Kamniški občan
LETO XXXIV
KAMNIK, 11. MAJA 1995
Danes bo v Kamniku odprt 1. Mednarodni bienale akvarela
Nov prispevek k promociji Kamnika
Danes, 11. maja, zvečer bodo na gradu Zaprice odprli pomembno slikarsko razstavo - /. Mednarodni bienale akvarela. »Ta prireditev bo vsekakor zelo pomembna za uveljavitev Kamnika doma in v svetu ter bo gotovo mejnik v kulturnem življenju Kamnika,« je med drugim dejal na predstavitveni tiskovni konferenci v Ljubljani iupan Tone Smolnikar, hkrati tudi podpredsednik pripravljalnega odbora, ki ga vodi minister za kulturo Sergij Pelhan, v njem pa so še Tone Ftičar, Biserka Močnik, Mirina Zupančič, Marjan Kocjan in Milan Zenaič.
Žirija je pod vodstvom Aleksandra Bassina po opravljenem javnem natečaju
odločila, da bo Slovenijo na razstavi zastopalo IS a vtoriev s po največ tremi deli, poleg tega pa se bo bienala s svojimi akvareli udeležilo 23 slikarjev iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije.
Kot je povedala Biserka Močnik, vodja projekta, se je občina Kamnik odločila za organizacijo te velike prireditve, ker poleg kulturno zgodovinske identitete starega mesta lahko naš kraj uspešno turistično promivira le kultura in to na kvalitetni ravni. Kamnik pa se lahko postavi s tradicijo akvarelov, ki jo je začel te pokojni Aladin Lanc, svoj prispevek pa je dal tudi kamniški rojak Miha Maleš. Zato bo ob tej
priložnosti v Maleševigaleriji odprta soba njegovih akvarelov.
Vsako bienalno prireditev naj bi posvetili določenemu slikarju. Letošnja bo posvečena spominu Mihe Maleša. Z njo pa bo naša občina obeležila tudi 50-letnico zmage nad fašizmom.
Organizatorji že razmišljajo, da bi do prihodnjega bienale v Kamniku pripravili študijsko obdelavo vseh slovenskih slikarjev akvarelistov.
Pra v gotovo bo ta prireditev, kot je zapisal v katalogu razstave župan Tone Smolnikar, potisnila Kamnik v vrh slovenskega kulturnega dogajanja.
<fs)
S 4. seje občinskega sveta
Odločali bodo o predlogih z navedbo od kod vzeti
Na 4. seji občinskega sveta 19. aprila,vodil jo je predsednik Igor Podbrežnik, so občinski svetniki posvetili največ pozornosti osnutku občinskega proračuna za leto 1995. Čeprav so k osnutku dali precej predlogov in pripomb, ki naj bi jih župan kot predlagatelj proračuna pri pripravi pre-
Mnenje stanovalcev Šutne o odprtju prometa
(poglede na ureditev prometa skoz Šutno preberite na 8. in 9. strani)
dloga upošteval, so bili načelno z osnutkom zadovoljni, saj so ga sprejeli skoraj soglasno, le z dvema vzdržanima glasovoma. Bojan Mlakar, dosedanji v.d. tajnika občine, je uvodoma povedal, da ob 5% dovoljeni rasti proračunske porabe ni mogoče priča-
kovati in ne zagotoviti zakonsko določenih obveznosti občine. Seveda pa je bilo treba pred tem lanskoletno dogovorjeno porabo zmanjšati za 18% na račun prenesenih obveznosti iz občine na državo, predvsem na področju kulture in socialnega varstva.
Letošnji proračunski prihodki naj bi tako znašali 1,402 milijona tolarjev.
Predlagatelji proračuna so pri predlogu razporeditve proračunskega denarja upoštevali predvsem naslednja merila: zagotovili naj bi plače koristnikom proračuna v skladu z merili v negospodarstvu, za materialne stroške pa naj bi jim priznali 5% več kot lani, s proračunom naj bi zagotovili tudi nadaljevanje sofinanciranja podjetništva, turizma, kmetijstva in preureditev kulturnega doma. Na komunalno cestnem in energetskem področju naj bi imele prednost že začete investicije. Nadaljevali naj bi tudi z že vpeljanim kreditiranjem stanovanjske izgradnje, del denarja pa naj bi namenili in adaptirali socialna stanovanja. Po osnutku proračuna naj bi skoraj 70% vseh
proračunskih sredstev namenili področju družbenih dejavnosti, komunalni dejavnosti, pospeševanju turizma, obrti, podjetništva in kmetijstva. Programi skladov naj bi predstavljali 17,6% delež proračuna. Za kritje stroškov ob-tinske uprave pa naj bi namenili
Naslednja, 10. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 25. maja. Prispevke sprejemamo do srede, 17. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. maja.
Alfred Klinkan - A vs trija Dirigent, 1984, akvarel
Ob stoletnici rojstva kamniškega slikarja
(prispevek o njegovem življenju in delu preberite na 7. strani)
Spet korak naprej pri oživljanju meščanske korporacije
/© ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bomo 15. 5. 1995 spremenili telefonsko številko za Tomšičevo 1 in Glavni trg 10.
Nova številka je 817-113.
Na Tomšičevi 1 smo spremenili tudi številko telefaksa, ki je 817-433.
9,15% delež, 3,15% pa za kritje ostalih stroškov splošne porabe.
Iz pestre in obsežne razprave povzemamo nekaj najbolj značilnih misli posameznih svetnikov.
Najprej so se precej časa zadržali pri vprašanju, ali naj bo finančni načrt sklada stavbnih zemljišč sestavni del občinskega proračuna ali ne, glede na to, ker je sklad po zakonu še vedno pravna oseba. Večina svetnikov se je nagibala k temu, da se celotna sredstva za ta namen izkazujejo v občinskem proračunu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Končno je prišlo le tako daleč, da je v petek, 28. aprila, dobrih 60 upravičencev uradno podpisalo izjavo o ustanovitvi agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik. Žal niso prišli vsi, ki so bili vabljeni. Tako torej agrarna skupnost še ne more biti tudi uradno registrirana, dokler ne dajo svojega uradnega podpisa še ostali upravičenci, ki so postavili zahtevek in imajo že urejeno vso potrebno dokumentacijo. Zanje bo sklican poseben sestanek v maju in če bodo vsi prišli, se bo tudi Meščanska korporacija lahko potem uradno registrirala.
Vendar cilj s tem še daleč ne bo dosežen. Najtežji boj se bo pravzaprav šele začel. Nazaj bo potrebno dobiti podržavljeno premoženje. Pri tem je bil zakon na-
pisan na kožo samo določenim, zato bodo še hude težave pri vračanju odvzetega premoženja. Da je vse skupaj le bolj pesek v oči, pove tudi to, da tistih deležev, za katere upravičenci ne bodo mogli dokazati, da so njihovi, ne dobi nazaj Meščanska korporacija, kar bi bilo najbolj logično in naravno, ampak ti ostanejo podržavljeni!
Vendar ne glede na vse krivice, ki na novo nastajajo, bo potrebno čim prej doseči, da se bogastvo bistriških gozdov, ki ga zadnji dve leti neusmiljeno izkorišča država - podobno so po dolgem in po-
čez sekali takoj po drugi svetovni vojni - ne steka samo v Ljubljano, ampak da ga bo vsaj del ostalo tudi v Kamniku.
Vsi ostali upravičenci, ki se še niso mogli ponovno vključiti v Meščansko korporacijo v prvi fazi, zaenkrat še niso ničesar zamudili. Pri odvetniku BORUTU PODGORŠKU v Kamniku naj preverijo, kaj jim od potrebne dokumentacije še manjka, da se bodo lahko po dopolnitvi enakopravno pridružili ostalim upravičencem.
B. POLLAK
T/govina z obutvijo
Staline
Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese)
Pestra ponudba poletne obutve, posebno platnenih copat.
Možnost plačila s plačilno kartico LB ali na odlog. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
SRČEK
Kamnik, Glavni trg 8
tel.:831-520
Osebna, poslovna in druga darila po ugodnih cenah:
- ure Seiko, Casio, Lorus
- Samsonite, program Zlppo In Ronson
- usnjeni izdelki EL CAMPERO in USSARO
- pisala UNI-BALL In PARKER
Posebej za mlajše: * papirna galanterija CARTOMARCA
• avtomobilski modeli BURAGO
* velike plišaste igrače Odprto: 9h-20", sobota 8"-13h, nedelja 15n-19n.
Smo prva trgovina v Kamniku, ki le odprta tudi v nedeljo popoldan!
c4\
Mednarodni bienale V A R E L A
11. Maj  - 11. Avgust 1995
Grad Zaprice . Galerija Mihe Maleša
Občina Kamnik . Seltretariat za družbene dejavnosti
S 4. seje občinskega sveta
Odločali bodo o predlogih z navedbo, od kod vzeti
(Nadaljevanje s L strani)
Ob tem je Igor Podbrežnik opozoril tudi na vprašanje obračanja sredstev sklada v različnih bankah, na pr. v Krekovi banki. Milan Windschnurer je pojasnil, da so po sklepu upravnega odbora sklada polovico skladov-nega denarja vezali v tej banki, polovico pa v Novi Ljubljanski banki. Na Podbrežnikovo vprašanje, kdo bo vrnil 12 milijonov SIT, ki jih bo sklad vložil v napeljavo plinovoda skozi Šutno, pa je dejal, da bo to moral storiti kon-cesionar za izgradnjo plinovoda.
Miha Novak se je zavzel za
Pavel Ocepek je dejal, da je bil načrt za kanalizacijo v Komendi izdelan že leta 1993, vendar je bil program prekinjen zaradi izgradnje telovadnice.
Vinko Ovijač je tudi predlagal, da bi morali pri delitvi proračunskega denarja bolj upoštevati število prebivalcev v krajevni skupnosti. Ni soglašal s tem, da bi v turizmu samo tiskali prospekte in se šli promocije, nič pa ne bi storili za zagotovitev potrebnih prenočišč in usposobitev ljudi za delo in življenje s turizmom.
Po mnenju Staneta Zamika je v osnutku za lani za šport pri-
Volitve in imenovanja
Imenovan nadzorni odbor občinskega sveta
Občinski svet je za člane nadzornega odbora občinskega sveta imenoval: Zvoneta Cveka, Janeza Jegliča, Matevža Koširja, Pavlo Oblak Mizori, Mira Petka, Marijo Reba in Jožeta Tomelja.
Odbor bo na svoji prvi seji izmed svojih članov imenoval predsednika.
V komisijo za določitev praznovanja datuma občinskega praznika je občinski svet imenoval:
za predsednico Marjeto Humar, za podpredsednika Janeza Majcenoviča in za člane Branka Božiča, lllko Jesenik, Poldeta Miheliča, Janeza Repanška in Rafaela Sitarja.
Ker morajo biti vsi člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja iz vrst občinskih svetnikov, je svet namesto dosedanjih članov Marije Reba in Dušana Štrajharja izvolil za člana komisije svetnika Rajka Bajdeta in Rudija Meršaka.
to, da bi morala občina pridobiti več dodatnega denarja poleg rednih proračunskih virov. Po njegovem mnenju bi se morale v občinskem proračunu videti vse krajevne skupnosti. Kritično je ocenil tudi predlog, naj bi občinska uprava imela 46 zaposlenih. Zadostovalo bi 8 ljudi z visoko izobrazbo, ostala opravila pa naj bi oddajali različnim izvajalcem. Vinko Ovijač je opozoril na problem kanalizacije na območju Komende, Most in Križa, pred tem pa bi bilo po njegovem urediti problem regulacije vodotokov, ki povzročajo poplave.
kazal 7 milijonov SIT manj denarja, kot pa ga je proračun dejansko zagotovil. Po njegovem ne bi smeli nekaterih privilegiranih ali, kot je dejal, strankarskih društev financirati neposredno, pač pa preko občinskih zvez. Zavzel se je tudi za zagotovitev denarja za mestno kopališče, ki je nujno potrebno prenove.
Tudi Rudi Meršak je menil, da je krajevnim skupnostim namenjenega premalo denarja. Dejal je, da je program za podjetništvo in turizem prepis lanskega programa in naj bi za Terme Snovik občina dala le posojilo. Vprašljiv
je tudi program alpskih cest, kjer da se nič ne dogaja. Več denarja pa bi morali zagotoviti za ekološko rento.
Drugačnega mnenja pa je bil Anton Hočevar, ki je dejal, da smo turizem in podjetništvo opredelili kot prednostni panogi in da zato programov ne bi smeli stalno menjati. V Terme Snovik pa naj bi občina vložila svoj kapitalski vložek, ne pa posojilo.
Božo Pilej in Miha Prosen sta poudarila potrebo po zagotovitvi zadostnih sredstev za vzdrževanje šol.
Glede na številne predloge po zagotovitvi dodatnih sredstev za posamezne naloge je Rudi Capuder predlagal, naj svet sklene, da bo ob obravnavanju predloga proračuna odločal samo o tistih predlogih, pri katerih bodo predlagatelji navedli tudi vir financiranja. Predlagal je tudi, naj bi občinske službe do konca leta popisale vsaj tisto občinsko premoženje, ki je sestavni del premoženjske bilance občine. Oba predloga je občinski svet sprejel kot posebna sklepa.
Predlagatelj osnutka proračuna Tone Smolnikar je dejal, da bo s spremembo zakona o upravi občina spet dobila nazaj nekatere pristojnosti, kar bo pomenilo tudi spremembe v financiranju. Verjetno ne bo treba zaposliti 20 novih ljudi, toda od 12 do 15 jih bo pa treba, je dejal. Občina sedaj nima človeka za podjetništvo, ne za turizem, prav tako ne ekologa itd. Soglašal pa je s predlogom, da bo racionalneje nekatere naloge opravljati pogodbeno. Glede Term Snovik pa je menil, da je treba čimprej urediti vprašanje statusa pravne osebe oz. družbe, ki bo gospodarila na tem področju.
Tuhinjska cesta obvoznica ob gradnji avtoceste?
Ob sprejemanju sprememb prostorskih sestavin občinskega družbenega plana in informacije o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vransko-Blago-vica so svetniki največ govorili o možnosti in posledicah, če bo
za čas gradnje avtoceste skozi Črni graben promet preusmerjen skozi TUhinjsko dolino. Sedanja cesta povečanega in težkega prometa ne bo prenesla. Zato bi jo bilo treba v primeru uporabe v ta namen predhodno usposobiti in na koncu ponovno obnoviti. Prebivalci Motnika, blizu katerega bo avtocesta vstopila v 1600 m dolg predor Jasovnik, so ob obranavi lokacijskega načrta posebej poudarili, da je treba storiti vse, da ne bo ogrožena oskrba s pitno vodo, da čiščenje ceste ne bo smelo vplivati na okolje, da ne sme biti okrnjen dostop do kmetijskih zemljišč ter gozdov in podobno. Kljub temu pa je svetnik Miha Novak menil, da bo tunel povzročal precejšnje onesnaževanje Zajasovnika. Zato bi prebivalci morali prejemati neko rento.
Rudi Meršak je opozoril na nevarnosti za okolje in ljudi, pri tem je omenil tudi osnovno Šolo v Šmartnem, ki bo tik ob zelo prometni cesti, če bo ves promet preusmerjen preko Tuhinjske doline. Dejal je tudi, da so vse ocene o koridorjih avtoceste neobjektivne, ker so narejene od plačanih državnih ustanov.
Občinski svet je po krajši razpravi oba predložena dokumenta sprejel.
