred galerijo Gorše v Svečah
kr
monotipija 3. Popoldnevi za otroke
te
rti
ni
Ti
Sl
ni
ti;
Oglasi / Pismo bralca
13
0
H
S
t
ni
n
er
it-
er
na
iča
rov
pc
un
d-
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Jarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt
Srečanje
bivših pregnancev
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 25. septembra, ob 14. uri v Kulturnem domu „Danica“ v Št. Primožu svoj
REDNI OBČNI ZBOR.
Kakor v minulih letih, tako bo občni zbor tudi tokrat povezan z družabnim srečanjem. Prireditev bodo s kratkim kulturnim sporedom popestrili domači prosvetarji.
Bivše izseljence vabimo, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci. Skupaj se bomo spominjali časov pregnanstva, v prijetni domači družbi pa se bomo pomenili tudi o današnjih vprašanjih.
Zveza slovenskih izseljencev
Vi, ki ste me tako ljubili, ne glejte na življenje, ki sem ga končal, temveč na življenje, ki ga začenjam.
------------ Sv. Avguštin
V globoki žalosti sporočamo, da nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, nečak, zet, svak in stric, gospod
dr. Janko Tischler
* 25. 6. 1930 t 22. 8. 1994
Na mrtvaški oder v mrtvašnici v Hodišah bo naš dragi pokojnik položen v četrtek, 25. avgusta 1994, ob 17. uri. Našega dragega očeta bomo pospremili v petek, dne 26. avgusta 1994, ob 14. uri na pokopališču v Hodišah k zadnjemu počitku.
Celovec, Loče, Hodiše, Dunaj, Tinje, Toronto, dne 22. avgusta 1994
V globoki žalosti :
Marica, žena
Marica, Janko in Silvo, otroci z družinami v imenu vseh sorodnikov
Po želji pokojnika prosimo, da namesto vencev darujete za Združenje staršev na Slovenski gimnaziji kto. štev. 3.027.687, za Glasbeno šolo kto. štev. 3.030.467, pri Posojilnici Celovec, in za Dom v Tinjah kto. štev. 8.100.869 Posojilnica Železna Kapla.
»0 nekem modernem času“
^ Uvodnik glavnega urednika v ,ne?d 13- maja „O nekem modem' ii|asu" me je v resnici presene O- 6 danes ne razumem, čemu je ikilPotreben. Morda za volitve? Dr Sem ga v miznici nekaj časa za < 9ovor v svesti, da „naš mode Cas' stalno vlači na dan več in \ jt/Psnic, ki bodo že same po s P°kazale, ali ste imeli s svo uriUv°dnikom prav ali ne in da mc Pnpomb ne bi bilo treba.
itn. T°da medtem sem bral v NT pri-lazn° Vabilo Zveze koroških parti-zanov na tovariško srečanje „demokratov in (koroških) antifaši-stov“ (ne omenja antinacistov), e Ner da se bodo spominjali, kako R£„s° se borili za svobodo, demokra-Cli° in mirno sožitje“, to se pravi za lst° svobodo, demokracijo in gPiirno sožitje, ki jo je sosednja, Sedaj država Slovenija uživala sko-foj skozi pol stoletja, Koroški pa so takšna svoboda, demokracija !n mirno sožitje prihranjeni, razen 'stih štirinajst dni takoj po „osvoboditvi“.
»Mirno sožitje" na večinoma pribitih grobovih mučenih žrtev, i Bri taki slovenski demokratski Zavednosti si nisem mogel misliti drugega, kot da mora biti na rame-P'h koroških Slovencev še prenesi zeljnatih glav, sicer si Zveza koroških partizanov ne bi upala kaj |akega zapisati v svojo sramoto. S em pa je tudi Vaš uvodnik od 13.
1 H^ja dobil svoj pomen.
Samo na dve točki Vašega uvod-n,ka bi se vrnil.
T 1- Partizanstvo in Belogardizem. ukaj bi veljala primera:
Ali je mogoče, da se koroško Slovenstvo spravi z nacizmom? Ne, n' mogoče, ker nacizem v sebi nosi lsto brezmejno sovraštvo do ne-
fUtm* buUcev
P.n.
