•24!). številka. ! rut. v |h »ihmIi'1 j»-k .'tO. oktobra I Te&ij XXIV > Vi „Edinost" fehaia dvakrat na iliin. rnzuii nedelj in prH7.nikov, tjutrai in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih irhaia oh 9. uri zjutraj. NarnjalHit /nai™ : Olit* izdan ji na leto . . . ^Id. 2! Z« KKmn večerno izdanje l'i1 — Za i>olleu.ietrtlet« in na mesec ra/.inerno Naročnino je plačevati naprej, Nh na-nčlie hre* priložene naročnine <> svojem poslaniku v Londonu lordu Sa-lisburv-ju svoje sožalje. Sultan obžaljuje, tla mu ni mogoče, da bi pomagal Angležem se svojimi četami. Jioslorai in Clarpa Mi i. Govor drž. poslanca J u r j a B i a u k i n i j a v zbornici poslancev dne 20. oktobra 1800. (Po stenografičnem zapisniku.) Visoka zbornica! V imenu hrvatsko stranke prava, v kolikor ista še sedaj pošilja svoje zastop- V. In kitko so je to potoni pravzaprav zgodilo?... 'l»il je lep, krasen, svetel, svetel dan, vos nasičen stdimnega sijaja, in škrjančeva pesem se je glasno, kakor triumf razlegala po zraku — a naenkrat, brez somračja, brez pozlačenih oblakov, brez slovesa žarkov in brez večerne drhteče pesmi je pala črna noč na zemljo, po vzduhu se je razlila tema in vse petje je obmolknilo. Kakor bi bil ves svet ena sama hiša in v tej hiši hi ležal mrlič... Tam v kotu s toj <5 čudne posode z čudnimi cveticami. Temno cveto in žalostno dehtč. Po tleh jc posuto vse polno rožnih lističev, rdečih in belih; to so mrtvi upi in umorjena sreča... Po višavah plava gosta fantastična senca liki velik oblak, ki se čudno ziblje po zraku in t vi daleč puliti nekaj kakor vonj voščenih sveč in kamelij. Nekaj mrtvega... In v Savičevi duši divjajo hudi viharji. V temni noči, ko so netopirji frfotali okoli njega, so zašli nočni metulji v njegovo dušo, pa mu jo sedaj vznemirjajo. V srce se mu je zarilo nekaj sovražnega, kar se mu sedaj valja po srčnih predalih kakor jež in ga bode; iz ranjenega srca kaplja kri v njegovo tlušo. Na obrazu so mu vzcvetele blede rože, v očeh pa mu je ugasnil živi, svetli plamen. Iz oči mu gleda noč, ki dviguje svoje valove v nike na Dunaj, smatram za svojo dolžnost, tla pov-tlarjam tudi nasproti novemu ministerstvu, tla si bo ta stranka, kakor doslej, tudi nadalje na podlagi naravnega, zgodovinskega in narodnega prava Icra-Ijevine Hrvatske prizadevala za združenje hrvatskih tložel poti žezlom habsburško dinastije, ker vidi v zopetnem usta j en j u starega, nezavisnoga kraljestva hrvatskega jedino sredstvo za kulturni in gospodarski razvoj naroda hrvatskega. (Dobro! Dobro!) Kar se tiče sosebno nas poslancev stranke prava iz Dalmacije, moram izjaviti, tla se trdno držimo in so bomo neuklonljivo držali naših državnopravnih načel, po katerih Dalmacija, na podlagi obstoječih državnih temeljnih zakonov, spada h kraljestvu Hrvatskemu in je le provizorično zastopana v tej visoki zbornici. (Pohvala.) Sicer pa, gospoda moju, kar se dostaje programa novega ministerstva, moram izreči odkrito, tla nas ta program ni mogel presenetiti. Od ministerstva, ki nastopa svojo službo s poniževanjem državne avtoritete, z zasmehovanjem načela parla-mentariške večine in z flagrantni ni izročevanjem v pogin nnjelemontarneje jednakopravnosti narodov, otl ministerstva, ki iz otročjega strahu preti seho-nererjansko agitacijo ponižuje in žali vse Slovane monarhije (Prav dobro!) in ki jednomu najodlič-nejih členov naše slovanske rodbine, našim bratom Cehom, odurno jemlje ono malo žo priborjenega prava (Dobro! Dobro!), s tem, da je odpravilo jezikovne naredbe, otl takega ministerstva niso Hrvatje stranko prava v Dalmaciji mogli pričakovati nobene besede pravičnosti, nobene obljube, tla se naše priznano, že v pregovor prešlo gospodarsko zanemarjenjo in politiško hlapčevstvo ozdravi vsaj deloma. (Prav res!) Da, gospoda moja! Pravim, politiškosuženjstvo, njegovi duši. In po noči plava on kakor breztelesna senca... Kako se je to zgodilo pravzaprav? Leto jc umrlo, zima jc dahnila na šumeče potoke in v njenem mrzlem dihu zmrzujejo žuboreče vode in širna planjava so odeva s sneženim plaščem —■ — narava je zaspala in Azrnel je stegnil svojo roko nad gozdovi. A preden jo zapihala ledena sapa in so vzcvetele ledene rože, se po-zlatuje obzorje in listje porumeneva, jeseusko solnce ne žge, a vendar sveti, sveti in le počasi zamirajo njegove luči... Savičapaje nenuuadoma objela noč in zima jc hipno pregnala ves letni kras. Kako se jo to zgodilo pravzaprav?... Kli, zastonj vprašuješ, ubogi mladenič, zastonj. Zgodilo so je in resnično je. Kdo ti pove, kako in zakaj ? Poglej v maju vrt in vinograd. Srce so ti smeje zvečer, ko trepečejo solnčni žarki iz belkastih, rožnato obsijanih, zlato obrobljenih oblakov na zelenje in