Osnutek občinskega statuta sprejet le z nekaj pripombami
K osnutku občinskega statuta, ki ga je obrazložil Janez Jeglič, predsednik komisije za pripravo statuta, svetniki niso imeli dosti pripomb. Omenimo naj predlog župana Smolnikarja, po katerem bi morali v statutu dopustiti, da župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno ali pa tudi ne. Osnutek statuta je namreč predvidel, da mora biti župan profesionalec, kar pa naj bi veljalo šele za naslednji mandat. Demitrij Perčič je predlagal bolj natančen opis grba občine, Rudi Meršak pa vaške skupnosti, v mestu pa četrtne skupnosti.
Pavel Ocepek je omenil mnenje vladne službe za zakonodajo, po katerem krajevne skupnosti ne morejo biti pravne osebe.
Miha Novak je predlagal nekaj dopolnitev k pristojnosti občinskega sveta in župana. Po mnenju Milana Windschnurerja bi morali občani na zborih ne samo razpravljati, pač pa tudi kaj odločati. F. SVETELJ
1. maj - naš praznik
Letošnje praznovanje 1. maja je bilo nekoliko drugačno, a nič manj veselo. Na predvečer so na vrhovih goreli kresovi, tudi v Kamniku, in tako obujali zgodovino. Čeprav tokrat brez posebne organizacije, so ljudje množično proslavili svoj praznik.
Na Starem gradu je bilo živahno. Že na večer pred praznikom se je zbrala velika množica ljudi, ki so se veselili pozno v noč, nekateri celo do jutra, veliko pa je bilo mladine. Kakor je bilo v navadi že dolga leta, so zgodaj zjutraj na praznik ljudje hiteli na Stari grad, tako stari kot mladi. Lepo jutro je vabilo, pa tudi nekaj reklame je pripomoglo, da so prišli mnogi, ki so za ta dan načrtovali kaj drugega. Prijetna družba se je zadržala še dalj časa. Prihajali so novi, drugi pa odhajali. Glasbeniki so igrali celo noč, druga skupina pa je nadaljevala v dopoldanskih urah. Prvomajskega golaža sicer ni bilo mogoče dobiti, ker ga je zmanjkalo že ob 5. uri zjutraj, zato pa je bilo na voljo marsikaj drugega. Čudovit pogled na zasnežene kamniške vršace je praznovanje še polepšal.
V Kamniški Bistrici pri Jurju se je zbrala velika množica ljudi, čeprav se za to organizacijo tradicionalnega prvomajskega srečanja ni nihče odločil. Kljub vsemu pa so prišli godbeniki Mestne godbe iz Kamnika in moški pevski zbor Solidarnosti iz Kamnika. Godbeniki so pod vodstvom Francija Lipičnika zaigrali več koračnic, za uradni začetek ob 11.
uri pa slovensko himno in inter-nacionalo, pevski zbor pod vodstvom pevovodkinje Ivice Ropaš pa je zapel več delavskih in narodnih pesmi.
Tone Smolnikar, župan kamniške občine, je v priložnostnem nagovoru spomnil na dni v preteklosti, govoril o sedanjosti, o gospodarskih zagatah in problemih in izrazil mnenje, da bi 1. maj moral ostati praznik, saj ni ideološko opredeljen.
Ob lepem in razmeroma toplem vremenu so udeleženci, več sto jih je bilo, nadaljevali s srečanjem. Tukaj golaža ni zmanjkalo, na razpolago pa je biio kar nekaj specialitet, tudi za gašenje žeje. Veselo razpoloženje je trajalo do poznih popoldanskih ur, ne samo na tem srečanju, ampak tudi pri Domu v Kamniški Bistrici, pri spodnji postaji žičnice, na Kraljevem hribu in še marsikje. Posamezne zaključene družbe so organizirale piknike, dišalo je po pečenem mesu in drugih dobrotah.
Prvi maj leta 1995 ni bil okrnjen. Ljudje so ta dan izrabili za razvedrilo in za prijateljska srečanja.
Zelo živahno je bilo v Arbore-tumu Volčji Potok, na Veliki planini, pa tudi po drugih hribih so gostili planince.
Prvi maj, marsikdo z rdečo rožo v gumbnici, smo proslavili veselo, skromno, a lepo in dostojno, kot se za tak praznik spodobi.
STANE SIMŠIČ
Srečni trenutki vrnitve na Jesenicah v juliju 1945.~
Razstava ob dnevu upora proti okupatorju
Nikoli več
Komisija za politične zapornike, internirance, izgnance in vojne ujetnike pri ZB NOB občine Kamnik in Društvo taboriščnikov -ukradenih otrok sta na predvečer dneva upora proti okupatorju v sredo, 26. aprila, v sodelovanju z občinsko zvezo kulturnih organizacij Kamnik v Razstavišču Veronika skrbno pripravila svečanost ob odprtju zanimive razstave Nikoli več.
Razstava, ki je odprta do 14. maja, namenjena počastitvi 50-le-tnice konca druge svetovne vojne, zmage nad nacifašizmom in osvoboditve koncentracijskih taborišč ter vrnitve preživelih izgnancev v domovino prikazuje fotografije taborišč in spomenikov ter znamke iz zbirke Ferda Cvetka, filatelistično zbirko pisem iz zapuščine pokojnega Bojana Pečarja, poleg tega pa tudi fotografije in dokumentarno gradivo o ukradenih otrocih
neuklonljivosti, pogumu, kljubovanju, junaštvu; priznanje smiselnosti žrtvovanja, tudi za ceno najdražjega in največ vrednega, kar človek premore: lastnega življenja. To je zahvala zavednim in odločnim. Čestitka pogumnim in nezlomljivim... Nikoli več okupacije, nasilja človeka nad človekom, internacije, ukradenih mladosti, ukradenih, pohabljenih, uničenih življenj. NIKOLI VEČ VOJNE!«
Župan Tone Smolnikar je v pozdravnem govoru izrazil prepričanje, da so besede iz naslova razstave še bolj zgovorne za tiste, ki so preživeli vse muke druge svetovne vojne. Ta razstava pomeni delček v mozaiku iz teh tragičnih štirih in petih let, ki jih je doživljalo slovensko ljudstvo. Poudaril je, da se Slovenci še nismo pobratili, kot bi se po 50. letih morali. Ni pomembno, ali smo se rodili
Neodposlano pismo mamici
Eno dušo le na svetu imam, najzvestejšo, kar jih pač poznam. Srce mi umiri, dušo spokoji, oh, da bi jo videla enkrat še. Mamica moja, k vam bi rada, k vam le za hip se razjokat. Če bi pri meni mama bila, glavico bi mi pogladila.
Daleč proč od rodne sem zemlje, mamo iščem, a ne najdem je. Življenje je težko in srce je bolno, oh, da bi jo videla enkrat še. Mamica moja, k vam bi rada, k vam le za hip se razjokat. Če bi pri meni mama bila, glavico bi mi pogladila.
ROZKA LAVRINC, napisano v taborišču
Župan Tone Smolnikar govori množici udeležencev v Kamniški Bistrici
iz dokumentacije celjskega muzeja. Razstava pa nas seznanja tudi z nekaterimi pričevanji o trpljenju v taboriščih, ki jih sicer hrani kamniški muzej.
Uvodne besede je spregovoril Tone Ftičar, vodja strokovne službe ZKO Kamnik in soorgani-zator razstave: »Gre za pričevanje vsaj o delu strahot druge svetovne vojne, o duhovnem in fizičnem nasilju, okupaciji, internaciji, skrajnih mejah trpljenja, smrti. O zločinih, opravičevanih in ute-meljevanih z vzpostavljanjem novega svetovnega reda, o krvavem uveljavljanju poblaznele ideologije, o večvrednosti enega dela na račun podjarmljenosti, zasužnjenosti in celo najbolj brutalnega odvzema pravice do golega življenja drugemu delu človeštva... To je pričevanje o boju in zmagi nad pošastjo človeške omejenosti, podlosti, sprevrženosti, brezsrčnosti, zve-rinskosti, nečlovečnosti. Zato je to tudi poklon milijonom žrtvovanih življenj, z našo zavestjo izpisan epitaf nad brezimnimi gomilami žrtev - mrtvih, ranjenih, pohabljenih, sestradanih, prezeblih, poni-ževanih. To je spomenik njihovi
kot otroci komunizma, socializma. V tem trenutku je pomembno, da smo Slovenci drug z drugim, da skupaj potegnemo voz gospodarstva, voz slovenskega razvoja hitreje naprej. Hkrati je pozval tudi Kamni-čane, naj bomo strpni, bodimo bratje, bodimo Slovenci in nadaljujmo uspešne korake naprej. Vsem zbranim je ob koncu slavnostnega govora zaželel lepe praznike.
O težkem življenju v koncentracijskih taboriščih je govoril Ferdo Cvetko, soavtor razstave in interni-ranec v Mautthausnu.
Otvoritveno slovesnost so popestrili z glasbeno-literarnim recitalom »A v srcih vseh svobode pesem živo klije« študentje filozofske fakultete Goran Završnik, Urška Zajec in Maja Poljanec, ki je med drugim recitirala tudi pesem Neodposlano pismo mamici, ki jo je v taborišču Ravensbruck napisala interniranka Rozka Lavrinc. Božo Matičič je iz harmonike izvabil tudi zvoke himne internirancev »Oh, kako je dolga, dolga pot...«.
Za to slovesnost so pripravili spominsko poštno pisemsko ovojnico s spominskim žigom in znamko. VERA MEJAČ
Francoski funkcionar za turizem v Kamniku
Slovenijo je v torek, 25. aprila, obiskal g. Bernard Serres, generalni inšpektor Francije za turizem, ki je hkrati predsednik delovne skupine za protokol - turizem Alpske konvencije.
Alpska konvencija je sporazum o varstvu Alp, s katero države podpisnice prevzemajo skupno odgovornost za varovanje in dolgoročno gospodarjenje v Alpah. Podpisnice sporazuma so poleg Slovenije še Avstrija, Italija, Francija, Monaco, Liechten-stein, Nemčija, Švica in Evropska unija.
Po kratkem ogledu razstave cvetja v Arboretumu Volčji Po-
tok in Kamnika je gospoda Bernarda Serresa ter dr. Milana Na-prudnika, predsednika stalnega odbora Alpske konference z Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, sprejel kamniški župan Tone Smolnikar. Razgovora so se udeležili tudi Simon Mavsar, podžupan občine Domžale, Aleš Ocepek, direktor Arboretuma, Marijan Štele, bivši član izvršnega sveta občine Kamnik in vodja projekta Alpske ceste, ter Darinka Prešeren, svetovalka za podjetništvo z Upravne enote Kamnik.
Po pozdravnem nagovoru župana Toneta Smolnikarja je be-
seda tekla predvsem o položaju kamniškega turizma danes; o prednostih, ki jih moramo izkoristiti (Arboretum, čista neokrnjena narava, kulturne in zgodovinske znamenitosti). TUristom moramo ponuditi tisto, kar je značilno za naš kraj in česar drugi nimajo. V Sloveniji moramo določiti natančno strategijo razvoja turizma, pri čemer nam lahko s svojimi pogledi in razmišljanji pomagajo turistični strokovnjaki iz tradicionalno turistično razvite države Francije.
Aleš Ocepek je omenil, da se moramo bolj samozavestno opreti na lastne ustvarjalne sile.
Domžalski podžupan Simon Mavsar je poudaril, da bomo s skupnimi močmi lažje dosegli zastavljene cilje v razvoju turizma. Predstavil je možnosti razvoja turizma v Domžalah, ki so predvsem v izkoriščanju njihovega bodočega prometnega položaja.
G. Bernard Serres se je zahvalil za topel sprejem v Kamniku ter poudaril, da se že veseli prihodnjega obiska, ko bo lahko posvetil več časa ogledu kamniških naravnih lepot in kulturno zgodovinskih znamenitosti.
VERA MEJAČ
Svetniki sprašujejo in predlagajo
		—_
		!
Kdaj boljša pitna roda v Mostah?
»Težave s pitno vodo so eden največjih problemov na našem koncu, saj je zaradi slabe vode ogroženo zdravje občanov. Upamo na skorajšnji priključek na kamniški vodovod,« je v svoji pobudi dejal svetnik Anton Spenko iz Most.
KS Moste, Komenda in Križ bi bilo teoretično mogoče priključiti na kamniški vodovod, pravi v svojem odgovoru občinska uprava in dodaja, da to ne bi bilo gospodarno, ker bi bilo treba celotno omrežje zgraditi na novo. Kot so na sestanku na kamniški občini 16. marca letos zagotovili predstavniki Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki je upravljalec vodovoda, ki se napaja iz krvav-škega sistema, bodo po dokončanju obnove glavnega voda in izgradnji novega zajetja zagotovljene dodatne količine zdrave pitne vode. Ker bo del sredstev za te namene zagotovila tudi kamniška občina, bo problem oskrbe z zdravo vodo rešen še letos.
Bo Kamnik spet imel mestnega arhitekta?
»Župan naj razmisli o pobudi, da bi Kamnik imel mestnega arhitekta,« je na 3. seji občinskega sveta predlagala Marjeta Humar.
Župan Smolnikar ji je odgovoril, da so zadevo proučili in bodo predlog upoštevali pri načrtovanju sistemizacije delovnih mest občinske uprave.
O krajevnih skupnostih bo občina odločila s statutom
Anton Hočevar je predlagal, naj občinski svet pozove vse KS, pa tudi manjša ali večja obmo-
čja v občini, naj dostavijo občini predloge za oblikovanje krajevnih skupnosti.
Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik v svojem odgovoru navaja zakon o lokalni samoupravi, po katerem je območje občine v skladu s statutom lahko razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine.
V osnutku statuta je predlagana ustanovitev dosedanjih krajevnih skupnosti. Omogočeno pa je tudi preoblikovanje krajevnih skupnosti po volji prebivalcev. Zato pridobivanje mnenj s strani krajevnih skupnosti ni potrebno.
Rdeči križ pomoči ne prodaja
V zvezi s pobudo občinskega svetnika Rajka Bajdeta, da je treba poostriti nadzor nad delom Rdečega križa v občini Kamnik, ker da se njegova materialna sredstva porabljajo nenamensko in da se materialna sredstva, namenjena pomoči potrebnim občanom, preprodajajo, župan Smolnikar odgovarja, da občinska organizacija Rdečega križa izvaja vsebinsko obsežno humanitarno dejavnost, med drugim tudi nuđenje materialne pomoči beguncem, pa tudi drugim ljudem v stiski. Zbranih dobrin Rdeči križ občine Kamnik ne prodaja, če pa to stori prejemnik pomoči, Rdeči križ na to ne more vplivati.
O svojem delu Rdeči križ sproti in pregledno poroča. Nasploh je delo kamniške enote Rdečega križa zelo uspešno.
Dosedanji predstavniki občine v svetih zavodov ostajajo
Na pobudo svetnice Marjete Humar naj bi proučili možnost
zamenjave predstavnikov občine kot ustanovitelja v svetih zavodov oziroma naj bi jih občinski svet potrdil, je komisija za volitve, imenovanja, administrativne in kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja odgovorila,
da je skupščina občine Kamnik v skladu z zakonom in akti o ustanovitvi zavodov imenovala predstavnike ustanovitelja v obdobju mandata skupščine.
Mandat članov svetov še traja in tako tudi mandat predstavni-
kov ustanovitelja. Komisija nima zakonske podlage, da bi občinskemu svetu sama predlagala zamenjavo doslej imenovanih predstavnikov občine v svete zavodov. Komisija bo na podlagi pisne pobude s strani posameznega zavoda začela postopek za imenovanje predstavnikov. Prav tako bo to storila, če ji bodo pisno sporočeni razlogi za razširitev predstavnikov občine pred iztekom mandata.