Na8 tednik
10. Oktoberstt. 25/111
9020 Celovec
arijcev, odnosno do nenemcev. Nikoli se mu ni odrekel. Lahko bi se koroški Slovenci spravili z bivšimi nacisti, če bi se ti odrekli svojemu svoječasnemu prepričanju, priznali in poravnali, kolikor se da, krivice, ki so jih storili.
Ali je mogoče, da se Belogardizem spravi z Narodno-osvobodilno borbo?
Ne, ni mogoče. Ker NOB nikoli ne bo priznala resnice — vzroka, zakaj je Belogardizem sploh nastal in zato ker to resnico še vedno sovraži z vsem svojim bistvom. Saj bi ji ta resnica dokončno odrekla tisto narodno osvobodilno slavo, ki si jo prisvaja. Sprava se bo torej izvršila, kolikor se bo, samo med posamezniki, dokler ta sedaj zasovražena resnica ne pride na dan na tako prepričljiv način, da je nihče več ne bo mogel tajiti. To se bo pa zgodilo šele v — recimo — „postmodernem“ času. Upanja na skorajšnjo slovensko „narodno“ spravo so torej jalova.
2. Na Koroškem da so naši rojaki občutili partizanski boj izključno kot boj proti Hitlerju.
Na Vašem mestu jaz ne bi bil tako izključljiv.
Kaj pa skrivači na Šajdi, ki so svoj čas sami od sebe pismeno na-
povedali vojno Hitlerju? Zakaj je eden od njih ušel od partizanov, ko so ga ti zajeli. Dve njegovi sestri sta še živi v Selah. Vprašajte nje, če meni ne verjamete. Narodna zavednost teh skrivačev je pa tudi bila zunaj vsakega dvoma. Tudi o tem lahko povprašate v Selah. Seveda je bila navrh nesramnost, da so jih koroški partizani hoteli šteti med svoje.
Toda v opravičilo vašega uvodnika berem v tukajšnjem domobranskem samizdatu pod naslovom: „Vaške straže-Bela garda: Oborožen slovenski upor proti organizirani protislovenski ubijalski sodrgi" sledeče:
Poleg tega pa si brez zavesti o slovenski sodrgi tudi ne bi mogli razložiti pojava, da je bilo partizanstvo na Koroškem ali Primorskem vsaj deloma priljubljeno. Zakaj?
Slovenske sodrge tam ob Hitlerjevem napadu na Jugoslavijo že ni bilo več. Vsa je že prej prestopila k fašistom na Primorskem odnosno k nacistom na Koroškem. Prav iz te sodrge slovenskih odpadnikov so potem prihajali najbolj zagrizeni in najbolj brutalni preganjalci zavednih Slovencev v krajih, ki sta jih okupatorja navrh zasedla. Nekatere pa je kljub temu nova re-
volucionarna oblast v Sloveniji zelo gostoljubno sprejela.
Zato so komunisti imeli tam težave s kadri za vodstvo. Revolucionarne ustrahovalce nad Slovenci je OF morala tja uvažati s Kranjskega. Navadni partizani, zapeljani, so po navadi pristopali iz resničnega narodnega navdušenja. Na žalost pa se kasneje, ko so se že zavedli, kam so zabredli, nikoli niso odrekli svoje zvestobe revolucionarni rdeči zvezdi. Še vedno se skrivajo za svojim navideznim uporom proti nacizmu. Pa še pravijo sedaj, da so se (z rdečo zvezdo) borili za „mirno sožitje“. Kako volk menja dlako!
Iz izkušnje me mika, da bi verjel tej trditvi. Ali bi jo NT ali kdo drug lahko resno ovrgel? Zelo rad bi vedel, ali te navedbe niso morda zgrešene!
Sicer pa, kakšne koristi naj bi imeli za časa vojne koroški Slovenci od navideznega partizanskega upora proti nacizmu?
Izseljence, selske žrtve, izgon slovenskih duhovnikov, če naštejemo samo najpomembnejše.
Kakšno škodo naj bi nacizem za časa vojne na Koroškem pretrpel zaradi koroških partizanov? Tudi s povečevalnim steklom težko kaj resnega najdemo.