cvetje, na tisoč, tisoč upov. In zjutraj pokriva bela tdana vrt in vinograd; tisoč, tisoč upov je slana pomorila. Kako? Zakaj? Kje so tvoje rožice?... Kako se je to zgodilo pravzaprav ? Kolikokrat si že vprašal to? In še često boš vpraševal.; saj jo tako neverjetno, tako nerazumljivo... oh, tako — tako nemogoče. In vendar je res. (Pride še.) ker nem prepričam, da bi na vnem svetu te/ko lulu še kaka druga (leiela, kjer Ki najsvetejši prava naroda tako brezvestno gazili z nogami, kakor se to dogaja v Dalmaciji. (Cujte! Ćujte!) Cisto hrvatski deželi, kakoršuja je Dalmacija, kjer le »Iva odstotka prebivalstva govorita italijanski, vlada usi-Ijuje v javni upravi italijanski in nemški jezik. (Cujte! C11 j te !) Da-si ga ni zakona, ki lii v Dalmaciji italijanski in nemški jezik proglašal uradnim jezikom, ali da l)i hrvatski jezik izključeval iz uradov, vendar je predsednik višega deželnega sodišča dalmatinskega nedavno izdal okrožnico, s katero strogo prepoveduje sodnikom tiuli v pravdah z hrvatskimi strankami sestavljati uradna poročila v hrvatskem jeziku. (Cujte! Cujte!) In ker se je neki sodnik v Dalmaciji opiraje se na XIX člen drž. temeljnega zakona in na člen VII zakona od leta 1H07 o sodni oblasti - drznil v hrvatskih pravdah sestavljati lirvatska poročila, uveli so proti njemu disciplinarno preiskavo. (Cujte! Cujte! Škandal !> (rospoda moja! V naši domovini postopajo z nami Hrvati kakor s tujci, naše rojake izključujejo iz uradov, ker le-ti ue poznajo dovolj nemškega jezika. "(Cujte') < 'es. in kralj, namestništvo v Zadru je postalo sedaj nemška kolonija, kjer sami nemški grofje in haronje, ki vendar niso vešči hrvatskemu jeziku naroda, uganjajo svoj šport in napravljnjo sijajno karijero. (Čujte! Ćujte!) Take so jezikovne razmere v Dalmaciji! Taka je jednakopravnog, ki jo uživamo Hrvatje v Dalmaciji! Deželni zhor dalmatinski protestujc sicer že lf> let proti tem razmeram in zahteva hrvatski uradni jezik, toda zastonj. V Dalmaeiji germani-rujejo vedno intenzivneje od dne do dne. (Tako je!) Morda bi ne bilo tako, gospftda moja, ako hi tudi v Dalmaeiji imeli dva, tri pare Schonererjev in Wolfov (Veselost.) in ako bi tudi mi znali delati malee revolucije. Da, od leta 1H4H sem je v tej monarhiji le rcvolucijonar zmagovalec, dobre in zveste narode pa pritiskajo na steno (Tako je! — Prav res!), kar mi Hrvatje najbolje vemo. Kako se, gospoda moja, druge pravice v Dalmaciji gazijo z nogami, kako zlasti o volitvah slavna vlada postopa proti stranki prava, to dokažem o drugi priliki. Danes pravim le, da mi Hrvatje v Dalmaciji ne občutimo, da v Cislitvaniji res obstoji kaka ustava. V Turčiji uživajo večo tiskovno svobodo, nego v Dalmaciji. (Cujte!) Kritika, tudi najmileja kritika je izključena absolutno. V Dalmaeiji ne smemo priobčevati niti naj-jednostavnejih notic iz dunajskih listov. Preti tremi tedni je bil zaplenjen zaderski »Narodni list«, ker je doslovno prevel vest iz »Xeue Freie Preme«, da niti naš tovariš Povše, niti drugi členi »Slovanske krščansko-narodne zveze« niso hiti pozvani v av-dijenco pred Njegovo Veličanstvo cesarja. (Cujte! Cujte!) Sramota je za monarhijo, kakor postopajo z novinstvom v Dalmaeiji (Posl. Wolf: Proč z objektivnim postopanjem, pomagajte tu, saj imate večino!) Ali sedaj imate vi svojo vlado (Poslance Wolf: Spremenite ijij 45*2 in 4(.)3 kaz. pravdnega reda še pred volitvami v delegacije!), grof Clarv je vendar tia vaši strani, vi lahko priborite to od njega! Vi ste zmagovalci! Ako bi res imeli konstitucijo, hi morali odstaviti toliko višega državnega pravilnika v Zadrti kolikor vse sodnike, ki slepo podpirajo zločinsko postopanje proti novinstvu. (Prav res!) Našim hrvatskim društvom tii vsikdar dovoljeno, da bi razobešali hrvatsko zastavo, dovoljeno jim po pravilih. Hrvatska čitalnica v Arhanasih pri Zadru leta že ne sme razviti svoje zastave, ker politična oblast ne dovoljuje tega. Dne 4. t. nt. so v Dubrovniku razkrili spomenik povodom cesarjevega jubileja. Hrvatsko delavsko društvo »Hrvatska dubrovačka zadruga« je došlo se svojo hrvatsko zastavo, pripo/nauo v pravilih, ali c. kr. okr. glavar jo je dal odstraniti. (Cujte!) In tako, gospoda moja, se dogaja glede vseli v ustavi zajamčenih pravic. I'stava, gospoda moja, je v Dalmaciji v zasmeli, prazna heseda, laž. Le davki so prava ali huda resnica. (Tako je!) Ohubožena dežela, vedno tepena od elementarnih nezgod in gospodarski žrtvovana kraljestvu italijanskemu, je izsesntia do mozga. Osebna doho- darina, ki naj bi bolj obremenila Im »gate in razbremenila ubožneje sloje prebivalstva, je Hagellum dci za ra/merno bogata* in za uboge. Stotine in stotine uUtgih kmetov je zadetih od nove osebne dob od a