PODLI^TEK. ¦ V časnik. HamoreskB, prerel It. Tnk. ,,Ljubi moj Karl, čas bi že bil, da zapustiš to razvajeno in razposajena lantovsko življenje ter si poišfieš primerno nevesto. Prekora&l si že trideset let; tvoja služba kot niJnistrski uradnik že. zadostuje, da dotnS dekle. Midva z očetom Se ti zraven tega dava tudi nekaj, da bosta lahko udobno živela, saj veš, da si ti edini dedič najinega, ne majhnega premoženja. Odlo6i se torej, Ijubi Karl, ker zelo hitro, da prehitrq zginejo zlata mladostna leta. Starost pride, skoro bi rekla, kar č«2 noč,' in z njo vretf fcolikor toliko sitno^tti in druge take neprijetnosti, ki je p.ripisujejo stajrrtsti. In navaiarib se te prikažejo pri moSkih prej, kafcor pri ženskah." . •¦¦¦.-,.,'. Tako je govorila mati, gospa Karolina Potofcnik, svOjemu sinu Kai-oJ-u: oče me<i tem vstane in pogleda 2lasn>eb:ljivo svojo soprogo po strani. Mati nadaljuje: -V starosfti potrebuje — mož bolj kakor žen^Ka — nekoga, da ga neguje in oskrbuje. Kdo drugi skrbi za naoža. bolj brez vsake sebičnosti in z Ijubeznijo, kakor žena?! ,Torej Karl, pdloči se!. Skrbza tebe, ti edino, ljubo dete, me sili db tegftv do te pit>šnje." :; Karl jfe bil pri tem ganjen. Saj so |bfle te proš- nie^recene iz Ijubezni in skrbi za nj«ga. Ce se pa oženi, vpreže se v jarem, ki mu i*bij«.vae veselfe H6 prtjjsk)_tt in 1to življenj«, Kari je )~>*ry.oziio bobnal po anJzi ter sedaj pa sedaj na lahno zažvižgal. Naeadu}e se dvigne in premeri parkrat z dolgimi koraki sobo in reče: ,,Ljuba mati, pusti me! Dovolj sem star, davem, kako mi je boljše. V ta trd jarem se ne dam uprezati — —.¦—-" Pri tem je gledal pomenljivo na svojega očeta, ki je sedel pri mizi^ ter nadaljuje: „— nošem, da bi me kdo potem opazov^al in pazil, kedbj pridem zvečer domov, ter si dal zapovedjovati, koliko smodk smem kaditi, ali 6e še sploih smem kajditi, da bi pri tem kje lepega pohištva ne onesnažil. Nofem, da —" Oče pogleda zadovoljno sina in po strani svojo soprogo ter z ironičmim nasmehom refce: ,,Vse res, Karl Vendar se navzlic temu moraš oženiti. Glej, ti lahko izvoliš po svojem srcu. Ti si — jaz znam, akoravno sem ivo.j oče — krasen fant. — Ljudje govore, da si zelo meni podojben in —" ,,Oho!" pretrga mati besedo, na"i nima Karl mojih oči? Ali nima morebiti mojega nosa? Ali nima Karl mojih lepih, bujnih las! Ali nima Karl bisernih zob -" -Kakor si je ti v mladosti imela," reče pče: -da, da, saj i-ečem, jaz sem popolnoma tvojih misli. Vse ima od tebe, naj še iHla one brftiee pod nosom od tebe! Ljudje se mi p«* bolj priUzujefjo, fcakor zaslužun —• saj vem — pa pv-stimotot Karl je — tako ali taiko — mož, ki lab-ka-voli rae*i ckjkjeti, kakor noben drugi." In obrnjen k sinu oadaljuje: nTorej se lahko odločiš, Karl? Govori!" ^i . nPus4ite me &e nekaj 6asa pri mira!" odvme sin. ..Vzamita mi dedSčino, alioŽeniU se nočem! — K_io laliko j«, <la 8« kupi mačko v žaklju in celo življenjG se mora tjridko pokoriii- K temu moram pripooinJti - fee ee ^nkrat mislim cieo-iti, ako, rečem! -^'potem moram ctobitl dŁ*Jfi r^ p;r y,'5: S4ara»aj- manj dvajset let. Ne sme pa imeti nič premoženja, ker gospotiar v hiši hcteem biti jaz. Žena me mora pustiti delati, kar bom hotel, bodisi