13? Poročila o delu druStva in zborovanjih ARHIVI XVII 1994 Mijlim, da moram poudarili, da naj ra/iskovalet, ki nam izseljenci zaupajo s veje arhivsko gradivo, ?. njim ravnajmo pcSteno m ga s seboj odnašajmo le z dovoljenjem ustvarjalec v. Arhivske gradivo, ki ga v kopi ah, fotokopijah ali v orig-nahn prinašamo v Slovenko pa smo dolžni jddati edinemn z zakonom pooblaSčcnenu hraniicljn Arhivu Republike Slovenije. 4. Za Arhiv Republike Slovenije sem pripravila tudi kratek historiat ZVFZE RLED, zaradi iažjega Dregleda nad arhivskim gradivom, ki ga suk-cesivno predajam tipkane stran-). Zahvaljujem se Ministrstvu za znanost Republike Slovenije in Pokrajinskem!1 arhivu v Kopru, ki sta mi omogočila real' iaei' a t-ga obiska. P a ročHo seminarja sem bila v stiku z vsemi krovni ni organizacijami društev slovenskih izseljencev v Kanadi za območje niagarsktga polotoka 3. Tudi ob Študijskem obisku sem se udeležila številnih jej odborov društev slovenskiu zseljci.ccv, dveh občnih zborov in skupn:ga sestanka krovnih organizacij za niigarsko območje. Slovenski izseljenci so me tudi apoLorili, da nekateri naši raziskovalci hodijo pc privatnih domovih zbirat arhivsko gradivo, organizacij ir dni 5 te v, za katere je bilo gradivo le fotokopirano in izročeno Arhivu Republike Slovenije. Mnrda ne hi bila odveč sugestija, dr. priporočam vsem raziskovalcem slovenskega izseljenstva za kanadsko območje, naj se najprej z^lasijo v uradnih slovenskih insbtueijah, ki hranijo arhivsko gradivo. Zlast' pa bi bilo tako priporočilo dobrcdoSIn finan cerjem študijskiji potovanj v tnjir.o Ob zaključku še .skrena hvala Ministrstvi! za znanost in tehnologijo, Ministrstvu za kulture m Pakrn-jinskcmu arlnm v Kopru, ki so mi omogočili ponoven Stud jski obisk v Knnadi. Milica Trebšc Stotfa Poročilo o igI-du osrednjih ipanskin urliivov nt Strokovni ekskurziji po Španiji Nj slučaj, da smo sc slovenski arhivisti napotili v panijo. Država je bila stoletja vidna ustvarjalka svetovne zgodevine, več kot petsto arh;vov osvetljuje njeno preteklost, med njimi so takim, ki se uvrščajo med nabogatejše na svetu. V enajstih dneh. ko srro prevozili več kot 7000 km vzdnlž m prek Iberskega polotoka, občudovali znamenitosti Španije, nekaj malega tudi Francije, smo si pobi i že ogledali štiri arhive; dva med njimi, kror.ski arhiv v Simancasi! in kolonialni arhiv v Sevilli, gotovo soditi ried najpomembnejše na svetu V ustanovah sn nas prijaznn sprejeli nas popeljali v sprejemno dvorano, s pomočjo videokasete predstavili zgodovino :nsU'ueije, nam pokazali nekaj originalnega gradiva ali nam predstavili tisti čas razstavljene dokumente. Razen v Simancasn smo videli njihove delovne prostore, i ital.i co n skladišča. Rade volje so odgovarjali na zastavljena vprašanja, ki nam jih je naša prevajalka simultano prevedla. V zahvalo za naše publikacije so nam podarili nekaj svojih, Pričujoče poročilo je nastalo na osnovi sprotnih beležk, ki so dopolnjene 7. obstoječo literaturo.1 Prve dri' našega b'vanja v Španiji smo si ogledali Osrednji državni arhiv