rine, da si jim ne ostaja v hiši niti košček kruha, ko so poravnali posojila in troške /a obdelovanje polja in vinogradov. (Cujte! Cujte!) Take in grozneje razmere ne morejo biti neznane tudi novi vladi - saj je vlada uradnikov — in jej je bila dolžnost, da bi jih v svoji pro-gramatiški izjavi vsaj omenila in obljubila zboljšanje. Ko pa tega ni storila, ko iz nje programa-tiške izjave veje ledenotiirzla centralistička sapa, in ko je vrhu vsega nova vlada inaugurirala svoj nastop z usodnim činom največe krivičnosti in ne-hvaležnosti nasproti našim bratom i/. Češke (Dobro! Dobro!) in proti vsej desnici, sloneči na trdni podlagi jednakih pravic in jednakih dolžnosti za vse narode v monarhiji, mi Hrvatje stranke prava tej vladi ne moremo zaupati in jo hotno pobijali z vsemi sredstvi, ki jih ponuja ustava. (Živa polivala in ploskanje. — (Tovorniku so čestitali.) Politični pregled. TKST 28. oktobra lHyy. Volitve V delegacije ho se torej vršile ob gromu in šviganju strel, ki so jih metali veliko-nemški bogovi \Volf, Sclionerer in tnala družba z nebesnega oboka, vspenjajočega se nad nemško gcmeinhftrgachnft, doli na ljube gcmcinhiirglerje. Iro je voščil nemškim poslancem dober tek na dvornem obedu v Budimpešti, obdolživši jih s tem grešnega hizantiztna; gospod \Volf pa je — bržkone v bolje zatrdilo nemške vzajemnosti — pošiljal neinške poslance k vragu, podavši jim naj-Ijubeznjiveje zatrdilo, da — ne bodo več voljeni. Vsi ukupno — oni na schbnererjanskih klopeh na in teč — so proglasili postopanje nemških poslancev kakor sramoto! Tako se je zgodilo v soboto, prvikrat, ko gg. gemeinhurglerji čez dolgo zopet niso bili več v prijetnem položaju, da jim ne trebalo reči druzega, nego svoj »ne« proti vladi in večini, ampak so se morali odločiti za »da« ali »ne« ob važnem vprašanju. Prvikrat — in že je bila na kosih vsa ge-ineinburglcrijn. Kaj in kako bi še le bilo, ako bi zahtevali od teh ljtulij, naj ukupno pozitivno delajo?! Ako gospod grof Clarv ni udarjen z slepoto, je moral videti že minole sobote, v kako Hetno družino je šel v službo! Resnica je torej, da je večina le vsled iz-rečne želje krone privolila v to, da so se volitve vršile že minole sobote. Dejstvo, da je krona morala poseči vmes, je podobno fiascu grofa Clarvja kakor jajce jajcu. No, nemško novinstvo jo storilo, kar je moglo, da bi svojega ljubljenca potegnilo iz te neprijetne luči. Nemško novinstvo je stvaV za-sukavalo tako, kakor daje brzojavka z dvora v Budimpešti došla po volji grofa ('larvja, in da je le-ta se svojo navihanoatjo i/posloval volitve, da se je torej zgodilo, kakor je poslednji hotel. Stvar pa ni bila taka. Brzojav ka cesarjeva seje glasila: »Prosim, da obvestite J ji \v o r s k e g ti, da bi Mi bilo jako drago, ako hi se volitve v delegacije izvršile pred parlamenta-r i č n o p a v z o i n da meje vest o n a m e r -j a n e m od 1 o že n j u volitev zadela mučno. F r a n J ob i p. O tem je pa čisto irelevantno, kar nemški listi toliko povdarjajo, da Ja\vorski ni dobil brzojavke direktno, ampak potom grofa Clarvja. Kakt je, da je krona rešila prvi del naloge ministerstva Clarv-jevega. Tu ta fakt znači polom za poslednje. »Politik« vsklilca : Krona je dokazala s to brzojavko, da ve, na katero adreso se jej je obrniti, ko gre zii državne potrebe. Brzojavka, doposlann Clarvju za Jaworskega, je dokument, ki jasno konstatuje, da na najvišem mestu pripoznavajo večino. Še jednotnost vojske in kontrolni shodi. Iz brzojavk so naši čitatelji mogli razvi -deti, da gibanje na Ocškem vsled dogodkov na kontrolnih shodih zadobiva j«ko resen značaj. Vojna uprava mora uvideti sedaj, dn ta zde-afera spada med one, o katerih se pač ve, kje se pričenjajo, a se ne ve, kje jim ho zaključek. Tudi naOgerskem dela stvar vedno veče valove in postaja tako resna, dii je ministerski predsednik sani že začel tolažiti, (tovore, tla v odgovoru, ki ga skoro poda na neko tozadevno interpelacijo, poda zagotovilo, da odslej rezervisti ne IhhIo več kaznovani radi tega, ker so se priglasili v svojem materinem jeziku. Ker pa imamo jedno vojsko z istimi vojnimi Členi in z istim povelj n i m jesikom, menimo, da se na Češkem in Slovenskem ne ho moglo drugače postopati, nego na Ogerskem. In zopet in zopet vprašamo: je-li tega treba bilo?! V odgovor hočemo navesti dve nepobitni dejstvi. Leta in leta se je dogajalo do sedaj, da so se rezervisti priglašali tudi v svojem jeziku, a od nikoder ni bilo čuti, tla bi bilo vsled tega opažati kakov uporni duh ali rušenje discipline in tudi nemški povelj«i jezik ni zgubil vsled tega ni najmanje. Sedaj pa kar hkratu, letos, naj bi se bila pojavila grozna nevarnost?! Drugo in še veliko tehtneje dejstvo bi bilo, da