. Novogoriškižupan (B) nikarju
Pogovor z novogoriškim županom Črtomiriem Špacapanom
Moramo se bolj spoznati
Ob nedavnem obisku Črtomira Špacapana, župana Nove Gorice, ki je vodil Novogoričane, sodelujoče na zabavni TV oddaji v Kamniku Kdo bo boljši, smo izrabili priložnost za krajši pogovor z gostom. Srečali smo se na sprejemu pri kamniškemu županu Tonetu Smolnikarju.
Tako nas, kot vašega kolega Smolnikarja gotovo najbolj zanima, kako ste se lotili oživljanja nove občine kot lokalne skupnosti?
Moram reči, da sem se ta teden kar malo oddahnil, ko je občinski svet sprejel občinski statut ter pravilnika o organizaciji in sistemizaciji v občinski upravi. Proračuna pa se malo bojim, ker nam je prva »sondaža« pokazala kar precejšnjo luknjo. Moram reči, da nam je država pobrala več, kot smo pričakovali. Sicer pa moram povedati, da mestna občina Nova Gorica, čeprav so se na območju bivše novogori-ške občine ustanovile še občine Brda, Kras in Kanal, šteje 42000 prebivalcev, občinski svet pa 32 svetnikov.
S katerimi aktualnimi zadevami se kot župan poleg orga-
niziranja občinske uprave trenutno največ ukvarjate?
Imamo odprtih kup novih investicij. Gledališče delamo že deset let. Gradimo letni bazen, ki naj bi ga odprli junija. Lotili smo se tudi plinifikacije. Koncesijo za to smo dali Slovenskim plinovodom. Vse kotlarne v mestu, ki smo jih doslej kurili z oljem, bomo priključili na plin, sicer pa bo daljinsko ogrevanje v centru mesta ostalo.
Kakšna pa je cena priključka; pa še to: kakšne izkušnje imate z izvajalci?
Plinski priključek za individualno hišo bo stal okrog 1000 DEM. Računamo, da ga bodo konec maja prvi uporabniki že lahko začeli uporabljati. Razen negodovanja ljudi, ker se je preveč vleklo pridobivanje potrebnih dovoljenj, doslej večjih pro-
blemov nismo imeli.
Kako pa kaj stoji novogoriško gospodarstvo? Imate dosti nezaposlenih občanov?
Precej večjih podjetij je sedaj v novih občinah. Meblo si je po izgubi jugoslovanskega tržišča zdaj spet opomogel. V glavnem so se usmerili na oblazinjeno pohištvo in jogije, med tem ko je klasični pohištveni del propadel. Iverka je trenutno rentabilna, vendar je tu problem varstva okolja. Trenutno imamo res okrog 3000 nezposlenih, vendar pa se ne dobi delavcev za najbolj enostavna dela, kadar jih iščemo.
Poleg tega pa iz naše občine veliko hodijo na »črno« delo v Italijo. Računamo, da gre s tem namenom dnevno preko meje 2000 do 3000 ljudi, nekateri tam ostanejo ves teden. To tudi blaži brezposelnost.
Na katere dejavnosti pa sedaj, ko ste izgubili industrijske velikane, najbolj računate?
Največ pričakujemo od razvoja turizma in storitvenih dejavnosti. Doslej smo imeli pri nas
na obisku pri našem županu Smol-
drobno obrt zelo slabo razvito. Tu se še zdaleč ne moremo primerjati z Domžalami in Kamnikom. V preteklosti smo namreč ves razvoj gradili na velikih podjetjih. Spet želimo oživeti nekoč daleč naokoli znane solkanske mizarje in druge obrtnike.
Kako pa v šolstvu, imate težave z dvoizmenskim poukom?
Sedaj v Novi Gorici gradimo otroški vrtec, saj smo tu kar precej zaostali. V šolstvu ni tako hudo, saj smo lani ukinili še zadnji popoldanski pouk v Braniku. Začeli pa bomo graditi športno dvorano, ki je sedaj nimamo. Mi si take prireditve, kot je danes pri vas, ne moremo privoščiti.
Sedaj veliko govorimo o tem, kako obsežna naj bo občinska uprava. Koliko bo zaposlenih v vaši upravi?
Ker smo mestna občina tudi z demografsko ogroženimi območji, računamo, da dela z manj kot 50 zaposlenimi ne bomo zmogli. Čeprav nekateri pravijo, da bi bil na 1000 prebivalcev en uradnik dovolj.
Gospod župan, hvala za pogovor in veliko sreče, predvsem pa zabave na nocojšnjem srečanju!
FRANC SVETELJ
Notariat v Kamniku
Državni zbor Republike Slovenije je 21. februarja 1994 sprejel zakon o notariatu in s tem uzakonil institucijo, ki se je pri nas spominjajo le še starejši občani, v kolikor se posamezniki z notarji niso srečali v naših sosednjih državah. Vsa opravila, ki so jih pred drugo vojno pri nas opravljali notarji, so po vojni prešla v pristojnost upravnih organov in rednih sodišč, s čimer je bila dodatno izvedena neposredna državna kontrola nad prometom s še preostalo zasebno lastnino. S prehodom na tržni družbenoekonomski sistem in s poudarjanjem pomena zasebne lastnine ter podjetništva pa država ponovno vzpostavlja tudi institucije, ki so atribut tržnega gospodarstva, hkrati pa tudi predpogoj približevanja zahodnoevropskim demokracijam.
Ne bo odveč opozoriti na 1. junij, ko bo notariat kot javna služba, ki jo bodo opravljali notarji kot svoboden poklic, pričel z delom. Tega dne bodo sodišča in upravni organi prenehali z overitvami in občani bodo od tega dne dalje vse overitve, razen t. i. »inozemskih overitev«, opravili pri notarjih. To pa ne bo edina sprememba, ki nas bo napotila k notarju. S 1. junijem prenehajo veljati poleg 2. in 17. člena zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov tudi nekatere določbe zakona o dedovanju, zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in zakona o menici. S tem datumom pa se prične uporabljati 47. člen zakona o notariatu, ki določa, da morajo biti v obliki notarskega zapisa sklenjeni naslednji pravni posli: pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta
poslovna sposobnost, pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju, darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice in drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
Za območje sodnega okraja Kamnik, kije enak mejam občine Kamnik, je po odredbi ministrstva za pravosodje določeno eno notarsko mesto in za notarja na to mesto je bil s sklepom državnega zbora R Slovenije imenovan Janez Novak, dipl. pravnik, s katerim smo pred nastopom nove službene dolžnosti poskušali pojasniti vsaj nekatere manj znane značilnosti nove službe.
G. Novak, kakšno vlogo bo imel notar in kakšen bo pravzaprav obseg njegovega dela?
Z delom notarja se bodo občani najpogosteje srečevali ob overjanju njihovih podpisov na listinah, poleg tega pa bomo notarji strankam overjali tudi prepise listin, izpiske iz družbenih ali poslovnih knjig, prevodov, potrjevali bomo najrazličnejša dejstva ali stanja, na primer seznanitev druge stranke z opominom, odpovedjo, ponudbo ipd. To pa ne bo najpomembnejše delo notarja. Notarji bomo strankam v prvi vrsti sestavljali vse tiste listine, za katere zakon o notariatu ali drug zakon določa, da morajo biti sestavljene v obliki notarskega zapisa ali če bodo stranke same zahtevale, da se listine sestavijo v obliki notarskega zapisa. Tako sestavljena listina bo namreč imela moč javne listine in v njej zapisana obveznost ene pogodbene stranke nekaj storiti
ali dopustiti bo ob soglasju zavezanca lahko neposredno izvršljiva obveznost - izvršilni naslov, za katerega izterjavo ne bo več potrebno najprej vlagati tožbe. Posebej obsežno delo čaka notarje na področju prava gospodarskih družb. Seveda pa bomo notarji na zahtevo strank sestavljali lahko tudi vse vrste zasebnih listin, t.j. vse druge pogodbe o pravnih poslih, kot so kupoprodajne, najemne, zakupne, posojilne idr. pogodbe, na enak način kot odvetniki.
V čem pa se bodo notarske listine razločevale od drugih zapisov?
Za sestavo notarske listine, predvsem notarskega zapisa, je zakon o notariatu postavil vrsto zahtev, ki morajo biti izpolnjene, da bo listino mogoče šteti za javno. Pri tem je posebej pomembna dodatna obličnost, ki jo mora notar upoštevati pri sklepanju t. i. dednih pogodb, daril za primer smrti, oporok in kadar je to potrebno zaradi posebnega varovanja interesa posameznega udeleženca pravnega posla, če je npr. slep, gluh, nepismen ipd. V kolikor vse zahteve pri sestavi notarske listine ne bi bile upoštevane, takšne listine ne bo mogoče šteti za javno listino, to pa bo lahko imelo hude posledice za udeležence pravnega posla. Pravni posli za katere zakon zahteva, da so sklenjeni v notarski obliki, brez izpolnitve te objično-sti ne bodo veljavni.
Kot odvetnik ste doslej strankam prav tako sestavljali listine o pravnih poslih. V čem bo delo notarja drugačno?
Poleg že povedanih dodatnih zahtev ob sklepanju pravnih poslov, ki so vezane predvsem na obliko, bomo notarji kot osebe javnega zaupanja in javnih poo-
blastil morali imeti povsem nevtralen in do vseh strank v pravnem poslu enak in nepristranski odnos. Razmerje notar stranka ne bo zasnovano predvsem na mandatu, ki ga bo stranka dala notarju v zvezi s sestavo listine o pravnem poslu, temveč na javnem pooblastilu v zvezi s pravico notarja za stranke sestaviti javno listino. To javno pooblastilo pa narekuje posebno odgovornost notarja tako pri svetovanju strankam, da sklenejo njihovi volji najprimernejšo obliko pravnega posla, dolžnost opozoriti vse udeležence pravnega posla na njegove pravne posledice, kot npr., da stranke opozori, da posameznega pravnega posla iz določenih razlogov niso upravičene sklepati, vendar pa mora na izrecno zahtevo strank sestaviti tudi listino o takšnem poslu. Notar pa ne sme opravljati notarskih opravil le strankam za sklepanje po zakonu nedopustnih pravnih poslov ali če sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi oškodovale tretjo osebo.
Notarji bomo strankam v zvezi s sklenitvijo pravnih poslov priskrbeli vsa eventuelno potrebna dodatna soglasja in stranke razen k notarju ne bodo več hodile okrog drugih upravnih organov in sodišč. Seveda bistveno lažje in še bolj poenostavljeno pa bo delo, ko bo vzpostavljena informacijska baza zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov.
Kaj pa vloga notarja pri gospodarskih družbah?
To bo prav gotovo eno od zahtevnejših opravil, saj je delo notarja po zakonu nerazdružljivo vezano na vrsto statusnih in drugih aktivnosti družb, predvsem družb z omejeno odgovornostjo
in delniških družb. Ker je večina manjših zasebnih družb že uskladila svoje ustanovitvene akte z zakonom in povečala svoj ustanovni kapital, bodo sodelovanje notarja potrebovale šele ob naslednjih spremembah. Skorajšnje delo notarjev pa bo nujno v postopku olastninjenja družbenih podjetij. Zaradi nemajhnega števila vseh gospodarskih subjektov bodo najbolj pametno ravnale tiste družbe, ki se bodo pravočasno dogovorile z notarjem za sodelovanje, saj bo le ob trajnem sodelovanju notarja s posameznim gospodarskim subjektom mogoče usklajevati vse termine notarjeve potrebne prisotnosti na sejah skupščine družbe in drugih oblik sodelovanja z njimi.
In kje bo imel notar v Kamniku svoj sedež?
Sedež notariata bo v zgradbi nasproti sodišča, Glavni trg 20, tako da zaradi prenosa nekaterih pristojnosti iz sodišča in občinskih uprabnih organov na notarje v Kamniku stranke ne bodo imele nepotrebnih potov. Prav nasprotno, prepričan sem, da bosta tako prostor kot delovni čas, uradne ure so določene z uredbo ministrice za pravosodje in so vsak delovni dan v tednu, strankam približala notarske storitve, ker ne bodo več izgubljale časa s čakanjem v vrstah. Poleg predpisanega delovnega časa pa bomo notarji strankam v nujnih primerih na razpolago praviloma vseh 24 ur na dan in v posamičnem primeru se bo mogoče dogovoriti za notarsko storitev tudi izven uradnih ur in tudi v dela prostih dnevih.
VERA MEJAČ
OBČINA KAMNIK POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER
organizira v mesecu maju 20-urni posvetovalno izobraževalni tečaj
OSNOVE FINANČNEGA POSLOVANJA
Tečaj je namenjen podjetnikom malih in srednje velikih gospodarskih družb (ni primeren za samostojne podjetnike). Tečaj bo potekal 22., 24., 26., 29.in 31. maja 1995 od 17- 20.15 ure v prostorih občine Kamnik.
Obravnavane teme:
- plačilni promet
- finančno poslovanje
- poslovne knjige
- predpisi, davčna zakonodaja
Predavala bo Mirjana Zejnelagič, dipl. oec.
Tečaj bo potekal v prostorih občine Kamnik.
Prispevek posameznega udeleženca je 5000 SIT.
Prijave zbiramo do 18. maja v Poslovno Informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23,61240 Kamnik, tel. 817-443, 831-470 In na občini, Glavni trg 24, tel.817-278.
Druženje Kamnika in Nove Gorice
V soboto, 22. aprila, sta MMTV in N.K. FLOK KOMENDA po scenariju Borisa Kopitarja, ki je tudi vodil program, organizirala zabav-no-glasbeno tekmovalno prireditev z naslovom Kdo bo boljši - občina Kamnik ali Nova Gorica?
Namen te prireditve ni bil zgolj tekmovanje med občinama, pač pa povezovanje, druženje obeh občin. Občini sta predstavljali tričlanski ekipi, ki sta se pomerili v različnih družabnih igrah: preskus sreče na Hitovi ruski ruleti, športno plezanje, pakiranje Etine ozimnice, zavezovanje Svilanito-vih kravat, sestavljanje občinskega grba nasprotnika, rezanje salam proizvajalca Meso
Kamnik in pretakanje vina Goriških Brd. Kamniško ekipo so sestavljali Marjeta Friedl, Robert Lah in Peter Zmrzlikar.
Tekmovalni del prireditve sta pričela kamniški župan Tone Smolnikar in novogoriški župan Črtomir Špacapan z metanjem žoge na koš. S prepričljivo prednostjo so v osmih igrah Novogoričani ugnali našo ekipo z rezultatom 6:2. Kamni-čanom je uspelo zmagati le v preizkusu »domačih spretnosti« - pakiranju Etine ozimnice in rezanju kamniške salame, ki jo je prispevala Kočna Kamnik.
»Poraz« ni pokvaril dobrega razpoloženja kamniške ekipe in obiskovalcev. Med tekmovalnim delom se je odvijal tudi zabavno-glasbeni del priredi-
tve, v katerem so nastopili priznani ansambli: Big Ben, Slovenski kvintet, Gašperji, Vrtnica, Čudežna polja, Gamsi in Slapovi. Številni obiskovalci so s svojim obiskom in navdušenim spremljanjem prireditve dali priznanje sposobnim organizatorjem za skrbno pripravljen zabavni večer.
Občudovali smo prečudovit oder, ki ga je brezplačno postavilo tesarstvo Igor Štebe iz Žej pri Komendi po scenariju slikarja Nastrana iz Velenja, s cvetjem pa so ga okrasili cvetličarji iz Arboretuma Volčji Potok, kjer se ravno v tem času razcveta dva milijona tulipanov.