„Upor proti nacizmu“ je bil resničen adut samo za zaveznike — predvsem za Angleže. Ti pa so dali svojim bivšim koroškim navideznim zaveznikom v „uporu proti nacizmu" enostavno brco.
Pričakujmo torej „postmodernega" časa! Polresnice prihajajo vedno bolj na slab glas. Prav tako „moderni“ komentarji v njihovem smislu.
S spoštovanjem
Franc Krištof, Cleveland, ZDA
14
Šport
PODLIGA VZHOD:
Bilčovs - Globasnica 3:1 (3:0) BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 5, Fister 4, Kuess 5, Partl 4, Ramusch 3 (46. Obiltschnig 3), Paulitsch 5, Quantschnig 6, Schrifl 5, Smeral-do 5:
GLOBASNICA: Matavž 1, Hren 3, Dumpelnik 0 (25. Tratar 4), Fera 3, G. Sadjak 2, Dlopst 3, Micheu 3, Kert 4, Kordesch 2 (75. Silan 0), Pas-terk 2, Pleschgatternig 3,;
Kotmara vas.: 250 gledalcev Sodnik: Mayer (povprečen)
Strelci: Andrelčič (8.), Schriefl (20.), Rajnovič (30./11-m.) oz. Pleschgatternig (52.)
Rdeči karton: Hren (62.)
1. RAZRED D:
Sele - Podkrnos	0:3 (0:2)
SELE: E. Draže 3, A. Mak, F. Draže 3, M. Mak 3, Božič 3 (65. D. Draže 0), Z. Draže 3. M. Dov-Jak 3, Travnik 2, Hribernik 3, A. Draže 2, Maver 3:
Sele: 250 gledalcev Sodnik: Glanz (dober)
Dobrla v. - Frantschach 2:1 (1:0) DOBRLA VAS: M. Lesjak 5, Jörg 3, Opiet-nik 4, Vernitznig 3, Herburger 2 (65. Petz 0), Schippel 1, Radif 3, Zunder 3, S. Sienčnik 4, Ch. Lesjak 3 (70. Kastrun 0), Logar 3:
Dobrla vas: 150 gledalcev Sodnik: A. Benko (dober)
Strelca: Opietnik (18.), Radif (65.)
Vovbre - Železna Kapla 3:0 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Magie 3, Germadnik 3, Kraßnig 3 (46. Kaschnig 3), T. Ošina 3, G. Gru-belnig 3, Reinwald 3, Baloh 3, Schurtl 3, S. Gru-belnig 3, Wicher 3, Sporn 3 (81. F. Ošina 0);
Vovbre: 200 gledalcev Sodnik: Steiner (slab)
Šmihel - Št. Pavel 0:2 (0:0)
ŠMIHEL: Leitgeb 5, Kräusler 5, Polzer 3, H. Motschilnik 3, Karner 2 (58. Satschen 2), Christian Gros 3, Grubelnik 2, Christian Figo 0 (4. Kapp 2), Krewalder 3, Walter Motschilnik 3, Buchwald 3;
Šmihel: 250 gledalcev Sodnik: Kaimbacher (slab)
PODLIGA VZHOD
1. Bilčovs	4	4	0	0	10:2	8
2. Metlova	4	2	2	0	6:2	6
3. Šmihel/L.	4	2	1	1	8:2	5
4. Liebenfels	4	2	1	1	4:3	5
5. Velikovec	4	2	1	1	3:2	5
6. Ruda	4	1	3	0	3:2	5
7. Mostič	4	1	2	1	8:5	4
8. Pokrče	4	0	4	0	4:4	4
9. Št. Lenart	4	1	2	1	3:3	4
10. Žitara vas	4	1	1	2	3:6	3
11. Globasnica	4	1	0	3	3:7	2
12. ASK	4	0	2	2	1:7	2
13. Vetrinj	4	1	0	3	4:11	2
14. Klopinj	4	0	1	3	3:7	1
5. kron (27. 8. 941: Globasnica - Vetrinj, Po-krče - Smihel/L, ASK - Velikovec, Liebenfpls -Ruda, Št. Lenart - Bilčovs, Metlova - Klopinj, Zita-ra vas - Mostič;
1. RAZRED D
1. Podkrnos	4	3	1	0	11:3	7
2. Grebinj	4	3	1	0	8:0	7
3. Št. Pavel	4	3	0	1	20:6	6
4. Vovbre	4	2	0	2	7:5	4
5. Št. Andraž	4	0	4	0	9:9	4
6. Eitweg	4	1	2	1	9:9	4
7. Sele	4	2	0	2	8:8	4
8. Galicija	4	1	2	1	4:5	4