v Madridu /Arefiivo lli-torico Naeional/ Ustanovili so ga I. 1866, da so shranili grauivo sckulari::irnr ih samostanov in gradivo centralnih uradov, ki v Simmeasu ni imelo več pro- ivlajda Smole, Zgodovina arhivistike in arhivske službe. Ljubljana, 1976, sir. 103- Iti; Computcrizalion projccl fhr ihc Archivo genera1 dc Indias, Madrid, '990; Guia det archivii dc la rcat chancittcria dc Granada, Mad d, 1984; t n icm ac iona t Di reci ory o r Arch i ves, 1992. ARHIVI XVII 1994 Poročila o delu ciruStva in zboro /anjih 153 tora <\rlnv hrfrii preko 30J0 cerkvenih fondov iz vse Španiji^. Posebno celolo tvonjo arhivi jezuitskih kolegijev, so po izgnnu jezuitov I. ] 767 pripadli državi, arlrvi Španskih viteških redov, iiiuvcrdtcini a|hivi, zbirki, dr/avnili ;:adolžnic od konca 15. st. dalje ielo pomemben je privatni arhiv družine Oslini, ki vsebuje sedem obsežnih graščinskih arhivov. V celot: hrani nstanovi: 35.000 trn gradiva za obdobje ud 10. do 20. si Med 12 dokument ki so nam jih pokazali, je bila /lasti privlačna indijanska Biolija, Sveto pismr, v indijanski pisavi, ki jo je Karlu V. poslal njegov brat, misijonar v Ameriki, ko inn je razlagal uspehe pokristjanjevanja. Zanimiva so bila tudi potrdila o odkupu Cervantesa iz arabskega ujetništva. Hranil nh jc samostan, ki je Arabcem posredoval zahtevano vsoto Arhivska stavba jc bila postavljena v časi i generala l;r£nea v petdesCih letih in je za zdajšnje potrebe r.nogo premajhna, Se zlasti nefunkcionalni1 so skla-d:Sča. Zatc že leta ne prevzemajo arhivskega gradiva JH gil puščajo kar v prehod Si skladiScih. Zaposlenih je okoli slo delavcev, petnajst z visoko izobrazbo, ti izpopolnjujejo znanje v šoli, sorodni frareeski ieole des Chartes. Centralni arhiv v gradu Siiijaueus/Areltivo General pc Siiiiiineas/, 10 Km oddaljen oci Valladolida, nekdanje Španske prestolnice, sodi med najpomembnejše evropske arhive Ustanovil gaje leta 1545 Karel V., ko jc ukazal, naj prepeljejo tja vse spisovno gradi"o iz gradu Mota v Mcdini del Campo in pisarn v Valiadolititi. Filip II. je leta 1547 grad uredil v arhiv in ga določil za centralni arhiv monarhije Hiša je nedokončano delo znanega mojstra Jnana de Hcrrere, ki se je petem raje lolil znamenilega samostana H1 Bscorial. Zgradba ima 7 nadstropij, slolp, kjer je bn prvotni arhiv, kanelo. ki jo Se dar.es krasijo zaboji iz 16. st., v katerih so prinašali gradivo, čitalnico iz ¿asa Filipa IV., k: je b'ia obnovljena. Tudi samo poslopb so v tem stolctiii obnovili. Ufcd li so vodovod, električno napelji.vo, centralno ogrevanje, ločili so delovne proslorc nradniKov ,n uporabi, iko v. eno krilo gradu so spremenili v sodobno skladiSče. Prv i arhivar Diego de Aya1a, ki je b'l imenovan leta 1561, jc ži^cl v gradu, sledili so mu arhivarji-rcghtn>torji 5c iz dmzinc Gallo, Gradivo so urejal; po regijtratnniem načelu in ohranjali prvotno urejenost. L^ta 1310, ko se jc kraljevi dvor preselil v Madrid, se ic rast arhiva končala, iz administrativnega arhiva ie nastal "mrtev" zgodovinski arhiv in je oil po !etu 1S44, kc je