Ob koncu prireditve sem no-vogoriškega župana Črtomirja Špacapana povprašala o njegovih vtistih s tega srečanja. Vsem Kamničanom se zahvaljuje za gostoljubnost in tako številno udeležbo. Pričakuje tradicio-nalnost te prireditve, saj že v juniju pričakujejo Kamničane v Novi Gorici, ker taka srečanja zbližujejo mesta in ljudi. Tako kot kamniški župan si tudi on želi skupnega sodelovanja na kulturnem, športnem in gospodarskem področju. Zadovoljen je bil tudi s prepričljivo zmago Novogoričanov, hkrati pa svetuje, da se kamniška ekipa za naslednje srečanje bolj resno pripravi.       VERA MEJAČ
ft V
Za spomin na prijetno druženje sta si naš župan Tone Smolnikar in novogoriški župan Črtomir Špacapan izmenjala simbolični darili.
Upokojenci pri kamniškem županu
Kamniški Etise je pokroviteljstvo gotovo dobro obrestovalo, vsaj z reklamnega stališča. V pakiranju ozimnice so zmagali naši!
Na željo upokojencev je župan g. Tone Smolnikar v torek, 18. aprila, sprejel predstavnike DU Komenda, DU Motnik--Špitalič in predstavnika DU Kamnik. Z njimi se je pogovarjal o vprašanjih in problemih, ki so trenutno najbolj aktualni. V prvem delu razgovora so predstavniki DU seznanili župana z vsemi podatki, ki so pomembnejši za razumevanje upokojenske problematike. V občini je po stanju z dne 31.12.1994. leta 6096, ki prejemajo pokojnine. Večji del so to osebni upokojenci - 4384, invalidskih je 855 in družinskih 857. Sodelovanje med društvi je uspešno. Mnogi upokonjenci še vedno aktivno sodelujejo v različnih
društvih, organizacijah, v KS in v različnih voljenih organih. Upokojenci želijo aktivno nadaljevati svoje življenje, kar jim tudi uspeva. V društvih imajo organiziranih veliko aktivnosti, ki članstvo med seboj tesno povezujejo. To je zlasti opazno na področju športnorekreativ-
nih, izletniških, kulturnih, zabavnih, humanitarnih, družabnih in še drugih področjih. V DU je včlanjeno skoraj 60% vseh upokojencev. Društva delujejo kot stanovska, humanitarna in nadstrankarska, zaradi cesarje delo enotno in uspešno. Društva upokojencev svoje ak-
Telefonskih priključkov še ne bo!
Po dolgotrajnih prizadevanjih, da bi prišlo do razgovora z vodstvom TELECOM, nam je ob pomoči poslanca državnega zbora, Maksa Lavrinca, le uspelo. 13. 4. 1995 nas je sprejel generalni direktor TELECOMA mag. Adolf Zupan. V skupini smo bili občinski svetniki Stane Zarnik, ki je vodil skupino, predsednik sveta, KS Baldomir Kremžar in tajnik sveta Roman Grošelj. Po izjavi generalnega direktorja srečanja da ni prišlo že prej zato, ker nam niso mogli zagotoviti pričetek zamenjave KC Komenda.
Na zadnjem razgovoru pri generalnem direktorju g. Grilu 1. 6.
1994 nam je bilo obljubljeno, da bo ATC Komenda (SI 2000) montirana julija ali avgusta 1994, da bo PCM sistem za povezavo Bakovnik-
Komenda montiran v septembru 1994 in da bo na obstoječe KKO priključenih v letu 1995 200-300 priključkov.
Očitno so bile napovedi takratnega vodstva PTT preopti-mistične, saj od obljubljenega ni bilo storjenega ničesar, še več, generalni direktor TELECOM ni mogel podati nobene informacije o tem, kdaj bo prišla na vrsto ATC Komenda. Vodstvo TELECOM nas je ponovno seznanilo,
Kinološko društvo Kamnik
organizira
malo šolo za pse v starosti od 3 do 7 mesecev.
Vpis bo na vadbišču Kinološkega društva v nedeljo, 14. maja, od 10. do 12. ure.
da dosega njihova cena impulza le desetino evropske in zato niso investicijsko sposobni hitrejšega posodabljanja telefonije v Sloveniji. Zato so primorani v okviru finančnih možnosti investirati v sisteme, ki bodo hitreje vračali investicijske vložke in da je edina možnost, da smo vključeni v njihov program investicij tako, da interesenti za telefonske priključke sofinancirajo investicijo. O tem, kakšne so možnosti za ATC Komenda in o predlogu sovlaganja, nas bodo v pisni obliki še seznanili. Njihova informacija bo posredovana na krajevno skupnost Komenda, ki nas bo, po vsej verjetnosti, z namerami TELECOM-a seznanila.
STANE ZARNIK
rt     Delavska univerza Ig    Domžale, d.o.o.
61230 Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE programe
VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE:
- agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR
- gostinska šola: KUHAR, NATAKAR
- strojna V. st. - nadaljevalni program
- elektro V. st. - nadaljevalni program, smer: elektronik
- usposabljanje računovodij (400 ur) - verificiran program (pogoj: končana V. stopnja)
- trgovska šola IV. stopnja
PROGRAM ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TEČAJI TUJIH JEZIKOV:
- angleški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke
- nemški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke
- slovenščina za Neslovence
TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: otroški programi in programi za odrasle (DOS, Word, VVordstar, Windows...) TEČAJI ZA RAČUNOVODSTVO MALIH PODJETIJ TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE TEČAJI: higienski minimum (osnovni, obnovitveni)
varstvo pri delu
požarno varstvo
skladiščno poslovanje TEČAJ ZA TRAKTORISTE TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV - 22. 5. 1995 Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278.
tivnosti financirajo v glavnem z lastnimi sredstvi, torej s članarino, deloma tudi s sredstvi proračuna in z lastno udeležbo. Večji del nalog uspešno rešujejo. Dosedanji odnos občinskih organov so predstavniki DU ocenili za ugodnega in razumeva-jočega. V razgovoru so izrazili željo, da bi tak odnos do upokojencev ostal tudi v prihodnje.
Zupan občine g. Tone Smolnikar se je zanimal za vrsto vprašanj, zlasti za tista, v katerih občina lahko sodeluje z razreševanjem. Izrazil je pripravljenost za še tesnejše sodelovanje. Po svojih močeh bo sam in občinski svet tudi v prihodnje prisluhnil potrebam upokojencev. V kamniški občini je kar 21,2% upokojencev v primerjavi s številom prebivalstva (28.739). Pripravljenost upokojencev, da aktivno sodelujejo pri razreševanju nekaterih širših problemov je ocenil za pozitivno. Spričo težkih gospodarskih razmer občina vsaj trenutno ne bo mogla izdatneje materialno podpreti društvenih aktivnosti, vsekakor pa ne bo odrekla pomoči v dosedanji obliki.
Razgovor je vključeval še številna druga vprašanja, ki tako ali drugače vplivajo na razpoloženje in delo upokojenske populacije. Ob zaključku so se zadovoljni razšli. To je bil prvi konkretni razgovor, ki bo gotovo imel dober odmev tudi zato, ker je župan Tone Smolnikar zagotovil, da bo vedno pripravljen prisluhniti upokojencem in se bo tvorno vključil v sporazumno razreševanje problemov. STANE SIMŠIČ
Domača in mednarodna priznanja za turistični program alpskih cest
Komunalno podjetje Kamnik,
Cankarjeva 11
zaposli
MONTERJA
VODOVODNIH
NAPRAV
Pogoji:
- KV vodovodni instalater,
- 1 leto delovnih izkušenj,
- vozniški izpit B kategorije.
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11.
Pred letom dni ustanovljena turistična regijska skupnosti Alpski svet Karavank in Kamniško Savinjskih Alp, ki so ga na pobudo Marijana Steleta ustanovile občine Domžale, Kranj, Mozirje, Tržič in Kamnik, kaže že prve rezultate in novosti v turistični ponudbi.
Zasnova programa združevanja turistične ponudbe v regiji v obliki projekta ALPSKIH CEST, ki temelji na zasnovi razvijanja ekološko usmerjenih programov v alpskem svetu, ne omogoča le vključevanja v zasnovano strategijo državne strategije razvoja turizma, temveč vzbuja zanimanje tudi v tujini.
Tako je predsednik delovne skupine Alpske konvencije, kateri letos predseduje Slovenija in hkrati najodgovornejša oseba za razvoj turizma v Franciji, ki je kot gost Alpskih cest obiskal Kamnik, potrdil, da je to eden redkih projektov, ki že sedaj v celoti izpolnjuje pogoje te kon-
vencije, kar je osnova za mednarodno investiranje. Ponudil je tudi strokovno sodelovanje s skupino francoskih vladnih strokovnjakov, ki razvijajo podobne projekte.
Na povabilo švicarskih strokovnjakov je bil projekt ALPSKIH CEST predstavljen na salonu inovacij v Ženevi, kjer je prejel posebno priznanje ekoloških strokovnjakov in organizatorja hkrati s ponudbo, da si bo projekt strokovno ogledala skupina švicarskih turističnih in ekoloških strokovnjakov.
Na obeh sejmih ALPE JADRAN v Ljubljani je projekt vzbudil tako pri obiskovalcih kot pri turističnih delavcih veliko zanimanje. Posebno zanimanje je vzbudil ekološki turistični program Znamenitosti Kamniških Alp s celovito ponudbo doline Kamniške Bistrice in Velike planine, še posebej v Holandiji, Belgiji in Danski. Predstavniki njihovih agencij so imeli postajali-
šča na naših cestah. Pozornost pa sta vzbudila še programa Dovža-nove soteske in Logarske doline.
Vse tri doline, pa so bile ocenjene kot evropski ekološko turistični biseri.
Projekt je prejel tudi zlato priznanje v okviru mednarodnega programa SPRINT, pri tem pa ga je strokovnjak EZ ocenil z najvišjo oceno.
Projekt pa bo v maju predstavljen še na največjem storitveno inovacijskem sejmu v Pittsburgu v ZDA in na investicijsko poslovnem sejmu v Tokiu na Japonskem.
Nadaljnji razvoj programa ALPSKIH CEST bo že letos omogočil vključitev v evropski katalog vseh partnerjev, ki bodo izpolnili predpisane kriterije, mednarodni program izobraževanja, ob letu varstva okolja pa desetdnevno peš pot s sodelovanjem tujih pohodniških organizacij, kolesarski kriterij in vožnje s konjskimi vpregami. Po-
sebnost letošnje ponudbe bodo programski turistični paketi s kulturno zgodovinsko, športno rekreacijsko, planinsko etnološko in ponudbo naravnih biserov alpskega sveta. ALPSKE CESTE se bodo letos predstavile še na 8-ih slovenskih in 12-ih tujih sejmih.
Na državne razpise je prijavljenih pet, na mednarodne pa štirje novi projekti: alpsko cvetje, znamenitosti in posebnosti alpskega sveta in alpska domača orodja.
Po reorganizaciji lokalne uprave bo v projektu lahko sodelovalo 20 občin alpskega sveta s preko tisoč turističnih ponudnikov. Projekt bo letos tudi profesionalno voden na projektni osnovi in bo poskušal nadomestiti vsebinsko praznino v organiziranosti ter povezovanju turistične ponudbe v novih in manjših občinah.
SM
ljudje in dogodki
KAMNIŠKI OBČAN
110 let šole v Stranjah (2)
Našo šolo je v zadnjem času v šolskem letu poprečno obiskovalo od 400 do 420 učencev na centralni in podružnični šoli Gozd. Glede na število otrok je to 17 do 19 oddelkov. Pouk je izvajalo 24 do 28 pedagoških, strokovnih in svetovalnih delavcev. Od 8 do 10 delavcev je poskrbelo za ostala v šoli potrebna opravila. Število učencev oziroma oddelkov je omogočalo, da smo lahko nekaj časa pouk organizirali v eni izmeni.Tako udobje smo si privoščili le eno ali dve leti, ves preostali čas pa je bil pouk v eni in pol izmeni.
Učitelji, z izjemo tistih, ki so se upokojili, se na šoli niso menjali. Tako homogen in čvrst kolektiv je bil v celoti kos zahtevni in odgovorni nalogi poučevanja mlade generacije. Da je temu res tako, dokazujemo z dosežki učencev na tekmovanjih, prireditvah, nastopih, preverjanjih znanja in drugod.
Zagotovljen program šole ves čas spremlja tudi dogovorjen program, ki vključuje podaljšano bivanje, različna varstva in spremstva, šolo v naravi, uvajanje in sedaj že redno izvajanje prvega tujega jezika v 3. in 4. razredu, fakultativni pouk nemškega jezika in računalništva. Spoznavanje bližnje in daljne okolice našega kraja in slovenske države so učenci doživljali na naravo-
slovnih, kulturnih in športnih dnevih ter na ekskurzijah.
Interesne dejavnosti zadovoljujejo osebne potrebe učencev. Vseh želja ni bilo nikoli mogoče upoštevati v celoti, čeprav je bila ponudba interesnih dejavnosti dovolj široka in pestra. V programu našega letnega načrtovanja se je zvrstilo preko 60 različnih aktivnosti. Večino aktivnosti so vodili naši učitelji, nekaj pa je bilo tudi zunanjih sodelavcev.
Interesne dejavnosti, ki se odvijajo v popoldanskem času, so veliko breme za učence vozače, teh je na naši šoli več kot eno tretjino. Z enoizmenskim poukom bi lahko večino težav odstranili. Dejavnosti bi se nadaljevale takoj po pouku.
Pozitivno naravnanost šolskega dela jasno izpričuje statistični pregled izrečenih pohval, nagrad, priznanj in vzgojnih ukrepov:
- 218 učencev je bilo nagrajenih za pomembno delo ali šolsko stvaritev,
- 944 učencev je prejelo pohvale,
-1640 učencev je dobilo priznanja,
- 152 učencem so bili izrečeni vzgojni ukrepi.
V vsaki generaciji učencev je bilo poprečno 9 učencev, ki so bili vseh 8 let odlični. Vsi pa so bili uspešni tudi pri nadaljnjem šolanju.
50 let osvoboditve Ravensbrucka
Na povabilo ministrskega predsednika dežele Brandenburg g. Manfreda Stolpca, smo se slovenske interniranke koncentracijskega taborišča Ravensbriick udeležile 50-letnice osvoboditve tega zloglasnega taborišča smrti. Gostitelji so se zelo trudili, da bi nam ublažili grenak spomin na trpljenje izpred petdesetih let. Z vrtnico v roki smo korakale skozi vrata taborišča Ravensbriick in podoživljale čas, ko so nas utrujene, lačne in žejne v živinskih vagonih pripeljali v ta kraj.
Državniki te dežele so bili gostitelji in tudi govorniki na proslavi. Vsi govori so bili strnjeni v eno samo misel: »TO SE NE SME NIKOLI VEČ PONOVITI!« Končne besede govornice, predsednice parlamenta, so bile: »Nikoli več vojne! Nikoli več koncentracijskih taborišč! Bodimo prijatelji!«
Skozi množico sem se prebila do nje, se ji predstavila in ji čestitala za lep in čuteč govor.
Prijetno presenečena sem bila, ko sem zagledala člane Mladega foruma Združene liste iz Kamnika Bahtijarja in Kamni Djalil, Alenko Brlogar in Renato Rihter, ki so položili venec ob krematoriju skupnega grobišča.
Po končani proslavi smo pokramljale še z našim veleposlanikom v Bonnu, z g. Ferencem. Državniki republike Nemčije so nas nadvse prijazno sprejeli, nas gostili in varovali. Želeno bi bilo, da se jim naš zunanji minister g. Thaler ob priložnosti zahvali.