v hiši ali zunaj. •—¦ Jaz že sam vem, kaj naj delaim. Drugič: Mora biti uljudnia in najgorSa izmed vseh zemeljskih žensk ter 'da ne bo hodila za menoj in me iskala po gostilnah. T ret jift:" ,,No, Karl", tnu pade o?e v besedo, ,,to so zelo lahko izpel|Lve želje; torej tretjifc?" ,,In tretiifi", nadaljirie Karl, ,,mora — ali, kakor rečeno, jaz se ne bom ženil. Cemu se o tem pogovar-% jati in naStevali lastnosti, ki so kakor fata morgaiia . . . Bodite zdravi, moram k naši seji — seveda" — pogleda na svoio uro -- «že je ob Sestih." Karl va»r me palioo in klobuk in gre. . , . ,; -Imate danes uradno seid?".ypra$a oče pdii*r jajodega. . ¦¦ ¦¦¦ •¦:¦ -.- ¦=¦.-...a--?-^;-;^ .:. ..'...:¦. ,.,:-.',•:_Ne, pač p-a sejo in razmotrivanj« o potrjenifc pravilih naSega {antovskega kluba, ki sroo di ga postavili. Ja7 sem njega predsednik. Dolžnost je, s« nikdar oženiti. Znam&nje je šopek z deteljioo. Kdo»* prelomi naSe postave, se mu prevlefie zeleno perd deteljice s 6rnim papirom v dokBz, da se je dal p.rempr titi od tistih vrst ljudi^ katere imenujepio žensk«!''. In pri tem odide.) :.*••!. ;Jvm.«<'-; ¦ :. ;|mi:Wi; ,j-:.. ;-.a _Si SliSai, štairi¦?'¦f-atiUrtakl kliib in qn.predsednik. Potem še pa pravi, da so !*«nske neka yrsta 1Jt_di — o fi moj! - lu fefedaj g!» najoženivaPtf ; .„  MVeS kaj, Simon", nadaljuje Itvahnp soproga. Vsekako poskusivalC e niC n© karisti, tudi ne Skodo}el Vsedi se k pisaJui -mlzi in :pif-i,!,fcftj ti ^art-A-jjeiR.'' ,;Pi?vi TmeOednJe 'ndai-iMiite:.ynjf^m9i0 nsU^m^*.:> ''¦.»Tridosetletni, lep mož, uradnik z velikim zasebnim premožoiijeni, išče za zakonsko tovarišico deklico, staro najraanj dvrajset let. Ni ,ji treba nobenega premoženja, pač pa mora biti najjgorša izmed žpnsk. Poseimo ta lastnost 'se mora upoštevati! Fotografije in pisma se naj pošiljajo pod naslovom Karl, poste i"estante." Ko je bilo to iiaicnaiiilo pisano, ukaže soproga: fcTako! Idi v uprtaništvo ,,Sta.jerca" in daj trikrat inserirati. Kadovcdua spm, ka-tera in k)olik:o se jih javi. Znabiti se Karolu ]e katora dopfi(de; ako ne — no, potem to tudi ne ftkoduja." ¦ Soprog ide in ukaže trikrat to naznanilo inserirati. Za osem dni se ])oda uiati Karola, gospa Karolina Potočnik, sama na pošto, da vzame pisma in fotogralije. Za ta naruen vzame seboj velik kovček, da spravi vsa pismo. Kako se je pa začudila gospa Potočnik, ko je clobila samo eno pismo pod naslovom Ka.rU Z glavo majaje se napoti domov. Karl je ravno z oCetom kadil, kfi mati vstopi. ,,Veš, Karl, kaj sva z očetom poskusila," začne, *da ti poiščeva novesto in soprogo po tvojem oknsu in želji? Ali — tfu, tlu, — prešmentano kadenje! Vse mi bosta zamazala, pohiStvo, bele zastore. vse! . . ." nZe vem", odvrne smeje sin; .,_<•« mi je že povedal o tem — oprostita ta izraz — o vajinem zvitom in nelepem naortu! Tisooe, desettisofie se jih bo javiJo, ki nimajo vremo/.enia in so še mlajše, kakor dvaj~s«t let. To je razumljivo samoobsebi. Tisofie, desetfisofte sp jih javi. k; \umIo Zq celo r«klo, da so lepc, ida so uaigorS«: a]i kako naj jim verjaroem? Kako se naj o tem prepiičam? KakDr veste, sem jaz poseben (Movek, nikakur pa ne sovražnik žen&k, pac pa ncsrecnega zakona, ker je ženska vsakemu naihujša nadloga. Na vse križe, ki jili mora mož nositi, se še vsede zraven žen.ska nadloga, in »bogi mož — 't! Rečem pa vam, da mora biti moja ženska najgorfta. Niti najmanjše napake ne sme imeti. .laz sem že enkrat fakSen ~ dnij;! ]x>kaieni takoj hrbet. Ali ni to zna^ajno, da se zahleva lepotica brez denarja, in poieui grda z lnamonoui?! Tako je vse v harmoniji.  