postal arhivar Belgijec Prospcr Gachard, raz;skovalcem odprt. leta '755 so predali gradivo, kije zadevale pre-kon.orske dežele, novonastalemi: Kolonialnemu gradivu v Sevilli. Znatne količine arhivskega gradiva so tile za Časa francoske okupadje odmjene in vrnjene šele v F-an-covem obdabjn. Prekc 70 milijonov dokumentov /13.00" tm/j^ nenadomestljiv vir za raziskovalec 16., 17 , 18. stnletja. Danes jc zaposlenih ?8 arhivskih delavcev, arhivi st i v tem arhivu vcljaio za najkvalitetnejše v deželi. Kolonialni arhiv v Sevilli/ Arcliivn General de Indiiis/ velja za enega najbogatejših na svetu za preučevanje španskih Kolonij. Tuje skonecnliirano ¿radivo za severno in iužno Ameriko, Filipire, Marijanske otoke, Ogn;eno zemljo, tu so hranjeni tudi dokument' o potovanji, Rusov na Aljasko. Ustanovljen je b.l 1. 1785 z ukazom kralja K.irla JJjj z namenom, da se združijo vsi dokumenti o AmenK,, do tedrj hranjeni v Cadizu, Sevilli in Simaneasu. V trni času sc namreč Francozi kritizirali španske po!:*iko v Ameriki, ti pa so holeli te očitke ovreči. Casn Lonji., palača, Kjer j^ arhiv, bila zgrajena konec 10. st. za trgovske potreb'; po načrtih znanega mojstra Juana de Hererre. Tigovsk? hiša seje v 18 st. preselila v Caciiz, v paiačo so sc naselile družine administratorjev, se 1. 1770 izselile in prepustile prostor nast?jajočemu arhivu. Ceio velki slikar Mnrillo naj bi imel tu svoj atelje. Kasneje ie bila palača nekajkrat obnovljena, danes je povsem Drirerna polrebam sodobnega arhiva, razen historične sobe. kjer so Se originalne lesene police. Arhiv ima rastno restavralorsko delavnico, razstavne prostore, kjer so ohčasne razstave, čitalnieo s 7(j sedeži, skladišč* s preko 9.000 tm gradiva od 15. do '9. st. Na leto ob šče arhiv 15 tisoč raziskovalcev. Doknmenti odražajo delovanje različnih uradov, ki so nastali zaradi španske navzočnosti v Laiinski Ameriki. Consejo de Indias /sve', za Indijo/ in Časa dr la Contratacion /pogodbena hiSa/ sta bili centralni instituciji potem pa so bila še razna upravna telera na nižji regionalni in lokalni ravni, kot npr. Viircinatos, Audi';ncias, gobernadores, eapitanes generales, eorre-gimi^nto:. Arhiv je glede na izvor dokumentov razdeljen na petnajst sekrii Peta sekdja, imenovana Gobierno /vlada/, se deli Se na petnajsi p od sekcij. Karle, zemljevidi in risbe 'skupai 7000 kosov/ so izvzete in predstavljajo sekcijo zase. V okviru velikih praznovanj sb odkritju Amerike 1 1986 je pod okriljem španskega ministrstvi" za kulturo, IBM v Španiji in fonoaeije Ramon Araees potekala velika informatizacija arhiva. Danes ¡je organizirana kontrola uporabnikov, računalniško ie vodena vsa njihova statistika oo 1. 1988, 10 milijonov strani je shranjenih na 10.^00 optičnih disoh. Trideset odstotkov vseh uporaoniknv uporablja skenirane dokumente, kijih lahko reprodueirajo, 16-krat povečajo, sence al" madeže na njih odstranijo in bistveno ¿boljšajo njihovo berljivost. V arhivu je zaposlenih 50 ljudi. II z visoko izobrazbo. Kot zadnjega smo si ogledali Arhiv Kraljeve pisarne v Granadi/ Arcliivo de hi Rcal Cliancilleria de Granati a/. 