Ves demokratični svet proslavlja zmago nad fašizmom in nacizmom. Peščica nas, Slovencev, pa se sramotno prereka, kako bomo proslavljali, kdo bo govornik in celo kaj naj bi govorili.
ROZKA LAVRINC
Približno pol obdobja zadnjih desetih let so šole še delovale v pogojih samoupravnega socializma, drugo polovico pa že v samostojni Sloveniji, socialni državi, ki svoj šolski sistem še vedno gradi in posodablja. Poudarek novejšega razmišljanja v konceptu sodobne šole je v povezovanju, sodelovanju šole s starši. Priznati moram, da so starši v prvem obdobju desetletja bolj pogosto in radi, prihajali v šolo. Razloge lahko najdemo tudi v tem, da je šola postala bolj storilnostno naravnana in s tem težja, bolj zahtevna, z uveljavitvijo avtonomnosti šolskega prostora pa bolj zaprta za različne druge zunanje vplive.
Načela, ki določajo oblikovanje javnega sistema izobraževanja, so v zadnjem obdobju poudarjena in izhajajo iz človekovih pravic. Koncept dobre šole sloni na širokem konsenzu o tem, kaj je dobra šola.
Vzgojno izobraževalno delo prehaja v izobraževalno, čeprav nobeno delo v šoli ni samo to, ker je vedno prisotna tudi vzgoja. Zadnja leta se zavestno opredeljujemo za otrokovo usmerjanje v odgovorno realiziranja številnih nalog v šoli. Odgovornost za lastni razvoj in rast je eno od novejših vrednot današnje šole.
Po pregledu zaključnega računa hitro lahko ugotovimo, da je šola dejavnost, ki ima svojo ceno. Še večji pa je pomen znanja in izobraženosti, ki si jo učenci pridobijo v šoli. Zaradi tega cena ni previsoka, če šola daje rezultate; za našo šolo lahko trdimo, da jih.
V tem trenutku je največji problem dvoizmenski pouk na razredni stopnji, ki onemogoča normalni razvoj dodatnih dejavnosti za vse učence, predvsem vozače. Šolski tolar nam je vlil novo upanje, da bo kamniška občina primaknila svoj polovični delež in tako ustvarila pogoje za vključitev v vseslovenski program. Zadoščeno je bilo tudi ostalim pogojem za natečaj, kot je izdelava študije o potrebnosti dograditve objektov, izdelava idejnih rešitev in sprejem prioritetnega vrstnega reda gradnje.
V Kamniku zadnjih 50 let nikoli nismo zmogli toliko moči, da bi projekt Osnovnih šol spravili pod streho. Vedno se je pojavilo kaj bolj potrebnega, za šolnike in njihove oz.
naše otroke pa je tako ali tako vse dobro. Malodko pomisli, da je tako razmišljanje zelo kratkovidno. Prostorski, materialni in kadrovski pogoji pa so nujni za uspešno šolo in za tako uspešne učence, da se lahko primerjajo z vrstniki iz šolsko bolj razvitih okolij.
Zato se obračam na župana in svetnike, ki bodo z razdeljevanjem denarja odločali o prihodnosti naših in vaših otrok, naj pomislijo na neugodno stanje naših šol in naj poskrbijo za njihov napredek in boljši razvoj.
JANEZ ANDREJAŠIČ
Kultura in šport nas bogatita
Na cvetno nedeljo 9.4.1995 je bila v Marijinem kulturnem domu na Selah odprta razstava »Glejte les križa«, na kateri smo si ogledali dela akademskega kiparja Ceneta Ribni-karja iz Tržiča, ki je upodobil križanega Jezusa.
Akademski kipar Cene Rib-nikar je odraščal in zorel z lesom. Njegova kiprska dela rastejo iz nevidne srčike k površini. Gredo od znotraj navzven, dokler se tik pred najbolj napetim lokom ne ustavijo in umirijo na brezhibno
čisti ter napeti zunanji obliki. Zato se dokončna površina stvaritve v sebi zaključuje, sega pa v prostor okrog sebe z nevidnimi nitmi notranje harmonije. Nedopovedljiva spokojnost in duhovna vzvišenost veje iz umetnikovih del. Prav v tem je največji draž Ribni-karjeve ustvarjalnosti. Iz lesa mu je uspelo izvabiti eleganco ter jo prekvasiti v človeško toplino.
Razstava, ki je bila dopolnjena s prijetnim velikonočnim aranžmajem, je bila za-
Skupina mladih za zdravo življenje in medsebojno pomoč
Kafitas pri svojem delu vedno bolj srečuje ljudi, ki ne najdejo smisla v življenju in ki so zabredli v alkoholizem ter mamila. Ni vse v zmaterializi-ranem svetu, ki naj bi zadovoljil vse človeške potrebe. Med mladimi je začutiti bivanjsko praznino, ki se kaže v dolgočasju, v nesmislu. To vodi v agresivnost, v odvisnost alkohola in drog ter depresijo.
Prav zato želimo ustanoviti SKUPINO MLADIH ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE. Program z mladimi naj bi omogočil doživljanje prijaznih izkušenj, spletanje prijateljskih vezi in na podlagi tega nudil oporo v iskanju lastnih poti v življenje. Program dela bo slonel na strokovnih spoznanjih, ki uporablja številna vzgojna in prevzgojna sredstva, za usmerjanje članov
skupine k čim višjemu nivoju kvalitetnega življenja. Zato bo program zanimiv, da bo mlade (mladino, srednješolce in študente) pritegnil k aktivnemu preživljanju prostega časa, prevzemanju odgovornosti za svoja ravnanja in k razmisleku o vrednotah v življenju.
Odgovorni nosilec programa bo mag. Andrej Perko, dipl. psiholog.
Začetek v ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri v veroučni učilnici župnije Kamnik. Informacije: tel. 831-820 (Andrej Perko).
(M. M.)
ključena 17.4.1995.
Že drugič v letošnjem letu pa nas je s svojim obiskom počastil g. Dušan Mravlje. Ta obisk je bil prav poseben. Dušan Mravlje je namreč na velikonočni ponedeljek v Murski Soboti pričel tek po Sloveniji, ki ga bo v nedeljo zaključil v Portorožu. Na tej poti je pritekel tudi v župnijsko cerkev sv. Neže na Selih. Za to sta bila dva vzroka. Sv. Neži se je priporočil za srečno pot v ZDA, kamor bo junija odpotoval na tek od Los Angelesa do New Yorka, kjer bo moral preteči več kot 5000 km.
Drugi vzrok pa je ta, da se na Selah med otroki in seveda tudi odraslimi dobro počuti in da je tu vedno dobrodošel. Župnik z otroki in odraslimi ga je pričakal na Podhruški.
Vzdušje je bilo zelo veličastno, saj so ga od Podhruške do farne cerkve spremljali poleg tekačev tudi trije jezdeci z lepo okrašenimi konji in slovensko zastavo. Na farnem dvorišču pa so ga pričakali netekači. V spremstvu g. župnika je Dušan končal tek v farni cerkvi.
Za prijetno vzdušje sta poskrbela mlada harmonikašica Marta Močnik iz Podhruške in kantavtor Bojan Rakovec, ki je tudi že naš stari znanec.
Ultramaratonec Dušan je bil med nami 1 uro in 15 minut. Ob slovesu smo mu zaželeli srečno pot do Portoroža, predvsem pa srečno pot in vrnitev iz Amerike.
MIRA ŠUŠTAR
Slovenski vzgojitelji in varuhi ptic v Kamniku
V nedeljo, 23. aprila, se je v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku na svoji 18. redni seji zbralo 22 delegacij od skupno 26 Društev za varstvo in vzgojo ptic iz cele Slovenije. Tokrat je bila seja tudi volilna skupščina Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Republike Slovenije, hkrati pa tudi že druga seja Skupščine, ki se je v 181etih obstoja Zveze dogajala v Kamniku.
Skupščino je svečano začel in pozdravil delegate ter goste predsednik Zveze g. Drago Ko-vačič, po tem pa je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval g. Marko Prašnikar iz Trbovelj.
Iz poročil, ki so sledila, je bilo moč razbrati, da so zadnja leta prinesla ogromno novosti in napredka v slovensko ornito-filsko dejavnost. Že s tem, da se je Zveza v letu 1992 samostojno vključila v svetovno Zvezo, ki združuje ornitofile in ornitologe iz 37 držav sveta ja napravila ogromen korak. Tako
lahko člani slovenskih društev sproti spremljajo novosti v svetu, hkrati pa je članom, gojiteljem in strokovnjakom-sodnikom omogočeno sodelovanje na vseh svetovnih in mednarodnih prireditvah, kot so tekmovanja, razstave in ocenjevanja. Slovenska zastava je torej od leta 1992 označevala prisotnost naših ptic, strokovnjakov in delegacij na svetovnih kongresih, ki so bili v naslednjih krogih: Las Palmas - Španija, Breda - Nizozemska, Boc-holt - Nemčija in pa letos v januarju še v Udinah - Italija. Slovenske ptice sicer še niso posegle po svetovnih odličjih, vendar pa so glede na dosežene točke vzporedno z ostalimi, kar pa je vsekakor obetavna bodočnost.
Skupščina je v nadaljevanju sprejela nekaj aktov, med njimi delovno-finančni program za naslednje leto, spremembe in dopolnila statuta, na volitvah pa je potrdila razrešnico staremu vodstvu Zveze. Čeravno je bila Zveza ustanovljena pred 18 leti,
pa včlanjuje tudi društva, ki obstajajo mnogo dlje. V ta namen ob okroglih jubilejih podeljuje priznanja, ki so jih tokrat prejela naslednja društva: LJUBLJANA in MARIBOR za svojo 70. obletnico, BELTINCI in IZOLA za 20. obletnico in MURSKA SOBOTA za svoj 10. jubilej.
Društvi »Lišček« in TRBOVLJE sta prejeli veliko priznanje za uspešno organizacijo 3. in 4. Državnega prvenstva in razstave ptic v letih 1993-94. Izredno prizadevni sekretar Zveze Iztok Ci-lenšek iz Trbovelj je prejel priznanje in srebrni znak za zasluge, predsednika Zveze in Zbora sodnikov Slovenije g. Drago Kova-čič iz Kamnika in g. Marko Prašnikar iz Trbovelj pa veliko plaketo Zveze za izredne zasluge in požrtvovalno dolgoletno delo na področju ornitologije in ornitofi-lije.
Ker je bila skupščina hkrati tudi volilna, so delegati društev izvolili novo vodstvo za naslednji dvoletni mandat. Tako je bil z
večino glasov za predsednika ponovno izvoljen g. Drago Kovačič iz Kamnika, ki si je od ostalih izvoljenih za podpredsednika izbral Karla Gjergeka iz Murska Sobote, sekretarja Iztoka Cilen-ška iz Trbovelj, blagajnika Rudija Imperla iz Velenja, člana novega predsedstva pa sta še Olga Do-lenec iz Celja in Marjan Sever iz Ilirske Bistrice. Naslov Zveze bo torej tudi še naslednji 2 leti v Kamniku - Kersnikova zul. 8.
Svečani shod slovenskih ljubiteljev ptic v Kamniku pa je -verjeli ali ne - naslednjega jutra potrdil in počastil tudi tako, da je nekod s Primorske priletel slavček, ki je s svojim čudovitim pevskim koncertom božal ušesa in duše stanovalcev Kebetove in Kersnikove ulice v Kamniku vse od 6. do 13. ure.
Vsekakor nenavaden dogodek, ki pa le potrjuje, da v Kamniku in tudi širom Slovenije petje ptic še zlepa ne bo zamrlo.
KODRA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA ZA OBRAMBO LJUBLJANA IZPOSTAVA KAMNIK
Številka: 824/8 Datum: 4. 5. 1995
Na podlagi 12. in 1. odst. 64. člena Zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 18/91)
RAZGLAŠA
da bo v dneh od 13. do 15. junija 1995 od 8. do 15. ure v prostorih Ministrstva za obrambo, Uprave za obrambo Ljubljana - Izpostave Kamnik, Maistrova 18 (nad avtobusno postajo) KAMNIK
OBVEZNI NABOR
K naboru so dolžni pristopiti vsi moški državljani, ki stalno prebivajo na območju občine Kamnik in sicer:
1. Obvezniki-naborniki, rojeni leta 1977
2. Obvezniki-naborniki, ki so bili na prejšnjih naborih spoznani kot začasno nesposobni za vojaško službo ali so bili kot takšni odpuščeni s služenja vojaškega roka in so dolžni ponovno pristopiti k naboru v tem ali preteklih letih.
3. Obvezniki-naborniki, starejših letnikov, ki do sedaj zaradi kakršnih koli razlogov niso bili na naboru.
Vsi obvezniki-naborniki, ki so dobili poimenski vpoklic, so se dolžni ravnati po določilih vpoklica, obvezniki-naborniki, ki niso dobili poziva, pa se morajo v času nabora priglasiti naborni komisiji, s seboj pa morajo imeti osebno izkaznico in zdravstveno knjižico.
Neopravičen izostanek obveznika - nabornika, ki je bil pozvan s poimenskim ali splošnim pozivom, se kaznuje po 66. členu Zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91).
V.D. VODJA IZPOSTAVE JANEZ BRLOGAR
70 let gasilstva na Duplici
Poleti 1924. leta je požar povsem uničil domačijo Andreja Burgarja ali po domače posestnika Mehča na Duplici. Ko je mati pekla kruh, so se v dimniku vnele saje. Zaradi žarečih isker se je vnela slamnata streha. Kljub naporom domačinov, ki so gasili z vedri in Škafi, ter delavcev Remčeve tovarne, kjer so premogli nekaj gasilskega orodja, je hiša pogorela do tal. Dupličane je ta požar močno prestrašil. To je vaščane pa tudi vodstvo Remčeve tovarne spodbudilo, da so začeli resno razmišljati o ustanovitvi požarne varnostne službe.
Najbolj prizadevni krajani tovarnar Franc Remec, kovač Peter Gregorš in gostilničar Jože Ško-fic so se začeli dogovarjati s posestnikom Francem Berlecem, da bi odstopil zemljišče za gradnjo gasilskega doma.
Te dni poteka 70 let, odkar so se 13. maja 1925. leta v gostilni pri Krulovcu na Duplici na ustanovnem občnem zboru zbrali že omenjeni pobudniki in vsi posestniki z Duplice in Šmarce. Za ta občni zbor so se dogovorili 19. marca istega leta pri županu Alojzu Vavpotiču v Šmarci.
V novoustanovljeno gasilsko društvo Šmarca- Duplica, kot se je takrat imenovalo, je takoj pristopilo 36 članov. Posestnik Franc Berlec pa je društvu brezplačno poklonil zemljišče za postavitev gasilskega doma, ki so ga začeli graditi 15. maja 1925 in ga čez dve leti, julija 1927, tudi svečano odprli. Že pred tem so z nabranim denarjem kupili motorno brizgalno Rosenbauer.
Leta 1930 so kupili tudi gasilski avtomobil, ki je svojemu namenu služil do začetka druge svetovne vojne, čeprav avstro-fiat že ob nakupu ni bil nov. Prvi načelnik društva je postal Jože Zupan, obratovodja Remčeve tovarne.
Iz društvenega arhiva lahko razberemo, da so prizadevni gasilci zato, da bi zbrali denar za svojo opremo in delovanje, leta 1939 pripravili veliko tombolo. Iz zapisnika seje društvenega odbora 29. avgusta 1939 je tudi razvidno, da so se gasilci že začeli pripravljati na bližajočo se vojno. Tako so popisali vse takoimeno-vane rezervne člane, stare nad 50 let, ki bi v primeru odhoda mlajših v vojsko prevzeli dolžnosti v gasilski četi. V zapisniku občnega
zbora 19. januarja 1941 pa lahko med drugim preberemo: »Predsednik je imel daljši govor z besedami, ki so pretresle slehernega člana... Četa mora skrbeti, da se ustanovi nova četa iz mladine in iz ženskega spola (samaritank) za vojno obrambno četo...« (zapisal tajnik Avgust Ocepek.)