je v enem celem sestavnem delu vojne sile — v deželni hrambi na < >gerskem in Hrvatskem — mndjarski, oziroma hrvatski jezik celo povelj ni jezik, ne da bi bili čuvaji jcdnotuosti vojske zapazili v tem ni naj-mnnjo nevarnost za duh, disciplino in sposobnost vojske. A povelj ni jezik pred fronto je vse kaj druzega, nego kakov tukaj na kontrolnem shodu! ("itn »hilje premišljamo o stvari in naj jo presojamo od katere-koli sttnni, vedno bolj prihajamo do zaključka, da je vsa ta »tukaj -afera prav prav zgrešen korak. Z bojišča v j u ini Afriki ni posebnih ' sporočil. Iz brzojavk so v prvo da slutiti, da so | Boerei telefonično zvezo z Ladvsmitoin porušili, da ! so že obkolili to pozicijo, da se pripravljajo na naskok in da je sleherni trenotek pričakovati tam resnih dogodkov. Boerei imajo na višinah \2 topov modernega zistema. V brzojavki, katero je general lloereev, Jau-bert, poslal angležkemu generalu NVitheju in v kateri izraža sožalje na smrti generala Svmonsa, izraža Jaubert tudi nado, da Vsevečni skoro stori konec tej ljuti borbi, izzvani od špekulantov brez vesti, ki so prišli v Transval le s tem namenom, da bi ( si nabrali bogastva in ki so le osleparili kompetentne činitelje v Angliji, zanesši v južno Afriko šibo božjo vojne. Domače vesti. Kliod pol. društva Kdinost in lOletnlca »Velesile« sta so vršila včeraj na veličasten način, ki je razveseljiv dokaz, kako lepo je razvita narodna zavednost v naši slovenski okolici, Shoda se je udeležilo okolo f)00 ljudi. Za danes naj omenimo samo, da so na političnem shodu krasno in temeljito govorili razven predsednika, gosp. prof. Mandiea: gg. dr. RvbiVf, dr. Gregor in, dr. Z n c c on iti drugi. Posebno o Zucconovem prelepem hrvatskem govoru smo se prepričali, kako se je med nami utrdila misel vzajemnosti med Hrvati in Slovenci. Po ofieijelnem delu so nas razveseljevali pevci in tamburaši »Velesile« in »Slave«, slišali smo navdušene govore in napitnioe gg. prof. Mandiea, prof. pl. Kleintnavcrja, dra. Zuccona, tira. Grego-rina in Benedikta (»taline, ki nam je podal zg<>> dovino »Velesile« tekom desetletnega obstanka. Spominjal se je onih zaslužnih členov društva, katere že krije prerani grob; navduševal je za drago materinščino, opozarjal na geslo «svoji k svojim« ter pozival vaščane, naj podpirajo svoja pevska društva, (i. Saticin-Drejač je opominjal, da bodimo med seboj zložni, a gosp. Ivamuščič nas je v humorističnem govoru spremljal na potu po vsej slovanski zemlji. Na zadnje se je nabrala primerna svota za namene družbe sv. Cirila in Metoda. Se le okolo pohtnoči se je velika Sanci nova dvorana začela prazniti. V polni meri so se torej izpolnile besede v nagovoru predsednika pol. društva »Kdiuost«, da bomo na tem shodu slišali marsikaj zanimivega in koristnega, Včerajšnji dan ostane gotovo še dolgo v živem spominu vsem udeležencem. Podrobno poročilo prinesemo v jutranji prilogi našemu listu. Dva obiska na hrvatskem giiiiiia/dju v Pazinu. Dne 20. t. m. je gospod namestnik grof (loess obiskal hrvatski gimnazij v Pazinu. Dal seje obvestiti o o k o 1 n o s t i h, katere je raz-nesel »Picoolo« in namestnik se je prepričal, dajo. bilo vse iz temelja zlagano. Gospod namestnik jo izrazil svoje zadovoljstvo. Dne 2H. t. m. pa je deželni odbornik dr. < 'hersieh, kakor člen deželnega šolskega sveta, obiskal isti gimnazij. Ni nam znano, kako menenje je gospod dr. ('hersieh odnesel seboj. Vsakako se nadejamo, da bo italijanska javnost po tem obisku drugače poučena. Ako vendar ne, bo pa — nje škoda. Trst najčistejše mesto. Tako bi vsaj morali sklepati po dejstvu, da nikjer drugod na svetu ni videti toliko pometanja ves ljubi dan. Ko bi vsaj v nedeljo popoludne, kedar je vse mesto na nogah, privoščali čistačem malo odpočitka! Ne le dotični delavci bi bili zadovoljni, ampak in zlasti tudi sprehajalci. Saj že podiranje raznih poslopij provzročuje dovolj prahu in zdi se nam, da res ni potrebno, če človek tudi v nedeljo popoludne ob vsakem desetem koraku stoji pred — metljo. Spomin na božjo pot mi sv. Gori pri Gorici. Pišejo nam : Ni [odraslega Slovenca ne Slovenke na Primorskem, ki ne bi bil v svojem življenju že obiskal znamenito svetišče na sv. Gori. — Po dolgih letih sem se tudi jaz zopet namenil na to božjo pot. Hil je vroč jesenski dan, ko sem odšel iz Solkana na sv. Goro. Kako zanimivo lepa, široka pot te vodi na goro! Vročina in leta so me primorala večkrat, da sem sel v senco ter občudoval krasno solnčnato goriško ravan z lepo Gorico, kjer povsodi biva naš rod. Fn kako je šele gori na vrhu! Zn cerkvijo na mali tratici je vsnjenih nekaj dreves, tudi sedežev je za utrujene romarje. — Nižje ste dve pokopališči, ker se je število onih, ki