7a ustanovne letnico pisarne v Granadi velja leto 1505, ko je bila ta prinešena iz Cinaad Reala, da bi samo mesto po vključitvi v špansko kraljestvo s tem pridobilo veljavo. V njero pristojnost je spadala An 163 Poročila o delu društva in zborovanjih ARINVi XVII 1994 datuzija, Mursijsko kraljestvo, Manča, Ekstramadura in Kanarski otoki. Kraljeva pisarna je bila vrhovno sodišče za to obmecjc, sprejemala jc priiožbc nižjih sodišč. Nerešene zadeve jc odstopila Vrhoviremi: kas-liljrkcmu svetu. Urejata j t plemiške zadeve, zapuščinske zadeve, trgovski krkiinal, cerkvene spore v posvetnih zadevah. Odločala je o imenovanju poslancev, županov, izdajah" je dovoljenja o tiskanju kn .g, ¿arad širokih pooblasti. ie prišla celo v upor s lodiščem v Alhambri, zato jc Karel V leta 1543 njene pristojnosti jasno opredelil. Kraljeva pisarn? jc imela 6 odHelkov .'soban/, za krm.nainc zadeve, za plemiške in zapuščinske zadeve in Štiri za civilne tožbe. Uradniki Kraljeve pisarne so spadali v sam vrh družbene lestvicc Grmade ir so to jasno poka; ali, npr. s posebnimi sedeži v katedrali, v znameniti procesiji na čast praznovanja sv, ReŠnjega telesa so stopal' takoj za visokimi ccrkveniuii dostojanstvenik) ud. Nova bourbonska dinastija jc s splošnimi reorganizacijami mučno okrnila pristojnost kra Ijeve pisarno in jo v začetku I 1834 raztom irala. O^em arhivistov danes ureja to dokaj neurejeno gradivo. Težave so v tem, da ni prvotnih popisov-inventarje" šestnajsi:h potarjrv. Ki so to gradi/o nekoaj urejali. Sorazmerno urejene so plemiške zadeve, civilne nadeve le 50%. Blizu 9,000 tm arhivskega grad:va za obdobje od 16 do 20 si. zlasti osvetl' lokalnu zgodovino tega dela Španije, njeno politične dogodke ps tudi socialno in ekonomsko razvitost. Stavba, v kateri se nahaja arhi^, jo pri - al ni hLn i? prvt pol, 16, stoletja; pred dohrimi tridesetimi leti je bila obnovljena, leta 1966 pa dodeljena arhivu, Ariih ima poleg čitalnice in priročno knjižnice ¿udi lastno restavratorsko delavnico, K f jjca Grabnar 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 2°.-30 9 1994 Zborovanje zgodovinarjev jc potekalo 29, in 30, septembra v Cankarievem domu in se 1 oktobra sklenilo s strokovno ekskrirz o v Kočevsko Reko, Od dosedanjih se jc razlike val o prid vsem po tem da so vsi udeležene i že na začetku dobili v roke zbornik z vsemi referad. kar jim jc olajševalo razpravo, in da so bili referenti zvečine mladi dokforji zgodovinskih ved, ki so predstavili izsledke svoiih disertacij. Tematika je bila š roko usmcijena, saj jc segal;, od antike do danes in se dotikala vsega slovenskega področja, to pa je spodbudilo množične udeležbo (635 prijavljenih), zlasti še med srednješolskim. JČitilii igodovinc. Zborovanje je odprla predsednica Zveze zgodo vinskih društev Slovenije Jcra Vodušck-Starič, nato je ndeleženec pozdravil ljubljanski iupan g Jože Strgar, ki je prevzel pokroviteljstvo nad tem srečanjem zgo- dovinarjev kot eno hm H prireditev ob S^O-let niči prve omembe