Kot beremo v kroniki društva, so v najhujši požar, ki je prizadel našo deželo, posegli tudi dupliški gasilci. Petim gasilcem, ki so padli v narodno osvobodilnem boju, to so: Jože in Franc Semeja, Jože Savelj, Jože Pestotnik in Franc Orešnik, so na prenovljenem ga-
Letošnji sedemdesetletni jubilej bodo dupliški gasilci praznovali v soboto, 20. maja, ob 17. uri v kulturnem domu na Duplici. Ob tej priložnosti bodo razvili nov gasilski prapor in podelili odlikovanja zaslužnim gasilcem in veteranom. Dan pred tem v petek, 19. maja, pa bodo skupaj z okoliškimi gasilskimi društvi priredili veliko gasilsko vajo na dupliški stolpnici.
silskem domu vzidali spominsko ploščo.
Po osvoboditvi so dupliški gasilci spet krepko poprijeli za delo. Leta 1947 so za poveljnika izbrali Valentina Čičigoja, ki je nato kot predsednik vodil gasilce 23 let.
Naj omenimo samo nekaj najpomembnejših dogodkov iz delovanja gasilskega društva Duplica (Šmarčani so namreč ustanovili svoje društvo). Ob 30. obletnici društva leta 1955 so razvili svoj gasilski prapor. Ker je stara rosen -bauerca odslužila, so leta 1968 kupili močnejšo 600 litrsko gasilno brizgalno iste znamke iz leta 1972 pa so prevzeli nov gasilski kombi avtomobil IMV.
Zaradi nabavljene nove opreme je stari gasilski dom kmalu postal pretesen. Zato so gasilci leta 1974 spet poprijeli za lopate in so dom obnovili ter razširili. K obnovi doma so svoj delež prispevali vsi krajani Duplice. Ves potreben les pa so darovali kmetje iz Volčjega Potoka in Rudnika. Med obrtniki pa so gasilci še posebno priznanje ob odprtju prenovljenega doma leta 1977 izrekli Francu Kuretu, ki je brezplačno opravil vsa kovinska dela. Gasilci sami pa so pri obnovi doma opravili kar 2500 delovnih ur. Praktično povsem nov dom je prispeval tudi k temu, da so se še bolj okrepile vrste du-pliških gasilcev, tako da je bilo leta 1985 vključenih v društvo 51 gasilcev in 20 najmlajših ali pionirjev, kot so jim dejali. Danes pa je v društvu 40 članov, od tega 20 aktivnih, ostali so rezervni, in šest mladincev.
Pomemben dogodek v delovanju društva je bil tudi prevzem novega gasilskega orodnega avtomobila TAM v letu 1988, ki jim je še danes, v veliko pomoč pri njihovih akcijah.
V minulih sedmih desetletjih so dupliški gasilci pomagali pri gašenju okrog osemdesetih požarov. Največji med njimi so bili leta 1928 v smodnišnici, leta 1936 in 1941 v tovarni Remec, v papirnici Bonač na Količevem..
Za Valentinom Čičigojem, ki je vodil dupliške gasilce do leta 1970, so se kot predsedniki društva, zvrstili Alojz Berlec, Stane Gregorš danes pa društvu predseduje Ciril Vidmar. Med poveljniki društva pa so bili Stane Gregorš, Stane Krivorotov, Franc Prosen in Anton Modic. Sedanji poveljnik pa je Janez Brleč.
Požrtvovalnim članom GD Duplica, ki so za svoje delo dobili več družbenih priznanj, med njimi leta 1985 srebrno plaketo občine Kamnik, ob njihovem jubileju iskreno čestitamo in Želimo veliko uspehov pri vključevanju mladih gasilcev v njihove vrste! F.SVETELJ
Člani GD Šmarca Duplica leta 1926, leto dni po ustanovitvi društva.
Občni zbor Društva upokojencev Komenda
26. marca smo imeli občni zbor DU Komenda, ki se ga je udeležilo veliko članov in povabljenih gostov. Med njimi sta bila tudi predsednik DU Slovenije Stanko Hvale in Stane Simšič, član upravnega odbora kamniško-dom-žalskega področja pri ZDUS.
Društvo upokojencev Komenda je bilo v letu 1994 zelo delavno na vseh področjih. Največ pozornosti smo namenili ostarelim in bolnim.
Za božič in novo leto smo vse starejše nad 80 let, teh je 56, obdarili in jim zaželeli še veliko zdravja. Obiskali smo jih tudi v domovih za ostarele. Dolžnost članov upravnega odbora je tudi ta, da pridobimo čimveč novih članov.
Moramo se malo pohvaliti,
Učenci so razvedrili upokojence iz Motnika in Špitaliča
V Motniku je v četrtek, 30. 3. 1995., Društvo upokojencev Motnik-Špitalič pripravilo redni letni občni zbor. Od 125 članov se jih je udeležilo več kot polovica.
Pred začetkom občnega zbora so otroci tamkajšnje osnovne šole upokojencem pripravili lep, zanimiv in prisrčen kulturni program. Pod vodstvom vzgojiteljic-učite-ljic Vide Kovačič, Kolar Mojce in Ljube Lajniš so otroci zaigrali igrico Medved peče palačinke, recitirali več pesmi, zapeli nekaj pesmi in ta dan z nastopom popestrili svojim dedkom in babicam. Učenci in učenke podružnične in male šole T. Brejca v Motniku so zelo kakovostno in nadvse dopadljivo prikazali naučene točke. Deležni so bili spontanega nav-
dušenja in odobravanja. Med programom je Ivanka Cene, sodi med najstarejše upokojenke, recitirala zanimive pesmi, ki so bile prav tako toplo sprejete.
Matevž Baloh, predsednik društva, je v svojem poročilu poudaril da je bilo članstvo DU Motnik-Špitalič lani zelo delavno. Skrb za svoje člane je bila prednostna naloga, redno so jih obiskovali in se udeleževali mnogih srečanj, pohodov in tvorno sodelovali pri različnih aktivnostih v krajevnih skupnostih. Opazna je bila njihova angažiranost pri vsakoletnem sejmu in organizaciji drugih prireditev v Motniku in Spitaliču. Zaradi njihove aktivnosti je že vsa leta dobra povezanost med KS in DU
Predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije in DU Kamnik je med ostalim govoril o najaktualnejših vprašanjih, ki zadevajo upokojence, in pohvalil njihovo dosedanje delo. Zaželel jim je obilo zdravja in osebne sreče.
Občni zbor je po krajši razpravi ocenil delo društva kot uspešno in izvolil novo vodstvo. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Matevž Baloh.
Tudi letošnji občni zbor DU Motnik-Špitalič je ponovno pokazal na tesno povezanost upokojencev Motnika in Špitaliča z življenjem na tem področju. Čeprav so nekateri člani že močno v letih, pa s svojim delom dokazujejo, da živijo polno življenje, tudi s svojim krajem. Medsebojno prijateljstvo
je močno in se ne razhajajo zaradi strankarskih vprašanj. Prisrčno je sodelovanje s šolo in lahko je verjeti mentoricam in šoli, da se bodo naslednje leto zopet srečali z upokojenci.
STANE SIMŠIČ
da je v našem društvu včlanjenih skoraj 99% vseh upokojencev, v vasi Klanec pa 100%, tako da imamo po zadnjih podatkih do marca 1995 kar 598 članov. Vabimo vse tiste, ki še niso včlanjeni, posebno pa upokojence iz novega naselja, da se nam pridružijo. Uradne ure so vsak torek od 10. do 11. ure v prostorih društva, Glavarjeva 114, Komenda.
Imamo pa nekaj kadrovskih problemov. Nekateri člani v odboru delajo že 10 let. Upam pa, da se bo tudi to kmalu uredilo v dobro društva, da bo še naprej uspešno skrbelo za naše člane. Za društvo pa bi bila dobrodošla pomladitev vodstva, da bo delalo s še večjim elanom.
V letu 1994 je bilo Društvo upokojencev Komenda organizator srečanja kolesarjev. To srečanje je sedaj postalo tradicionalno, potekalo pa je 25. maja na nekdanji dan mladosti, saj se upokojenci počutimo še mlade po srcu. Udeležba je bila velika: več kot 250 kolesarjev iz šestih občin. Imeli smo bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Kamni-
Šolarji iz Motnika so upokojencem pripravili lep dan.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke Izpostava KAMNIK
Številka: 436-202-203 Datum: 9. 5. 1995
OKLIC
O JAVNI DRAŽBI
Na podlagi 246. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93) Republiška uprava za javne prihodke, izpostava Kamnik, odreja javno dražbo predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti.
Javna dražba bo v POSLOVNIH PROSTORIH KERIN-AGROMEHANIKA, Podhruška pri Kamniku, n.h., dne 24. 5. 1995 ob 9. url.
POPIS ZARUBUENIH PREDMETOV:
- računalnik PHILIPS PRO 73M in tiskalnih EPSON LQ 1010, cenilna vrednost 30.000,00 SIT
- glasbeni stolp CROWN z dvema zvočnikoma, cenilna vrednost 15.000,00 SIT
- viličar INDOS - 1500 kg, tov. št. 14620-35, cenilna vrednost 2.000.000,00 SIT
- viličar POBEDA, tov. št. 35.86-2023, letnik 1986, cenilna vrednost 2.000.000,00 SIT
- stružnica POTISJE PA 631 P, letnik 1984, tov. št. 2327, cenilna vrednost 2.000.000,00 SIT
- univerzalni rezkar PRVOMAJSKA, tov. št. 00779348, letnik 1979, cenilna vrednost 2.400.000,00 SIT
Kupec mora položiti znesek kupnine in prevzeti stvari takoj po končani dražbi. Dražba se ne bo izvršila, če se ne doseže niti polovica cene, ki je bila določena s cenitvijo. Če se zarubljeni predmeti na prvi dražbi ne bodo prodali, bo druga dražba dne 30. 5. 1995 ob 9. uri na istem mestu. Na ponovni dražbi se stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene.
Vodja izpostave Jože MIHELIČ
čani in Kranjčani. Letos je organizator Škof j a Loka - kolesarji, ne pozabite na ta dan! Glavni sponzor tega srečanja so bili STOL Kamnik, ETA Kamnik, PEKARIJA HORVAT Komenda in lončarski mojster Franc KREMŽAR z Gmajnice, ki nam je izdelal lične skodelice z napisom SREČANJE KOLESARJEV KOMENDA 94. Prejele so jih vse kolesarske sekcije v spomin na Komendo. Hvala vsem sponzorjem!
Prvo nedeljo v avgustu smo organizirali tudi že tradicionalni piknik pri lovski koči na Križu in to še bolj bogat kot prejšnja leta. Naši člani odbora, posebno iz Most in Žej, so predlagali, da bi pripravili sreČolov, tako da bi imeli kakšen tolar za našo športno dejavnost, saj samo s članarino tega ne bi zmogli. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem krajanom KS Križ, KS Moste in KS Komenda, ki so prispevali darila za srečolov. Organizirali smo tudi novoletno srečanje.
Imeli smo tudi pet pohodov. Udeležba je bila zadovoljiva. Organizirali smo tudi štiri izlete, tri po Sloveniji, enega pa v tujino, v No-kenalpe v Avstriji. En avtobus članov se je udeležil srečanja upokojencev Slovenije na Rogli, en avtobus pa srečanja upokojencev Gorenjske na Jezerskem.
Upokojenci Komende imamo tudi planinsko sekcijo. Enkrat mesečno se odpravimo na pohod in tudi na ture nad 2000 m. Najbolj razvito je kolesarjenje, tega se udeleži petnajst do dvajset članov in sicer dvakrat mesečno v sodelovanju s Kamničani in drugimi društvi. Letos je prejelo 18 članov značko ŠPORTNIK UPOKOJENEC.
Sodelovali smo na razstavi ročnih del DU Kamnik. Organizirali smo vpis certifikatov, ki jih je oddalo 21 članov za CRONO SENIOR.
V preteklem letu spomladi smo poslali v parlament in vlado protestno pismo, da se ne strinjamo s predlogom zakona. Zapisali smo, da se morajo pokojnine gibati v skladu z rastjo osebnih dohodkov in mislim, da smo tudi mi prispevali k temu, da je ostal še stari zakon. Dobili smo tudi oba odgovora.
V zadnjem času se spet nekaj dogaja in upam, da se nam boste pridružili, če bo potrebno. Pravočasno vas bomo obvestili.
JOŽE KERN
Okrajšave
Pred časom mi je ena od bralk Kamniškega občana predlagala.naj bi v naši rubriki pregledali glavna določila novega Slovenskega pravopisa o krajšavah. Tako smo v prejšnjih številkah pisali o kraticah, formulah in simbolih; za obravnavo nam je ostala zadnja vrsta krajšav, to so okrajšave.
Okrajšave zelo pogosto uporabljamo v strokovnih, znanstvenih in vsakdanjih sporočilih. Ne smemo krajšati v umetnostnih besedilih, sploh pa ne v slovesnih besedilih, npr. v čestitkah, sožalnih pismih, poslanicah ipd. Čemu uporabljamo okrajšave? Zato, da hitreje pišemo in da pri tem porabimo manj prostora. Okrajšamo zlasti take besede, besedne zveze, ki se v besedilu ponavljajo in niso lastna ali občna poimenovanja (iz teh napravimo kratice - kakor smo pisali v enem od prejšnjih člankov). V besedilu se lahko ponavljajo različne besede: take, ki so značilne za vsa besedila, ali take, ki so prav v besedilu, ki ga pišemo, sicer pa niso tako pogoste, da bi jih krajšali. Naj navedemo nekaj primerov: v besedilih, v katerih lahko krajšamo, so zelo pogoste besede ali besedne zveze kot oziroma, na primer, in tako dalje, in tako naprej, pred našim štetjem stran, številka, železniška postaja, ulica, točka, okoli, inežnir, gospa, gospod, magister, doktor, profesor, lastnoročen itd. Za tovrstne besede obstajajo dogovorjene okrajšave, ki jih, če jih ne veste ali se jih ne spomnite, poiščete na koncu (starega) Slovenskega pravopisa iz leta 1962. Kaj je značilno za okrajšave? Osnovno pravilo je, da zapišemo del besede oziroma besedne zveze in da za okrajškom postavimo piko. Prav v tem so okrajšave različne od drugih vrst krajšav - od kratic, simbolov in formul: da imajo na koncu piko. Kako bi torej okrajšali besede, ki smo jih našteli kot primere za stalne okrajšave? Z naštetimi besedami ali besednimi zvezami lahko ponazorimo skoraj vse, kar je treba vedeti.
V prvo VTsto tipov okrajšav sodijo posamezne besede, ki jih okrajšamo takole: oz. (oziroma), str. (stran), št. (številka), štev. (število), ul. (ulica), tč. (točka), ok. (okoli, okrog), inž. (po domaČe) ali ing. (po tuje) (oboje pomeni inženir), ga. (gospa - ne pa gos., kar smo včasih brali kot ime zdaj že redke domače živali), g. (gospod), mag. (magister), dr. (doktor), prof. (profesor). V drugo vrsto sodijo okrajšave iz besedne zveze, ki jo okrajšamo tako, da vzamemo prve črke vsake od besed in jih združimo pravzaprav v eno besedo s piko na koncu. Taki sta na primer okrajšavi: itd. (in tako dalje), itn. (in tako naprej). Vendar se večbesedne zveze najpogosteje okrajšajo z več črkami, med katerimi so pike in presledki: pr. n. š. (pred našim štetjem), p.p. (poštni predal), pr. Kr. (pred Kristusom), ti. (tako imenovani). Izjeme so okrajšave ene besede iz več črk. Takrat se med t.i. okrajški pišejo pike, med njimi pa ni razmika. Lastnoročno torej okrajšamo z dvema črkama s pikama, vendar med njima ni razmika: l.r.