9. Labot	4	2	0	2	12:15	4
10. Železna Kapla	4	1	1	2	9:11	3
11. Frantschach	4	1	1	2	4:6	3
12. Šmihel	4	1	1	2	3:5	3
13. Dobrla vas	4	1	0	3	4:22	2
14. Šmarjeta	4	0	1	3	6:10	1
5. krog 127. 8. 941: Gurnitz - Eitweg, Frantschach - Šmihel, Smarjeta - Haipiburg, St. Andraž - Grebinj, Št. Pavel - Sele, Železna Kapla -Dobrla vas, Galicija - Labot;
3:1 - Bilčovščani nadigrali Globašane
Pričakovanja so bila velika, toda po 4 krogih zasedajo Globašani le 11. mesti n
Globasnica - Le kaj je z Globašani, se sprašujejo navijači. Doslej so premagali le Klopinj, na ostalih treh tekmah pa so jasno podlegli. Gotovo je za novinca na začetku težje, toda očividno si Globašani (igralci) še dodatno sami otežijo položaj, saj je disciplina v igri posameznih igralcev vse druga kot vzorna. Tako so na tekmi proti Bilčovsu vseskozi kritizirali sodnika, ki pa je nato (iz razumljivih vzrokov) za skorajda vsako nešportnost pokazal Globašanom rumeni karton in tu-
Bilčovs - Globasnica 3:1 - Bilčovščani so pričeli derbi zelo napadalno in preden so se Globašani zavedali resnega položaja, so domačini vodili že z 2:0. Le 10. mint navrh pa je bila tekma praktično predčasno odločena, saj je legionar Rajnovič povišal rezultat na 3:0. V 2. polčasu so Globašani rezultat sicer skrčili na 3:1 (izredno lep zadetek Pleschgatterniga), toda več domača obramba ni dopustila.
di rdečega (Hren).
Nepotrebno je bilo tudi kritiziranje soigralcev; kajti kritika je le na mestu, če igralec namenoma ne igra tako kot dogovorjeno oz. če Kdaj bo se za tekmo ni	ukrepal tre-
športno pripravil. nerDjunc? V tem primeru pa ima besedo le trener in ne posamezni igralci. Zastavi se vprašanje, kdaj bo trener Djurič ukrepal proti nediscipliniranim igralcem, kajti nekateri prej škodijo klubu kot pa koristijo.
Bilčovs - V Bilčovsu je po zmagi proti Globasnici vse v najlepšem redu, trener Hobel je s svojimi igralci celo nadvse zadovoljen. Še posebej ga preseneča Quantschnig, ki je proti Globasnici odigral vrhunsko tekmo.
NASLEDNJI KROG:
Št. Lenart - Bilčovs (v soboto! J! - Bilčovščani so še neporaženi ji1 'S so doslej zmagali vse tekme. St re Lenart sicer ne sodi med najboljše |g ekipe v podligi, kljub temu je tre- g ner Hobel pozoren: „Na zadnjit ^ tekmah smo skorajda vsako pfi' . ložnost izkoristili, zato že pričaku- 12 jem trenutek oz. tekmo, ko borne priložnosti tudi zapravili. To se lal| si ko zgodi že proti Št. Lenartu!“ Ekj g, pa bo nastopila v popolni postavi, manjkal bo le poškodovani D. Durnik (slika), ki ima natrgane vezi v gležnju. Durnik bo manjkal ekipi celo jesen.
Globasnica - Vetrinj - Razoča '' ran nastop na derbiju želijo popra ü viti Globašani proti Vetrinju. Ekip r< manjka legionar Hren, ki zarad s, rdečega kartona ne sme igrati. n
v
-----------------------------— v
Opazili smo...