žele počivati na tem posvečenem kraju, pomnožilo. Sedanji vodja je poskrbel, da ho napravili še drug mi rod ver tik prvega. — Spreha-jaje se v bližnji okolici sem prišel na Fran Josipov mostovž, kjer potnik lehko občuduje del soške doline in daljna Brda. Ta mostovž z železno pregrajo je dal napraviti sedanji vodja svetišča v spomin cesarskega jubileja. Opazil sem tudi, da so na razpotjih napravljene tablice v treh jezikih, da se vedo romarji kam obrniti. — Stopi vsi v cerkev sem natančneje ogledal ta božji hram. Mojo oko je bilo presenečeno. Svetišče je vse prenovljeno, velike stenske slike osvežene ali na novo pobarvane. Vse v lepem redu, kakor se spodobi za tako imeniten kraj. Ko potnik vidi dobro vzdrževano pot, ki vodi 1111 Goro, razna nova dela in poprave v svetišču in zunaj, si ne more želeti drugega, nego k večemu, da bi se zvršile še one potrebne stopnice pod peto kapelico, v kateri vidiš »božje oko«.— Ko vidiš vso to, si gotovo radoveden, kedo tako skrbno gospodari nad vsem tem. Priprost, ljubeznjiv starček — naše gore list je to — ki to prijazno sprejema iu ti tolmači vse, kar si videl lepega in znamenitega. Taje preč. g. Andrej Le ban, vodja svetišča. On je najskrbnejši oče, vedno unet za dušni in telesni blagor pobožnih romarjev. To vam je vzgle-den duhovnik blagega, čistega značaja. Takih svečenikov potrebuje sedanji zaorani in pokvarjeni svet, ki išče le časti in dobička. Iz srca voščimo blagemu možu šo dolgo življenje, v blagor in tolažilo onim, ki prihajajo na sv. Goro iskat si tolažila in srčnega miru. Iz zavoda sv. Nikolaji!. Dične Slovenke v Kranju so priredile lepo obletnico našemu zavodu, doposlavši nam skupno <58 gld. 50 nč. o 11 gld. 50 nč. nam jc doposlala goapica Devova, a nabrala gospa Maj rova, 12 gld. pa je nabrala rodoljubna kuharica, kateri, žal, ne vemo imena. Lop izgled drugim Slovenkam po širni domovini naši. - Lahko si je misliti, kaj bi bil naš zavod, koliko dobrega bi lahko storil naši ženski mladini, ako bi naše rojakinje posnemale požrtvovalnost in rodoljubje uzornih rodoljubki'nj iz Kranja. Koliko naših deklet bi v tem zavodu lahko vzgajali v značajne žene in dekleta v prave narodnjakinjo, ki bi delale čast rodu in domovini! Tu, rojaki dragi, je pa tudi kos socijalnoga vprašanja, za katero pa so Slovenci še vedno — ne brigajo. Vsi socijologi ne rešijo tega vprašanja v Slovencih, ako ne bo sodelovala tudi priprosta žena. V tem pogledu greše toliko socijalni demokratje, kolikor krščanski socijalisti da se vse premalo brigajo za naše žensko v p r a š a n j e. Ali povrnimo se k našemu zavodu! Le-temu ni le ta namen, da daje svojim varvankam hrano in stanovanje ter jim preskrbuje službe, ampak ima tudi namen — vzgoje! Ima torej poleg one prvo omenjene naloge še drugo, velevažno, plemenito nalogo. Ženo hoče ohraniti narodu in veri! Naš zavod stremi po tem, da ona dekleta, ki so pod njega zaščito, postanejo krepostne žene in dobre gospodinje. Vzdratnite se torej, žene slovenske križem domovine! Pomagajte nam, da bomo mogle čim vspešneje dosezati postavljeni si cilj v blagor rodu našemit! Zlasti sedaj nam nujno treba pomoči. (Vato nam krvavi srce, ko moramo ker je stanovanje premajhno odklanjati dekleta, proseča pomoči. Ako bi imeli veče prostore, bi mogli vsprejemati vse prosilke. Tako pa so prisiljene drugod iskati prenočišča. Lep izgled je podal tudi gosp. Anton Hrast, učitelj na državni šoli, podarivši zavodu veliko knjig. S tem je postal ustanoviteljem knjižnice v zavodu. Tudi drugi rodoljubi naj bi posnemali ta izgled. Koliko knjig leži po kotili, katerh ni kdo ne čita in jih razjeda prah! Ali ni to greh? Ali bi ne bilo bolje, ako bi jih podarjali takim zavodom kakor je naš, da bi se ukaželjna mladina naša učila iz njih in da bi nehala biti mehaničnim strojem, katerega so drugi vrteli, kakor so hoteli. Naša ženska pa ne sme biti več tak stroj. Delavka naj bo le, ali naučiti se mora misliti in čutiti. Razmišljanje in čutenje še le povzdigujeta človeka in ga plemenita. Taka bodi naša prihodnja Slovenka ! Zmagoslava. Poziv. Podpisani vabijo vse člene pevskega društva »Kolo« na pogovor radi sestave novega odbora. Posvetovanje se bo vršilo dne 2. novembra v društveni sobi ulica Molio pieeolo Pogovor se prične točno ob 2. uri in bo do ure, ker ob tej uri se prične pevska vaja. Josip Kože, Ivan V i č i č, J a n k o S k o č i r. Oddelek pevcev pevskega društva »Kolo« poj de prihodnjo sredo, dne 1. prvega meseca, v Roeol na »osmico« k Lahu. Odhod iz pevske sobe ob 2. uri pop. Toliko na znanje prijateljem. Občili zbor »Delavskega podpornega društva« se ni vršil, ker je bila udeležba premala. Isti se bo vršil v nedeljo dne 12. novembra ob 10. uri zjutraj v društveni dvorani, ob vsakem številu udeležencev. O d b o r. Mesečni semenj v llerpeljah, bode namesto 2., dne 3- novembra t. I-, ker dno 2. novembra bo v Sežani star semenj. Slov. kut. akad. društvo Danica* je izvolilo na prvem tednem zboru v NI. teč. dne 2(>. N. slodeči odbor: Predsednik Anton Vadnal stud. pbil., podpredsednik Luka Arh stud. pliil., tajnik Anton Cvetek stud. iur.; blagajnik, Rudolf Lampe stud. agr.; knjižničar Bogumil Remec stud. pliil.; gospodar Matija Lavrenčio stud. iur. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju jo na občnem zboru dne 2J1. t. m. izvolilo nastopni odbor: predsednik: cand. pliil. Hinko Vodnik; podpredsednik: stud. iur. Milan Valentinčič; tajnik: stud. mod. Rudolf Kobal; blagajnik: stud. med. Gabrijel Hočevar; knjižničar: stud. pliil. Hinko Klcšnik; arhivar: stud. iur. Fran Bvtzek ; gospodar: stud. pliil. Niko Zupanič; namestnika: stud. tehn. Baltazar Biibler, stud. iur. Josip Zupančič. Zadnji pozdrav. Pišejo nam : V Rocolu je v soboto po noči umrl mlad mož, blaga duša, zna-čajen rodoljub, kije vzbujal najlepše nade. V njem smo videli bodočega voditelja roeoljskih Slovencev. Dragotin Hrovatin je umrl. Pred nekoliko loti jo bil ustanovil pevsko društvo «8voboda», ki pa je, žalibog, takoj opešalo in tudi propadlo, ker je njega ustanovitelj jel hirati telesno in je hiral dolgo, dolgo, do minole sobote, ko je izdihnil svojo dušo. Oddelek pevskega društva «Kolo» je sinoči na pok. domu zapel žalostiuko v pozdrav nekdanjemu pevcu Dragotlnu. Lahka mu zemlja slovenska! Naj počiva v miru ! Novi upravitelj civilne bolnice. Pišejo nam: Namen mi je že bil, da bi pohvalil tega moža. Ali bal sem so, da bi mu hvala vtem listu le škodovala. Počakal sem torej raje, da ga že enkrat postavijo na mesto, kjer bi moral biti že leta in leta. Novoimenovani gospod upravitelj Marsieh je sin slovenskih starišev, a žal, on ne zna našega jezika! Kar se pa tiče poštenja in vestnosti - ga nima vrstnika med magistratuimi uradniki. Marsieh je vzgojen in prepričan Italijan, ali je ob enem usmiljen in pameten, tako, da moreš lepo govoriti žnjim, tudi če nisi Italijan. On ne žali nikogar, kakor to delajo podrejeni golo-bradei. Kako delaven je ta človek, priča to, da mnogokrat dela po ves dan in še od 11 -!:>. /večer - vedno v svojem uradu. Poznajoči gosp. Marsieha poštenje, jra prosimo, naj ukrene potrebno, da po dvoranah in hodnikih bolnišnice ne bo več čuti tistih ščavov, ker to je že škandal in velika krivica, ako pomislimo, koliko tisi »Če v in tisoče v dajejo Slovenci temu zavodu ! Signatura italijanske ljudsko sohkc vzgoje. Pišejo nam : Kako opravičeno ponosni zamor jo biti italijanski kulturonosci na zares hvalevredne vspehe svojih v/.gojevalnih faktorjev, kaže v najjas-neji luči sledeči dogodek. Danes — v soboto - zjutraj pred osmo uro so nadepobii dečki, obiskujoči italijansko šolo v ulici deli' Istria, brez vsacega najmanjšega povoda napadli slabotnega šolarčka naše družbine šole pri sv. Jakobu ter so mu, pitajoči ga s priimkom »ščavo«, prizadeli, v imenu laške bru ture, globoko rano na glavi, iz katere jc kar curkoma lila kri. S krvjo obli t je pribežal nesrečni dečko v šolsko poslopje, kjer so mu izprali veliko rano, iz katere je izteklo s k o r a j pol litra k r v i, k r v i slovenskega otroka.....! Šolski voditelj je nemudoma obvestil v bližini nastanjeni polic, komisarijat. Ta oblastjo takoj vršila svojo dolžnost pravično in strogo in uverjeni smo, da spridene dečke laške brutture doleti zaslužena kazen. <Žc prav, tudi otroke treba kaznovati, kakor je kaznovati otroke. Ali vse drugačno kazen bi zaslužili stariši, ki tako vzgajajo svoje otroke, pa tudi vsi drugi, ki so sok rivi, da je šolska mladina — taka ! Op. ured.) Zbor društva -Dante Alighierl«. l)ne 21. tek. m. se je otvoril v Mcsini X. zbor društva »Dante Alighieri«. O tom zboru poroča »Pieeolo« jako previdno. Zamolčal je malone vse, kar bi moglo čitateljem odpreti oči o pravi nravi tega društva. Le sledeče besede so mu ušle: Tajnik jo posebno pohvalil (med drugimi) podružnico v Vidmu, ki si jo s trudoljubivo marljivostjo pridobila velikih zaslug za društvo. Govor«1 o šo-1 a h j o p o v z d i g o v a l p a t r t j o t i č n o <1 e 1 o-vanjo mnogih v z goj o v a t e I j o v, »ki na tujih tleh oživljajo češčenje domovine.