Razen ustaljenih okrajšav pa lahko uporabljamo tudi priložnostne, kijih napravimo sami zaradi hitrejšega in krajšega pisanja. Pri okrajša-nju gledamo na to, daje okrajšava razumljiva. Za njo prav tako pišemo piko kot za ustaljenimi okrajšavami.
Za pravilno uporabo okrajšav je treba vedeti še nekaj podrobnosti. Okrajšajo se lahko tudi t.i. priredne zloženke, to so zloženke, pisane z vezajem, ki pomeni in, npr.:slov.-angl. (slovensko-angleški).
Okrajšave se lahko izjemoma tudi sklanjajo in izražajo števila. Take so zlasti okrajšave, ki se pogosto uporabljajo v različnih sklonih in številih: ga. (gospa), ge. (gospe), go. (gospo), g. (gospod), gg. (gospodje) itd.
In to je pravzaprav vse, kar je treba vedeti o tem tipu besed.
MARJETA HUMAR
Pred sto leti se je v Kamniku rodil slikar Stane Cuderman (1895-1946)
Slikar Stane Cuderman pred olatnom.
Razstava slikarja Lojzeta Kalinška v Veroniki
Slika z razstave: Spomini II. 1994, gvaš, 29x21 cm
Pregledna razstava slikarja Lojzeta Kalinška in njegovega uspešnega likovnega delovanja zadnjih nekaj let, nas uvaja v razmišljanje o posrečenem sozvočju različnih kreativnih procesov, ki se jim avtor posveča z ljubeznijo in strastjo. Splet različnih okoliščin je pri Kalinšku uspešno združil različne povsem tehnične dejavnosti z umetniškim delom in uvaja v osnove likovnih zakonitosti osnovnošolsko mladino kot tudi starejše ljubiteljske likovnike zbrane v likovnem društvu Kamnik. Lojze Kalinšek je ustvarjalec, ki je doma na intelektualnem, umetnostnem pa tudi na povsem tehničnih področjih, saj se ukvarja z lesarsko stroko, grafičnim oblikovanjem, fotografijo, predvsem pa je ljubitelj vsega lepega, različnih zvrsti umetnosti, tudi narave, tudi malih pasemskih živali. Najraje pa se posveča likovni umetnosti, ki jo goji v različnih tehničnih in oblikovnih smereh. Široki diapazon dejavnosti mu omogoča različne možnosti v slikarskih postopkih, kar se vsekakor odraža v njegovem ustvarjalnem likovnem delu.
Intelektualistični slikarski pristop je razviden predvsem v Ka-linškovih velikih abstraktnih študijah, ki so nastale kot rezultat poglobljenega raziskovanja barvnih in oblikotvornih razmerij v sliki. Ter kompozicije na velikih papirjih ali kartonih, v mešanih tehnikah, z elementi kolaža, so kljub svoji monumentalnosti in študijski analitičnosti še vedno dovzetne za igro naključij in slikarjevo fantazijsko imaginacijo. V svojem bistvu so formalno in barvno, koncipirane na zgledih slikarstva Preglja ali Bernika, obogatene z gra-
fizmi, kolažnimi vložki in drobnimi likovnimi elementi in vezane na značilno avtorjevo barvno lestvico, ki je na videz zreducirana na nekaj osnovnih tonov. Vendar nam bolj pozorno opazovanje odkrije nenehno pridušeno šepetanje barv v neštevilnih tonskih fi-nesah. Izredno zanimiva je kompozicija »Nukleus«, kjer zgubana, nagrbančena in valovita struktura nosilca - to je papirja - opozarja na nove prostorsko-reliefne kvalitete v slikovnem polju.Tudi figuralne študije na večjih formatih nastale na podlagi konkretnih zgledov in vzorcev (npr. »Študija po Modiglianiju«) ali spominov (»Dan potem - asociacija na »Zadnjo večerjo«) vsebujejo značilne Kalinškove slikarske kvalitete: diskretno stilizacijo, prefi-njeno (ne)barvitost in ironijo.
Kalinškove slike na malih formatih so njegovi intimni likovni zapiski trenutnih razpoloženj. Nekakšen slikarjev dnevnik, kjer prihaja do izraza slikarjeva najbolj osebna nota in avtentična likovna pisava. Serijo teh drobnih ume-
26. aprila je minilo sto let od rojstva slikarja Staneta Cuder-mana. Prav je, da ob tej priložnosti obudimo spomin nanj, saj si je s svojim delom to prav gotovo zasluzil, da ga uvrstimo med najbolj znane osebnosti, ki jih je dalo kamniško mesto in okolica.
V uvodu razstavnega kataloga, ki je nastal pred tremi leti, je bilo zapisano ob razstavi, prvi po skoraj petdesetletnici njegove smrti, vredni tega imena: »Staneta Cu-dermana, slikarja in grafika, kamniškega rojaka, praškega sošolca in mladostnega sopotnika dosti bolj znanega in uve-ljavnega Mihe Maleša, slovenska strokovna in siceršnja javnost skoraj ne pozna.«
Tri leta zatem o tem skoraj ne moremo več govoriti. Slovenski javnosti in vsem ljubiteljem umetnosti je bil predstavljen na razstavi in v razstavnem katalogu z njegovim skoraj celotnim opusom, ki je bil do tedaj raztresen pri zasebnikih in galerijah. Skoraj petdeset let po njegovi smrti se je zdelo, da bo ostal pozabljen in njegova dela dokončno izgubljena, kot so dela prenekate-rega našega slikarja.
Ob stoletnici rojstva tako lahko rečemo, da je Stane Cuderman dokončno vstal iz svoje anonimnosti in pozablje-nosti.
Razstava je potrdila, da Stane Cuderman po pravici velja za enega od najboljših slikarjev med obema vojnama pri nas V spominu še živijo slike, ki smo jih videvali po domovih v Kamniku, Ljubljani in drugih mestih. Kot odličen in cenjen portretist je slikar ohranil marsikatero znano ali manj znano osebnost iz me-
tnin, pretežno iz leta 1994, sem ob takratni razstavi poimenoval »Ka-linškovo obnebje ptic, kjer sanjske stilizirane ptice pojejo v simbolnem slikarskem žvrgolenju o avtorjevi usodni ujetosti v slikarstvo in o rojevanju slikarske svobode, ki kali v Kalinškovih simbolnih podobah«. Radoživost, včasih celo prisrčno otroška igrivost, poigravanje s formo in materijo v veseljaČenju drobnih naključij, simbolična sporočilnost in dognana barvna lestvica so odlike tega slikarstva. Občasna odslika-vanja krajin in vedut so nastala predvsem na potovanjih, Ex tem-porih in likovnih srečanjih, ki se jih slikar redno udeležuje. Te podobe na intimnejših formatih, v tehniki gvaša ali akrila, so nastale zunaj, v naravi, zato so barvno intenzivnejše. Še vedno razpoznavne arhitekture ali vedutni pogledi so ekspresivno stilizirani ali kubi-stično deformirani s prikupnim pridihom svojske igrivosti in iro-ničnosti.
DUŠAN LIPOVEC
ščanskega življenja na Slovenskem. Pred nami vstajajo podobe kamniških meščanov in tudi meščanstva drugih slovenskih mest. Ni pomembnejše hiše v Kamniku, ki ne bi imela kakšnega Cudermano-vega portreta.
So pa pod njegovim čopičem nastale tudi redkejše slike alegorij, osebnoizpovednih avtoportretov, mistično-vizionarskih kompozicij, mitološke slike in nenazadnje religiozna dela, vključno s stenskimi slikarijami (najbolj znana je poslikava Frančiškanske cerkve v Kamniku). Njegova umetniška roka je zasnovala spomenik padlim v 1. svetovni vojni na kamniških Žalah, ni pa več mogel izvršiti poslikavo zu-nanjščine kamniške mestne železniške postaje.
Cudermanova življenjska pot ni bila lahka, posebno še, ker je bil nezakonski otrok. Njegovati mati je bila Kamni-čanka. Gotovo je že v mladosti kazal veliko dovzetnost za tehnično in likovno ustvarjanje, zato se je po končani srednji šoli vpisal na ljubljansko realko, takoj zatem pa je bil mobiliziran kot vojak v 1. svetovni vojni, tako da se je šele po vojni lahko vpisal na likovno akademijo. Izbral je Prago, kjer so se v njegovem času šolali vsi pomembnejši slovenski slikarji, prav tako slikar Miha Maleš. Na praški akademiji ga srečamo že prvo leto kot nagrajenega študenta, kar gotovo ni bilo nepomembno in je samo potrditev njegove izredne tehnične nadarjenosti.
Po vrnitvi in prvi večji predstavitvi na razstavi skupaj z Malešem, kjer je razstavil tudi grafike, je nadaljeval svojo kariero kot slikar oljnih slik. V tem desetletju, ko je bival v Ljubljani in se družil s slovenskimi umetniki, je ustvaril nekatera nepreseŽena dela (npr. Pustni ples v Kazini) v takrat pri nas še aktualni, a svetovljanski novi stvarnosti. Preživljal pa se je s salonsko bleščečimi portreti, ki so ne samo veren dokument slikarjevega tehničnega znanja, ampak tudi dokument okusa časa in okusa naročnikov. V nekaterih slikah, ki so po večini ostali v slikar-jevi lasti, je bil tudi družbeno kritičen, hudomušen in celo za-frkljiv.
Gotovo je preselitev v rodni Kamnik zaradi ekonomske krize slikarja prikrajšala za marsikakšno naročilo, trla pa ga je tudi osamljenost in
nerazumevanje njegovega precej boemskega življenja. Kljub temu je kamniško meščansko občinstvo dobilo odličnega portretista, krasilca meščanskih domov s številnimi slikami šopkov in drugih tihožitij, občutljivega kronista »bede in blišča« predvojnega Kamnika, mojstra kompozicije, barvnih odtenkov, kar ga postavlja ob bok našim najboljšim slikarjem portretistom od F. Ber-ganta, M. Langusa, do J. Vavpo-tiča, B. Jakca in drugim.
Nad kamniškim Samčevim predorom si je po načrtu arhitekta V. Glanza postavil lepo hišo - atelje, od koder se odpira na eno stran prelep razgled po mengeškem polju, na drugo pa preko frančiškanskega samostana na verigo kamniških gora.
Ob tem bi se veljalo vprašati, če za Kamnik v današnjem času še vedno veljajo besede, ki smo jih prebrali v Cudermano-vem pismu M. M. pred skoraj 70 leti, da so... »Božiči - Velike noči tu bolj žalostne in puste... vendar se mi zdi, da sem čisto sam v teh ulicah in hišah. Prav dosti se tudi na zunaj od tistih časov sem menda ni dosti spremenilo!«
Ob tem se mi poraja še vprašanje, kako Kamnik skrbi za svoje likovne ustvarjalce. Nekateri res že imajo spominske plošče na svojih hišah, vendar ne vsi... Pa to niti ni najpomembnejše. Ulice, kot po pravilu, so poimenovane po slikarjih, rojenih drugod. Poglejmo le nov kamniški zemljevid: Groharjeva, Jakopičeva itd. Kje so ulice kot Ma-leševa, Cudermanova, Gasparijeva, Savinškova, da ne naštevam naprej. Kot kaže, so likovni umetniki za kamniške meščane pomembni le ob pogrebih, vzidava spominskih plošč in za krasitev praznih sten njihovih stanovanj... Zdi se, da je skrb za svoje likovne ustvarjalce Kamnik prepustil pozabi. Prav s poimenovanjem ulic po njih pa bi obiskovalce mesta od drugod najlepše in nevsiljivo seznanili, da so znani ljudje bili rojeni prav v tem lepem mestu ali njegovi okolici.
Tudi Stane Cuderman ob 100-letnici rojstva na dobro ime pri Kamničanih še čaka, spomenikov ima dovolj, ustvaril si jih je sam s svojimi deli!
MARKO LESAR
Pester kulturni program
ob odprtju Kalinškove razstave
Slikar Lojze Kalinšek in sodelujoči v kulturnem programu ob odprtju razstave.
Od 7. do 23. aprila so bila v dvorani Veronika razstavljena slikarska dela Lojzeta Kalinška iz Cerkelj.
Številnim ljubiteljem likovne umetnosti je Zveza kulturnih organizacij Kamnik ob tej priložnosti pripravila bogat kulturni program. Z navdušenjem so prisluhnili glasbenikoma, flavtistu Cvetu Kobalu in violinistu Volodju Balžalorskemu. Slovesnost so popestrili člani kuharskega krožka OŠ Franca Albrehta in Brunarica Štern s Kokrice.
VERA MEJAČ
Odprto pismo županu
Mnenje stanovalcev Šutne o odprtju Šutenske ulice
Zelo veliko je že bilo v preteklosti napisano o prometu skozi mestno jedro, danes pa omenjena problematika zopet buri duhove. Menimo, da smemo svoje mnenje izraziti tudi stanovalci Sutne, saj vsakdo od nas vzdržuje posamezno zgradbo ali stanovanje in po svojih najboljših finančnih zmožnostih prispeva k izgledu mestnega jedra. Prav to okolje za
P.S--
Med zbiranjem podpisnikov so prebivalci Sutne dali še sledeče pripombe:
1. Pripominjajo, da bi pri enosmernem prometu v katero koli smer uporabniki vozil koristili za prevoz na delo bolj Šutno, kot pa obvoznico. Znano je, da že danes vozniki iz Tuhinjske in Bistriške doline v konicah vozijo po Kolodvorski ulici, ne oziraje se na prometne oznake.
2. Podpisniki so tudi enakega mnenja, da bi sc moralo v času preureditve Šutne urediti primemo parkirišče za obiskovalce tega dela mesta.
nas predstavlja bivalno okolje, v katerem preživimo velik del svojega življenja.
Zelo težko je nam, stanovalcem, v zadnjih letih gledati različne papirnate odločitve občinskih funkcionarjev, ki si urejanje mestnega jedra Kamnika večinoma predstavljajo v premikanju betonskih korit in prerazpo-rejanju prometnih znakov. Kljub nekaterim študijam o tej problematiki pa še nihče ni našel toliko poguma, da bi se problema lotil strokovno in izpeljal celostno ureditev mestnega jedra. Slednje si Kamnik gotovo zasluži.
Naši predniki so znali spoštovati svoje mesto, ga primerno urejati in biti ponosni nanj. Slednje se lahko nedvomno prepričamo iz različnih fotografij izpred druge svetovne vojne in iz različnih pisnih virov. Prav dobro so poznali funkcijo mesta in še
posebej mestnega jedra. Kako pa je danes?
Več pomembnih dejavnosti, ki so ključne v mestnem jedru, se je preselilo na obrobje ali izven mesta. Doslej še nismo uspeli prepoznati ključnih uslužnostnih dejavnosti, mirne obrti, primernih trgovin itd., ki pomenijo »dušo« vsakega mesta. Vsaj nekaj se lahko naučimo iz preteklosti, nekaj od naših sosedov, nekaj pa lahko zaupamo tudi stroki. To je več kot dovolj, da bi Kamnik dobil primerno podobo in »življenje« v mestnem jedru, kjer bi se vsakdo z veseljem sprehodil in izvedel svoje opravke.