... da je Bilčovs edina ekipa v ^ podligi, ki še ni oddala točke. PO' n leg tega je od vseh ekip zadela v največ golov (10), prejela pa naj- s manj (2).	k
... da je po porazu Selanov proti Podkrnosu trener Travnik dal svoje mesto drugemu na raz- P polago, toda trenutno se še n1 T našel interesent za to odgovorno p nalogo.	p
... da sta napadalca Selanov ^ Maver in A. O raže prava mojstra v zapravljanju priložnosti, saj sta '5 na tekmi proti Podkrnosu oba t< skupaj zapravila skorajda 10 s stoodstotnih „šans“.
... da se je menda napadalec g Globašanov Pleschgatternig pro- ^ stovoljno javil za pet tednov vo- P jaške službe na Gradišanskem. “ _______	- ____	  n
ŠAH_____________________
Egon Reichmann koroški prvak 1994
10. Bekštanjski open, ki ga je vzorno organiziral Josef Gallob ml., se je končal z zmago velikega favorita, ruskega velemojstra Sveshnikova (Elo nad 2500)' Hkrati pa je štelo tekmovanje tudi za koroško prvenstvo za moške. Koroški prvak je posta! Egon Reichmann, le-ta je bil tudi najboljši avstrijski igralec na tem, močno zasedenem mednarod; nem turnirju, katerega se je ude-! ležilo 158 šahistov. Lep uspeh je dosegel tudi bivši igralec Slovenske športne zveze Alojz Gallob, ki je zasedel 79. mesto.
1 ib RAZRED D:
Zmagala je le Dobrla vas, ostale ekipe nadvse razočarale
Selani tičijo očividno v veliki nogometni krizi.
Dobrolčani so bili nedvomno presenečenje kroga, saj pred tekmo proti Frantschachu nihče ni pričakoval zmage, celo nasprotno. Tem večje je bilo po zmagi veselje in to predvsem pri mladih igralcih, ki so na novo prišli v moštvo. Nedvomno ima ta ekipa veliko prihodnost.
Selani, Kapelčani in Šmihelčani pa so v tem krogu občutljivo podlegli, tako da pri vseh treh klubih vlada negotovost in živčnost. Po dobrem štartu pa so Selani trenutno v hudi nogometni krizi.
Sele - Podkrnos 0:3 - Popolnoma nezbran pričetek tekme Selanov, saj so gostje (po osebnih napakah domače obrambe) kaj kmalu vodili z 2:0. Nato so se Selanom sicer nudile številne lepe priložnosti, toda te so klavrno zapravili. Favorit iz Sel tiči očividno v nogometni krizi.
Dobrla vas - Frantschach 2:1 - Popolnoma pomlajeno moštvo Dobrle vasi je tokrat nadvse presenetilo. Mladi so se borili, pokazali nekaj lepih nogometnih potez in konec koncev celo zasluženo zmagali. Odlično razpoložen tudi vratar Mirko Lesjak, ki je tokrat vse zanesljivo branil.
Vovbre - Železna Kapla 3:0 - 70 minut so bili Kapelčani v terenski premoči, toda zaradi osebnih napak so prejeli nepotrebne zadetke. Pri rezultatu 1:0 so Kapelčani sicer zadeli regularen gol, toda sodnik Steiner ga ni priznal. V protinapadu pa so domačini predčasno odločili tekmo.
Šmihel - Št. Pavel 0:2 - V 1. polčasu so bili Šmihelčani v jasni terenski premoči, toda Motschilnik in Gros sta zapravila stoodstotni priložnosti. V 2. polčasu pa domači navijači tresli le še z glavo, saj Smihelčan-om nič ni več uspelo. Nasprotno gostje, ki so zasluženo odnesli obe točki iz Šmihela.
NASLEDNJI KROG:
Železna Kapla - Dobrla vas -
Dobrolčani se že veselijo derbija, saj je pomlajena ekipa proti Frantschachu pokazala, da je sposobna marsikaterega presenečenja. Vratar Lesjak je na dopustu, njega bo nadomestil Rigo. Kapelčani tekmujejo trenutno nekoliko nesrečno, zato bo način igre proti Dobrli vasi zelo previden. Vsi pa so si edini, da Dobrolčanov ne bodo podcenjevali.