mesta L/ibljanc. Sledit, so refer.ti m rar.prave o njih. Polona Bitene in Timoter Knific sta v referatu tpthijanica, lok reke, naplavina zgodovine prikazala Ljubljanico kot pomemben arheološki vir za obdobje od predrin.skega časa pa do poznega srednjega veka. Dušan Kos st jc ukvarjal z. življenjem v prvih stolcjih srednjeveške Ljupljunc < i njeni i prebivalcev, Janez, Marolt jc obravnaval slovensko ozemlje v 3. st, n. š., tj, v času državljanskih vojn, vdorov barharskih ljudstev i* .kužnih epidemij kr.r jc bi'o "zrok za nazadovanje v tem Holetju. V Spremembah v strukturi plemstvu v kontinentalnih deželah Slavonije v 13, in 14 stoletju jc Dušan Kos obdelal tri stopnje teh sprememb: plemstvo tr.ed deželo, gospodom in tradicijo; podeželsko plemstvo v objemu mest h meščan^vo na poti v plemstvo Peter Stih je v referatu Vloge uuuisterialav in mi I i tov pri nastanki) dežel ob primeru gorikih grofov prikazal pomen, ki ga ;e imela ta akapina nesvohodnega plemstva pri doseganju de želnoknežjc oblasti posameznega zemljiškega gospoda in k. se ■ najmočneje kazal z njegovo vlogo v vojski. Maja Žvannt jc v prispevku Plemstva: člnveškc dimenzije "socialnega paradiža" spregovorila o vprašanju, ki g^je naše zgodo" inopisje, zlasti se povojno, zanemarjalo, saj je bila tudi družba brezbrižna in celo sovražna do kulturne dediščine, ki jo je zapustilo plemstvo. Z načenjanjem tega poglavja je posKinila podoho naše preteklosti bolj uravnovesiti. Marko Stuhec jc v referatu S hi i a na polici, cesar na steni ia podp a ne v dama s t ni h prtih obdelal plemiške inventarje iz 17, stoletja in tako prikazal plemiško bralno in stanovanjsko kulturo, D, tigi dan srečanja jc odprl Janez Cvim V referatu Slnvctisko-ueiuški odnosi na Spodnjem Štajerskem IH4R ¡918 jc spregovoril o meščanstvu na Slovenskem in potoku narodnostne diferenciacije. Marjan Drnovšek se jc ustavil ob množičnem izseljevanju Slovence,, ki je nedvomno oslabile narodovo številčnost, in prikazal tokove tega izseljevanja in nj :gove odmeve vjavnosii. Irena Gantar Godina je v prispevku Slovanska vzajemnost in Slove/tet obrazložila ideje slovanske vzajemnusti in solidarnosti ki so imele v čar.ih monarhiic veliko privržencev tnd; med Slovenci, Jure Pcrovšck jc v referatu Slovenski liberalci in Jugoslavija razčlenil narodnostno politiko liberalnega tabora v letih 1913 1929. medtem ko jc En i na Dolenca pritegnila Slovanska hdtarna politika v Kraljevini SI IS /j1929. V odriorn med dopoldanskim1 in popoldanskimi predavanji se jc drugega dne opoldne sestala šolska sekcija .n razpravljala o vprašan" ih v zvezi z no rim učnim načrtom za zgodovino. Popoldne so se rcfcrcn.. posvetil1 novejši zgodovini- Bojan Godeša jc v prispevku Našega sa\<-ražnika predstavlja "inteligenca" Ljubljane prikazal odnos italijanskih okupatorskih oblasti v Ljiibljansk pokrajin do slovenskih izobražencev Boris Mlakar je v referatu Domobranska prisega osvetlil okoliščine, zaradi katerih je do nje pn.ilc, ter različne namene ir eiljc, ki naj b: bili s prisego doseženi. Povojnih tem sta