Oprostita mi torej in ne delajta me nesreenega!" ,,-Ti si in boS ostal trmoglavnež!" reče mati. ,.Tudi to ima od tebe!" zamrmra oSe \Tnes.  ,,Kljub temu tiofiemo videti!" reče gospa Potoč-  nikova in vzame iz kovčeka pismo tfir ga odpre in bere: ,,Stara sem 19 lei, brez denarja." —  ,.Vse to verujem do besede!" rec>o sin. .,Ce je nnjIepSa? Stavim glavo, da bo rekla, d&l" Mati bere dalje: .,Drugo lastnost, ki se zahteva, |)a sodite-po folr>si"jiiji." .,Ali". vrisne Kavl, ..sedaj pride, <la je najgorSa! Videli jo bodemo jiajbrže s kuhaSnico ali pa pri šrvalnem strojn. Zuabiti celo S fcastno diplomo, kot (loktorica lilozofije! Pokažite!" ,,Tu je slika", vzklikne (K'fl, ki je ortvil lotogralijo ... .,Na.j vidim", ^ šali Karl in prime za fotografijo. fiamo en pogltui in udarec z roko: ,,No to iraate! Kako se pa.vam dopade ia. grbasta, pikasta, Icakor trska suha postava brez las, tsi izvržek žensk?! Izvrstno ste se blarairali, ku, "ui!" Osnplost starišev je bila velika. (We rstiine, poigftc doti&no St&vilko -Stajerca" in bwe: Tridesetletni, lep mož, visok uradnik z velikim privatnim promoženjem išče za zaJqonsko tovarišico deklico, staro najinanje tivajset let. Ni ji treba nobenega premoženja, pač ]^a mora biti n a jg r g a. Posebno ta lastnost —" ,,Najgorša sen- ti diktirala, oec!" vzklikue iua' ti jezno. ,,Ti stari topec ti — ti — oh, Bog .. . .-!" ,,Tukaj vam ic ,.tiskarski škrat" prav lopo blamažo napravil!" se smejjj Kwr). ,,I>obili ste zasluženo plafiilo za to, da rae silite podi jafem než»ie, pa vendar železne roke — prav dabro tako! Tn le ena edina najgrSa se je javila?! Codno. J>a, ako bi ženskega samoljubja n« bilo, hri se jih pač tisoče javilo. Seveda, dobiti moža bogatoga, to ni kar si bodi. 2\obena bi pač ne bila rada najgrša. Cudim se le, da je le ena še vsekako spoznala, da je grda — bahahak Kakor rečeno, prav dobro, izvrstno! Ti presneti ..ti'skarski jskrat", ti - najgrSa mesto mijgorša!" Mati je celi 6a«* delaK* kakor jesih Scisel obraz. O6e si ni velikn dal iz tega, mogofee čisto nič. _Kaj bi vi k terau rekli?" vpraša pristfj«nQ resnobno Karl. ,6e vzamem ta edini bfeer, kS ste mi ga privabili 2ja ženo in ga pripeljam v vju~to hi§o? .... 'Ali ne, tega gorja in sramotfi vam noft«m na-  kopati! . . . Tato, ljubi stariSi. bodite zdra\i, se-  daj greni!" Tako se je poslovil sin sraejaie in v»3  pismo, fotografijo in ftasnik seboj. ,.To bo danfts smeh v našem _fantovskMn ldnbti" — hahaha.!" Kokoi- rpčono, smejali smo se *>otein n>s. lco natn je Karl to pokazal. da smo s« držaH /a trobiihp. Da sem bil tudi jaz zraven pri klub«, tfi.ca mt ni treba praviti. Vendar, žaliboi:, ^ein jiiz prvi, da so mi tnoJe peresoe s črnim pr"flv""iWi. /iensko fs\ Tpač . •. . pa, rajše molftinvj. Kateri :, že o?-en,ieni -itn-lc veste, &ra~ gi pa naj skrrsijo. Z<Jrtii<vl