Frantschach - Šmihel - Vratar Leitgeb poškodovan (v kolenu), Grubelnik, Krewalder in Kap pa morajo z vojaki na Gradjščansko. S tem se je skrčil kader Šmihelča-nov na minimum, tako da so pričakovanja proti Frantschachu skromna. Točka bi zadoščala.
Št. Pavel - Sele - Precej negotovosti v Selah. Igralci so negotovi, navijači začudeni in razočarani, trener Travnik pa že razmišlja o svojem nasledniku. Proti Št. Pavlu so Šelani zadovoljni s točko.
V
Sport
, WAC napovedal SAK izgubo prve točke
Trener WAC Helmut Kirisits svari SAK. „Naj le pazijo, da ne bodo doživeli presenečenje!“ Po zadnjih nastopih SAK je zani-( manje za koroški derbi izredno. Že iz Wolfsberga se je najavilo okoli 300 navijačev, ki želijo videti prvi poraz SAK.
Wolfgang Eberhardt je trenutno oj -.igralec ure“ pri SAK. Sicer je jr 'Srala celotna ekipa proti Marcht-renku vrhunski nogomet, toda go-g. Ie je zadel le dolgi VVolfsberžan. it ^'i je vedno v odločilnem trenutku ri' na pravem mestu ter hladnokrvno U' Okoristil vsako priložnost.
11 Številni navijači v Marchtrenku k so bili nadvse presenečeni od tega SAK, saj se niso spomnili tako -j Ročnega nasprotnika v domačem stadionu. Presenečeni tudi znani nogometaši s Koroške, ki trenutno igrajo v Gornji Avstriji in ki so si_ ogledali tekmo. Milan Oraže: „Še nikoli nisem videl tako močnega SAK!“ Goran Stanisavl-iovič: „Trenutno tudi ll-ligaš Ried a- ne bi premagal tega SAK!“ Peter 3 Barac: „Igralci SAK dosegajo iz-P redno nogometno raven!“ Pono-“ sen na svoje igralce je bil tudi tre-ner dr. Ramšak, ki do konca ni Verjel, da bodo igralci obdržali to vrhunsko nogometno raven.
Derbi. Že danes je na spore-v du derbi med SAK in WAC. Tre-i ner WAC Helmut Kirisits kljub ® volikim spoštovanjem pred nasprotnikom upa na senzacijo, v kirisits: „Že pred pričetkom prit venstva sem vedel, da bo SAK Prvi kandidat za povzdig v II. ligo. j T° pa iz naslednjih razlogov: eki-3 Pa ima najboljši kader, kakovost „ Posameznih igralcev nikjer ni ta-s ko visoka kot pri SAK in igralci 3 'grajo z veseljem nogomet. Kljub j temu ima derbi svoje zakonisto-sti, kjer je možen vsak rezultat.
, Moja ekipa se bo stopnjevala in . SAK naj pazi, da ne bo doživel • Presenečenja. Zanimanje za to tekmo pa je v Wolfsbergu izred-oo, spremljalo nas bo 300 ljudi!“ SAK kljub temu mirno pričakuje
tekmo, saj je poln samozavesti. Po zadnjih izrednih nastopih si igralci nedvomno zaslužijo poln stadion v Annabichlu. Torej, gremo v Annabichl in podpremo moštvo, ki trenutno igra najlepši nogomet na Koroškem.

SAK - WAC
v petek, 26. avgusta 1994, ob 18. uri na igrišču v Annabichlu.
Wolfgang Eberhardt je trenutno „goleador“ SAK. Štiri gole je zadel v treh krogih in vse po idealnih podajah soigralcev. Na sliki (z leve: Sum-berac, Wölbl, Eberhardt, Lippusch, Petschenig, Pihorner) kažejo soigralci, kako mu bodo na derbiju proti WAC „servirali“žoge, le da bo „Epse“ Eberhardt uspešen tudi proti svojim znancem iz Wolfsberga. Ker ga v Wolfsbergu pogosto psujejo, češ da igra pri Slovencih, se z zmago želi krepko maščevati.