« Priznati moramo, da nam odkritosrčnost » Indipendcnta« ugaja mnogo bolj. Ta list navaja obširno govor predsednika, poslanca Paskvala Villarija. I/ tega govora razvi -dimo marsikaj. Govornik je trdil, da so se po doseženi neodvisnosti Italije kršile meje italijanščini v prvi vrsti vsled tega, ker v Avstriji ne pripozna vajo diplom italijanskih vseučilišč ter so dijaki primorani obiskovati avstrijske univerze. Govoril je tudi o bojih slovanstva in italijanizma. Od izida te vojne bo odvisen obstanek naroda. Slovani da se vojujejo brez premirja; duhovništvojih podpira, pomaga pa jim tudi vlada avstrijska in — čujte! —- rus k a ! Italijani da premalo delujejo v tem pogledu. Slovani razširjajo svojo propagando celo v njih hišo — v videmsko pokrajino. K narodnemu boju pristopajo še jezikovni in politični prepiri. »Dante Alighieri« mora po svojih močeh podpirati Italijane v tem boju. Društvo mora raztegniti svoje delovanje na vse kraje, kjer govorč italijanski ter r a zš i r j a ti jezikovne meje. Zlasti se mora baviti z razvitkom italijanskih šol v inozemstvu. Govornik pričakuje, da bodo vsi Italijani podpirali to društv..... To so jasne besede. Hvaležni smo »Indipen-dentu«, tla jc potegnil zastor iznad namenov društva »Dante Alighieri«. Z govorom samim se ne bomo bavili. Ne mogli bi govoriti o lažeh, ki so v njem nakopičene glede podpiranja Slovanov od raznih vlad, da ne bi zašli v humoristično razposajenost. Za to pa nam je stvar preresnn. Ceterum eenseo »irredentam« esse delcnclainl Ali Že lic bo konca takemu škandalu f! C. k. namestništvo v Trstu je te dni izdalo tiskan »Razgl as«, pisan v ta k i-le slovenščini: Štev, 251470—09 IV b R a z g I a s e. kr. namestništva za Primorje od IS. oktobra 18SI0, štev. 23470, glede vvazanja živine iz Primorje v ()groško. Vsled ovlocza c. k. ministerstva za notranje stvari od dno 12. oktobra I SOK, štev. 34047, je izdal kr. ogr. ministerstvo za kmetijstvo sledeče naredbe o vvaianjn Živine iz Primorja v < >gr*ko» Prepoveduje se : radi ol»st«»je»V prešičje Kug«* vvažanje pre-sieju iz telile občin ni njim sosednih občin in sicer : okraj Cforiea: iz občine Dornilierga. /a živino, ki je določene za vvoz, treba uradno izdanih potnih listov poti jujočih da v kraju iz katerega prihaja živina, kakor tudi v sosednih občinah, oziroma v obmejnem občinskem ozcmljuin bilo v zadnih 40 dneh preil od posiljatvijo dotične živine nalezljivih bolezni gledč katerih obstoja dolžnost p rijan ljenja. Ako bi se mer živali take provenijenee dognala na postaji dovoza kuka kužna bolezen, posije se dotični transport — v kol i kov se ne dovoli, da bi se živina prevozila v javno klavnico združeno železni on'm tirom postajo na postajo na katerim se je živina oddala nazaj. Te-le oredhe stope takoj v veljavo. Živinski transporti, ki bi se v kljub prepovedi ovažali se bodo po ^ 15f> člena VII postave od 1 sss zaplenili. To daje se na splošno znanje. Mi pa vprašujemo: Ali še ne bo konce takemu škandaloznemu sestavljenju uradnih razglasov. Ne le, da je to krvavo žaljivo za naš jezik in torej tudi za našo narodnost, ampak je tudi krvava ironija z ozimni na namen takih razglasov. Taki razglasi naj bi bili menda ljudstvu v pouk. V ta namen morajo biti sestavljeni v jeziku, katerega kdo ume, ne pa v kakem — volapiiku, Grozna nesreča se jo dogodila minolo noč na tukajšnji postaji južne železnice. Bilo je ob 2. uri popolunoči, ko so premikali neki tovorni vlak. Železničar Povli je opravljal posel vezanja vagonov jednoga z drugim. Ko je hotel zveza ti neki voz, na katerem so bile naložene deske, je zadel z glavo v jedno desko, vsled česar se mu je glava pripognila tako, da milje prišla med železni plošči, kakoršnje so ob konceh vozov. Železni plošči sti mu seveda stisnili glavo in truplo je palo pod kolesa, ki so mu odtrgale obe nogi od trupla. V dveh do treh minutah je nesrečni mož dihnil zadnjikrat. Kakor čujemo, pripisujejo vzrok tej nesreči dejstvu, da so bile deske na dotičnem vagonu slabo naložene, to je, da je več »lesk segalo preko roba vagona. Povli ni videl tega, ker je bila tema, in to je provzročilo njega grozno smrt. Ta strašni dogodek naj bo v svarilo, da bodo odslej bolj pazni ob nakladanju na vozove. Omenjeno bodi še, da je hilo ponesrečenemu nekaj nad 30 let, da je bil oženjen in da ima tudi otroke. Prijetnost! zakonskega stanu. V soboto popohulnc je .'17-letna Marija F. z Ae»piedotta št. •'»N iskala pomoči na zdravniški postaji, kjer so ji obvezali več ran in natiskov, katere je dobila malo prej v bitki z lastnim soprogom. Dražbe premičnin. V torek, dne 31. oktobra ob 10. uri predpoltulne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na trgu Ponterosso št. i), hišna oprava; v ulici S. Maurizio št. iir v ulici S. Lazzaro št. l.!), hišna opr va. Loterijske številke, izžrebane dne 2S. t. in.: Ibtnaj S •]<) 7<) 15 < tradec • 4»; »10 7 'J K2 70 Različne vesti. Minister, nasprotnik steznika. Romunsko mi-nisterstvo je izdalo vseni ženskim učiliščem na-redbo, s katero prepoveduje učenkam nositi steznik (modere). V razlogih navaja, da je znanstveno in po izkušnjah vsakdanjega življenja dokazano, da je steznik škodljiv zdravju, ker ovira razvoj telesa in svobodno delovanje nežnih delov oprsja. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Duuaj ."»0. Cesar se jutri zjutraj povrne iz (iodolio na Dunaj. Kudfnipcsta .'»O. Včeraj je bil ustanovni shod deželne zveze izdajateljev listov ogerskih. Kini Parlament je sklican za dan U. novembra. Praua .'»O. Demonstracije radi odprave jezikovnih na rede h se nadaljujejo po ravnih krajih ('eške in Moravske. Dunaj ;10. Neki dunajski list, je izvedel, da načrt za premem bo volilnega reda za Dunaj ni predložen v cesarsko potrjenje. Budimpešta 30. V današnji seji zbornice poslancev je posl. Baraba« intepeloval radi kazao-vanja rerervistov na kontrolnih shodili. Barcelona 20. Več prebivalcev so se branili plačati predpisane jim davke. Vojna v južni Afriki. Pariz 30. « Keliode Paris» javlja :< hlličnjaki holandske in irske kolonije v Parizu se snidejo danes, da zasnujejo odbor, ki bo imel nalogo, zasnovati v Kvropi gibanje Boercem v prilog. Pretorija 27. Došla je vest, da je M a tele i n g vsled o h s t r e I j c v a n j a v p lame n u. Boerei se pomikajo proti Ladismvthu in je vsako uro pričakovati naskoka. Latl.vsiilitll .'50. Renterjeva pisarna javlja: Boerei vedno bolj ohkoljtijejo Ladvsmith. Civilne, ne. 2<> Hanpt-postlagornd Wien. Dr. JOSIP MARTIN^ doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezii ae je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od S do s9/, zjutraj in od I do 'J popoludne. — Za uboge od 2 do 3 v ultoi Moliti pieoolo štev. 1, I. nadstr. najboljše berilo in darilo je vsestransko jato pohvaljena Mm in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se liore sum lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in drage blažiti in prav olikati) ter se dobi zh predplačilo 1 gld. 80 kr., po posti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenilču na Dunaja, m. Bez., Hegergasse N. 15, Z. 8t., Th. 12. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denan, uko lii mu kupee poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Šivalnih strojev |vana tovarniška zaloga lv<1,lcl J<1* d v Izubijani Dunajska cesta 13. priporoča svoje pri-poznano najboljše šivalne stroje za domačo porabo in obrtniško potrebe Gonilniki zastonj in franko 100 do 300 goldinarjev zatnorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vriizpeeavaiijem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. 1'oniidee pod naslovom Ludwi(j Oesterreicher v, Budimpešti. VIII Deutschegasse 8. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Ataaiflro Levi Miozi v Trsta. Pinz/a Kosario žtev. '2. lAolsko poslopje). Itoirat l/bor v tapetarijali, /rtalili in slikah. Ilustriran eenlk vrat h hi franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da hi »e za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo ! FTLTJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bntteiiiini in menjalnimi posli, kakor: h) VHprejema uplačila na tekoči račun ter jili brestnje: Vrednostne papirje: po 2" „°/0 proti r. dnevni odpovedi .11 o 1.> •I - H B ti 1 - •< •• ^'l/o ^ mesečni a1'n H 1 ° * 0 n 0 i »V/o 1 letni lfapoleone: po 2 "„ proti 20 dnevni odpovedi •JI 0( Ji) •1 - "t .0 » ' M - -!>4°/o m mesečni , a °/o . »i .. Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 26. oziroma 2. avgusta naprej. h) Za giro-conto daje 2a4u/„ do vsakega zneska; izplačuje »e do '20.000 gld. a cheque; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajnjo v posebni uložni knjižici. e) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačlla iu naj se je to zgodilo katero si hodi uradnih ur. Sprejemu za svoje con to - eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, iiienjice za Trat, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter i/.tirjava nakaznice, menjice iu kupone proti primerni proviziji. F I L I J A L K A c. kr. griv. astrijsk® Kreditnega zavoda za trgovino in ohrt v Trstu. Novo! za vplafiila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkazi"/,, ao-dnevni odkaz 2D///0 „ JJ-mesecni .. '2* . " J»\uo • 2VSi na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. jiuiij«, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni o d d el. vrjJ i. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez olirest Nakaznice na Dunaj, Prago, IVAto. Brno, Kvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, (iablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomnc, Heichenbeig, Saaz in Šolti ograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja bitku 1" ,„, provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejAimi pog