Tipi za derbi med SAK - WAC
Dr. Matevž Grilc: „Ker je WAC koroški prvak, bo SAK zmagal le tesno, z 2:1!“
Dr. Dieter Jandl: „SAK bo zmagal z 2:1. Ekipa je tehnično izredno zrela, poleg tega je daleč boljša od Wolfsberžanov!“
Filip Warasch: „2:0 za SAK. Po seriji zmag na zadnjih tekmah, bomo premagali tudi WAC!“
Helmut Kirisits: „Rezultatov ne napovedujem, sem pa prepričan, da bomo iz Celovca odnesli točko!“
Leopold Guggenberger (celovški župan): „1:0. Zelo tesno bo, kajti derbi ima svoje zakonitosti, kjer je vse možno. Upam tudi na srečo za SAK!“
Dr. Ivan Ramšak: „Imam dober občutek, zato sem prepričan o zmagi moje ekipe. Rezultatov pa ne napovedujem!“
Dr. Roland Grilc: „3:0.“ Zakaj? „Ker sem se tega rezultata ravno spomnil.
Marchtrenk - SAK 1:3 (0:2)
SAK: Preschem 5, Savič 5, F. Sadjak 4, A. Sadjak 5, Škof 4, Wölbl 5, Sumberac 4, Blajs 4, Eberharst 5 (87. Šmid 0), Lippusch 4, Petschenig 5 (80. Pihorner 0);
Marchtrenk: 700 gledalcev Sodnik: Gruber (zelo dober)
Strelca: Eberhardt (11., 23., 63.) oz. Kast (88.)
To je bil nastop SAK, kakršnega že dolgo nismo več videli. Samozavestno, zrelo, premišljeno in hladnokrvno je SAK igral proti Marchtrenku, ki je bil na domačem igrišču že 22 tekem neporažen. Lepe poteze iz obrambe v sredino so se menjavale z nevarnimi in hitrimi napadi na domača vrata, le-tam pa je bil Eberhardt vedno v odločilnem trenutku na pravem mestu ter zadel tri lepe gole. Bil je nastop SAK, ki je navdušil celo gornjeavstrijske navijače.
3. Divizija
Nesrečni „amaterji“
Drugo moštvo SAK tekmuje trenutno nadvse nesrečno. Na tekmi proti Hodišam so bili vseh 90 minut jasno boljša ekipa, imeli izredno veliko priložnosti, toda žoga enostavno ni hotela v gol. Nasprotno gostje: le-ti so izkoristili vsako priložnost. Rezultat ni bil pravičen, glasiti bi se moral 7:3 za SAK.
V soboto (ob 17. uri na igrišču kasarne Lendorf) tekmuje SAK II proti HSV. Trener Kreutz: „Igramo zrel nogomet, zato je le vprašanje časa, kdaj bomo naše številne priložnosti tudi izkoristili!“
SAK - Hodiše 1:3 (1:3)
SAK M: Čančar 4, Kreutz 4, M. Blajs 3, Tolma-jer 4, Hren 4 (70. Isopp 0), Nachbar 4, Tiganj 4, dr. Ramšak 4, S. Sienčnik 3, Buchwald 3, Mandl 3; Igrišče ASV: 100 gledalcev Sodnik: Einspieler (dober)
1.	SAK 2.	Traun	3 3	3 2	0 0 1 0	7:1	6 3:1	5		2. RAZRED E:						
3. VSV	3	2	0 1	5:2	4	1.	Grabštanj	4	4	0	0	9:0	8
4. Marchtrenk	3	1	1 1	3:4	3	2. 3.	HSV Hodiše	4 4	3 3	1 0	0 1	13:4 11:7	7 6
5. Voitsberg	3	1	0 2	4:4	2	4.	DSG Borovlje	4	2	1	1	7:3	5
6. LUVGraz	3	1	0 2	4:4	2	5. 6.	Ochsendorf Kriva Vrba	4 4	2 2	1 0	1 2	3:2 9:8	5 4
7. WAC	3	1	0 2	2:4	2	7.	SAK II	4	2	0	2	6:7	4
8. Donau Linz	3	0	0 3	3:11	0	8. 9.	Donau KAC	4 4	1 1	1 1	2 2	5:7 4:7	3 3
Naslednji krog:	SAK	-	WAC	(26.8.94,	10.	Pošta	4	1	0	3	4:10	2
18.00), Traun - Voitsberg (27.8.94, 16.00),					11.	Žihpolje	4	0	1	3	4:8	1
Donau Linz - VSV (28.8.94, 18.00), LUV G raz - Marchtrenk (28.8.94, 18.00)					12.	Poreče	4	0	0	4	2:14	0
V Libučah še znajo praznovati
Letošnje libuško žegnanje je bilo pravo do mače slavje, kjer so se srečali tudi kulturniki in muzikantje od blizu in daleč.
r i
LUKA
Je pa končno uspel FPÖ-jevskemu fi-rerju Jčrgu Haiderju dokaz, kako nezanesljivi so tisti arijci. Iz golega domoljubja in, da bi čim učinkoviteje podprl domače gospodarstvo, je preizkusil neko podjetje v Hongkongu in mu naročil, naj izdelajo pol milijona video-kaset o Haiderjevem boju. Komaj 10 % izdelkov je uporabnih. Pa imamo dokončni dokaz, kako nezanesljivo delajo tuji in kako kakovostna so domača podjetja. Mož pač uspešno gre svojo pot.
Prvi višek letošnjega libuškega kulturnega praznika - tako bi lahko žegnanje tudi imenovali - je bil Tony Wegas, eden najbolj znanih avstrijskih pevcev. Libučani pa so po svoje simpatičnega Tonyja spoznali z vsemi njegovimi muhami, ki pač očitno spadajo k takšnim umetnikom. Eno uro je pel, znatno dalj pa je stal pri „teki“.
K sreči je na libuškem žegna-nju višek vedno nedeljski kulturni popoldan, ki je tudi letos odlično uspel. Nastopili so domači Mešani pevski zbor Kralj Matjaž, Katr-ca Marketz in Štefka Elbe iz Globasnice, Ansambel Korenika iz Šmihela, Klaus Tschaitschmann iz Breške vasi, ansambel Jevšek iz Slovenije, ansambel Magnet iz Murske Sobote in Beneški fantje.
Z velikim zanimanjem so obiskovalci pričakovali nastop „mladega Avsenika“ Gregorja, ki je prišel v Libuče z Miho Ramšakom in ansamblom Gašperji. Če pomislimo, da je se je kariera Slavka Avsenika pričela prav na Koroškem v slovenskih oddajah ORF, potem je bil mogoče za njegovega sina nastop v Libučah ka( podobnega...
Žegnanje pa se je v nedeljo dopoldan pričelo že prav domače s
sveto mašo in pranganjem; tako so mnogi kar od dopoldn naprej čakali na popoldanski program; žegnanje so letos končali „Podjunski muzikantje“, ki so doma v bližjih domačih krajih in so v Libučah imeli možnost, da dokažejo, koliko so v zadnjih letih napredovali.
Za kvalitetno jedačo in pijačo je v Libučah vsako leto žeto dobro po skrbljeno, seveda pa tudi za dobro voljo, ki najhitreje nastane ob zve kih domače harmonike.
Ob prisotnosti zastopnika občine Pliberk (m. si/. Fric Kumer) in številnih vidnih občanov so poimenovali cesto v Nonči vasi po Blažu Kordeschu.
Cesta poimenovana po Blažu Kordeschu
Predsedniku Športnega društva Pliberk in občinskemu odborniku Blažu Kordeschu so pred kratkim postavili trajni spomenik. Po njem so poimenovali cesto od glavne ceste do teniškega igrišča v Nonči vasi. Kar očitno v Libučah za Milko Hartmann ni možno, gre v Nočni vasi brez občinskega sklepa. Potrebno je nekoliko dobre volje in odprtosti, kar je bilo na blagoslovitvi table v Nonči vasi v obilju prisotno.
Cesta bo nosila odslej ime Kordežev drevored / Korde-schallee 121.