Smiselno se je vprašati o kulturni izobraženosti povprečnega Kamničana, ki bi se rad pripeljal pred vrata vsake še tako majhne trgovinice. Vprašamo se lahko, če je to mogoče v centru
Ljubljane, Kranja, Celovca, Dunaja, Londona, Marburga itd., torej povsod tam, kjer znajo bolje urejati in varovati svojo kulturno dediščino. Morda bodo te reči bolje razumeli šele naši otroci, ki pa ne bodo imeli nikjer več pokazati te zavesti. Kaj pridobimo, če odprete ulico? Ali je glavni argument dobiček trgovinic? Kje bodo parkirale stranke? Saj menda ne boste prepovedali potem stanovalcem parkirati pred lastno hišo? Naših avtomobilov pa je več kot za eno samo šutensko ulico. In če se njim pridružijo še uslužbenci lokalov, kje bo parkiral potencialni nakupo-valec?
Dobiček trgovinic bi se dal povečati tudi z boljšo ponudbo, iznajdljivostjo in izvirnimi idejami. Promet je vsekakor zelo dober izgovor za marsikatero trgov-
Bob ob steno - kocke po Šutni
Kamničani se torej lahko razpočimo, hodimo po trepalnicah ali počnemo še kakšne druge mazohistične reči, vendar nikakor ne moremo doseči vsaj nekaj tistega, za kar smo prepričani, da je boljše od vsiljenih rešitev.
Kocke (granitne, ne tonali-tne, 10x10 cm) bodo torej položene po sredi Šutne. Veliki brat je torej še vedno močnejši inje dosegel svoje.
Prepričan sem, da je prav, da Kamničani vedo, kdo je tisti, ki jim vsiljuje kocke po sredi Šutne. Po podatkih, danih na sestanku SSZ občine
Kamnik, sta to projektantka Vlasta Mikel Golob, dipl. inž. arh., in prot dekan Peter Ga-brijelčič, dipl. inž. arh. Tako se bo vsaj vedelo, koga naj zagovorniki kock hvalijo in uporabniki preklinjajo. Kock bodo namreč še posebej veseli invalidi v invalidskih vozičkih, saj je zanje vožnja po kockah zelo »ugodna«. Pa tudi drugi bodo z njimi »zelo zadovoljni«,samo spomnijo se naj, kaj vse je bilo napisano o njih, če pa jim to ni dovolj, naj se nekajkrat sprehodijo po ulicah v Kamniku, ki so tlakovane s kockami. Posebej toplo priporočam njihovim
dekletom in ženam, naj to naredijo v elegantnih visokih petah, pa še kakšnega dojenčka naj peljejo s seboj v vozičku.
In ob koncu še vprašanje: mar kamniški svetniki, od katerih ni nihče prav iz starega Kamnika, prav nič ne prisluhnejo zahtevam Kamničanov, ki živimo v »rezervatu«?
Imajo pa kocke tudi eno dobro lastnost. Mogoče jo bo celo potrebno izkoristiti, če bomo vedno naleteli na gluha ušesa. Da se jih namreč precej enostavno izruvati iz tal...
B. POLLAK
čevo nesposobnost. Danes pa je takorekoč vsak drugi Slovenec že trgovec oz. direktor firme z enim zaposlenim.
Podpisani  stanovalci Šutne
Po meri slovenskih časnikarjev
smo zato izrecno proti odprtju prometa skozi mestno jedro. Vztrajamo k pristopu celostne ureditve mestnega jedra, v katerem mora sodelovati občina kot nosilec ureditve, poleg tega pa je potrebno vključiti vse, ki živijo z mestom in ki karkoli lahko prispevajo k tej ureditvi. V nasprotnem primeru pa pustite, da la-
stniki ne bomo imeli samo zahtev in enormnih stroškov pri strokovnem adaptiranju zgradb. V tem trenutku pa se tudi sprijaznite, da Kamnika kot kulturnozgodovinskega pričevalca ne potrebujemo več. S spoštovanjem
0   stanovalci Šutne (60 podpisov)
Človek navadno sprejema le, kar mu ustreza, kar ga privlači, odklanja, kar ga ne zanima, kar ne odgovarja njegovim merilom. Kdor preseže samovoljo pri izbiri ponujenih obveščanj o dogodkih in razmišljanjih v različnih dnevnikih in tednikih v pisni ali govorjeni obliki, osupne, ko spozna, da je mera Časnikarjev velikokrat brez logike, da ne poznajo pojma velikosti. Za veliko niti številke nič več ne pomenijo. Koliko je milijon ali nekaj deset tolarjev, je najbrž težko razpoznati.
Moj uvod velja za notice, ki so se alarmantno pojavile, čeprav mimogrede v slovenskih dnevnikih. Vest, da nekdo krade ali goljufa, se najhitreje razve, ker je denar še vedno sveta vladar. In če goljufajo v šoli in to učitelji ali celo ravnatelj, kdo ne bi postal pozoren in
si mislil, ta je pa lepa - tisti, ki bi morali vzgajati v poštenosti, sami poneverjajo in kradejo.
Kdor je prebral številke »utemeljenega suma« poneverb v OŠ Toma Brejca v Kamniku, se je moral zamisliti.
Prvič: Utemeljen sum... sumiti pomeni »brez potrebnega dokaza misliti«, je za objavo v časopisu neodgovorno dejanje. Ljudje, ki ne marajo šole in o učiteljih iz različnih razlogov slabo mislijo, bodo sum takoj spremenili v dejstvo in z veseljem oblatili vse, ki jih ne marajo.
Drugič: Šola bi morala biti ustanova s trdnim ugledom, da bi lahko nemoteno vršila svoje plemenito poslanstvo. Umazati Šolo z napihnjeno majhnimi nepravilnostmi, o katerih je izrečen sum, je nezaslišano. OŠ Toma Brejca velja za dobro
šolo. Učenci, ki jo obiskujejo, uspešno nadaljujejo šolanje. To ni neutemeljena hvala, prepričana sem, da bi jo lahko marsikdo potrdil. Žalostno je le, da se v zagovor učiteljev ne najde nihče, le vsak škodoželjno napne ušesa in si misli, da je morda le res, kaj pišejo.
Poštenosti in pravičnega odnosa do problemov, ki tarejo naš čas in ljudi v njem, je premalo. Prizadevnosti, ki kaže sadove, ne znamo ceniti, in to je slabo.
Upam, da OŠ Toma Brejca kljub »osumljencem poneverb« nekaj deset tolarjev ne bo izgubila dobrega imena, kar je seveda odvisno od ljudi, ki znajo presoditi in se ob časnikarski meri za velikost problemov, lahko le prisrčno nasmehnejo.
TILKA JESENIK
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
vas vabi na prireditve PETEK, 12. maja, ob 19. uri
NARODNI PARKI AMERIKE -
potopisno predavanje z diapozitivi. Predava Matjaž Prešeren
ČETRTEK, 18. maja, ob 19. uri
NARAVNA MEDITACIJA
V sodelovanju s Centrom za alternativno medicino predava Milojka Knežević.
Bralce v KS Šmarca obveščamo, da je knjižnica v Šmarci od maja naprej odprta VSAK PONEDELJEK od 16. do 19. ure.
Pisma, miteitja, odmevi - Hiti.       *i|a, odmevi - Pi*m*, mitetjfo odmevi - Fi«ma, mnenja, odmeri
Namesto odgovora na kritiko napad na kritika
Očitno je kustosa Narodne galerije moje pisanje v tem časopisu tako presenetilo, da mi ni odgovoril na moje pripombe, kvečjemu jih je potvoril. Name je najprej zlil golido gnojnice brez zveze z mojo kritiko, na koncu pa podal pouk, ki ga je zabelil še s svetopisemskimi citati (naj se vendar držim Biblije, čeprav samo starozavezne). Računal sem na majčkeno osvežitev, recimo s čisto studenčnico, kakršna še teče malo pod božjepotno cerkvijo sv. Primoža in ki je zdaj tudi zajeta v leseno korito in s kakršno si romarji brišejo trudno čelo, preden stopijo v svetišče.
Ferdu Šerbelju, avtorju knjige o Sv. Primožu, ne mislim odgovarjati osebno, kot si je to dovolil sam z javnim odprtim pismom, naslovljenim name. Za osebno korespondenco uporabljam splošno uveljavljene iznajdbe; pismo, telefon, zdaj pa tudi že telefaks. Ker na mojo kritiko knjige, ki res m bila ena sama »lau-datio«, kot je pri nas na Slovenskem še splošna navada, ni odgovoril skoraj na nobeno od pomanjkljivosti, ki sem jih izpostavil, seje lotil mene osebno. In to na tako žaljiv, obrekljiv način, da se z njim na tako nizkotni ravni ne želim pogovarjati. Poleg kratkega historiata najinega znanstva in prijateljevanja, bralec zve skoraj vse o mojem strokovnem delu, od prve razstave do mojega odnosa z »arheologi« in vse do SOO-letnice kamniških frančiškanov, nekaj celo o »Baroku na Kamniškem«, ki baje zori pri meni že nekaj časa.
Moje kritične pripombe niso bile osebna kritika njegovega dela, ki ga sicer cenim, še manj pa založnika, ki mi je celo osebno prinesel knjigo takoj po izidu. Šerbelj pa si je sam vzel pravico, da najine osebne stvari obeša na veliki zvon in da se je lotil kar mene osebno. Iz besedila bralec spozna celo moje telesne pomanjkljivosti, kratke noge, kratko sapo in seveda kratkovidnost, da o dolgih prstih, ki mi manjkajo pri morebitnem pisanju nove monografije, raje ne govorim, kar je brez primere v kritični publicistiki pri Slovencih, kaj šele na ravni kulturnega odgovora in zavrnitve mojih pripomb.
Ker pa je napisal celo nekatere laži, s katerimi zavaja bralca, jih moram tukaj pojasniti.
Knjige o Sv. Primožu sem se iskreno veselil in sem tudi vesel, da je izšla in ni res, da me je zadela kot strela z jasnega, saj sem zvedel, da se pripravlja že pred dvema letoma neposredno od izdajatelja prof Šuštarja. Mnenje strokovnega sveta naše ustanove je bilo in je še vedno, da monografska obdelava terja določene predpriprave ter raziskave in da bi projekt
kazalo zastaviti interdisciplinarno, tudi z znanstvenim simpozijem.
Zato sem se tudi lotil ocene knjige v tem časopisu in nikoli še zdaleč nisem imel namena sam napisati cele »monografije«. Z oceno nisem niti z eno besedo žalil avtorja, kaj šele oblikovalke, še manj pa založnika in izdajatelja, niti se nisem spuščal v oceno njihovih dosedanjih drugih del!
To, kar si je privoščil Ferdo Šerbelj z osebnim napadom name, na moje delo, z obrekljivo oceno, »da arheologi dušijo moje delo«, je čista laž ter podtikanje in zasluži epilog na sodišču.
Trditev, da mi je ob simpoziju ob 500-letnici frančiškanskega samostana prepustil vse gradivo, je lažna in netočna. Popisno gradivo, ki sva ga opravila skupno, hrani še vedno on sam. Referat sem imel zaradi njegove odsotnosti sam in sem ga tudi objavil in mislim, da prispeva marsikaj novega v našo stroko. Na moje ponovno povabilo, da bi v zbornik napisal članek o kamniški zbirki, pa je Šerbelj tudi 4 mesece zatem odklonil. Zato imam njegovo trditev, da moj prispevek dolguje kaj njegovi malenkosti javnosti za čisto zavajanje, ki se mu pravi laž.
Nikoli si nisem lastil spomenikov, ki ležijo na »mo-
jem terenu« in jih rad prepuščam tudi drugim raziskovalcem. Seveda tudi tistega v Komendi, posvečenega svetovni vojni, na katerem je napis o zdravi pameti.
MARKO LESAR
Železniška postaja in ogorčeni obrtniki
Obrtniki, združeni v Obrtno zbornico Kamnik, so ogorčeni nad izjavo g. Tokmadžiča, objavljeno v Kamniškem občanu v rubriki Svetniki sprašujejo in predlagajo, da stavba bivše železniške postaje Kamnik-mesto propada.
G. Tokmadžič očitno ni seznanjen, da so prostori bivše železniške postaje Kamnik-mesto že od približno 20 let v lasti kamniških obrtnikov, ki se trudijo z vzdrževanjem stavbe in celo okolice. Obrtna zbornica za svoje namene ne uporablja perona - postaje, ampak ga uporabljajo potniki, ŽIT, za kar jim je bil dan v uporabo prostor - WC z namenom, da se tja postavi smetnjak za smeti, ki se nabirajo na peronu, katerega čiščenje je v pristojnosti ŽTP. Kako je vzdrževan ta prostor, pa naj si g. Tokmadžič sam ogleda.
Večkratno pleskanje perona zaradi neokusnih grafitov pa opravlja obrtna zbornica sama.
Verjetno g. Tokmadžič ni seznanjen s stanjem, v kakršnem je bila stavba, preden so jo obrtniki usposobili za delo svoje službe. Obstaja slikovno gradivo, iz katerega je razvidno, v kakšnem stanju so bili prostori in stavba pred 20 leti.
Obrtniki so v celoti obnovili streho, preuredili notranje prostore, saj je bil v enem prostoru uničen parket, ker se je na njem celo kurilo.
Parkovne površine okoli postaje redno vzdržuje Komunalno podjetje Kamnik, dvorišče, sicer tudi dohod na postajo, pa redno vzdržuje Obrtna zbornica Kamnik, čiščenje perona pa čaka na ŽTP.
Predsednik Obrtne zbornice Kamnik: VINKO POLAK
Zopet Šutna
V zadnji, 7. številki Kamniškega občana ing. Bojan Pollak izraža utemeljene pomisleke o načrtovani ureditvi Šutne in cestišča te ulice, na kar sem se že enkrat odzval.
Iz zanesljivega vira pa sem le nekaj dni kasneje zvedel, da se v naslednjih dneh že prične z deli in da so spome plošče in kocke že nabavljene, kar pomeni tipično peš cono. Osebno bi mi bilo to celo všeč, če bi bilo v ulici čutiti življenjski utrip. Pa ga ni. Imamo že nekajletno izkušnjo s tako ureditvijo, ki jo vsi poznamo, izražena pa je v isti, zgoraj citirani številki časopisa tudi s strani nekaterih stanovalcev in neposredno prizadetih zaradi mrtvila.
Presenečen pa sem bil tudi nad informacijo iz istega vira, da se bodo instalacije položile v »zemljo« in ne v kakršnokoli kineto, ki bi omogočala brez ritja in razkopavanja cestišča popravila in dodatne priključke ali pa kasnejšo napeljavo elektrike, ki za sedaj baje ostane obešena kar po fasadah hiš. Upam, da je vsaj plinifikacija predvidena pod zemljo in vključena v projekt prenove.
Ta opozorila so bila na sejah bivše občinske skupščine večkrat podana pri obravnavanju tozadevne problematike in logično bi bilo, da se občinski svet najprej odloči o prometni ureditvi. Zato ta protest posredujem tudi svetnikom. Ker pa tudi nisem zasledil nobene javne predstavitve in razprave o tem, vprašujem odgovorne:
1. Ali so bile narejene primerjalne kalkulacije za izvedbo o takšnih ali drugačnih kinetah (tunelska, kanal s pohodnimi prekrivnimi ploščami ali cevne ki-nete manjših premerov za posamezne vrste instalacij, seveda z revizijskimi jaški). Če so bile, kakšne so pri-
Takšna je bila videti bivša železniška postaja pred 20 leti.
Kdo naj bi upravljal catv-sistem?
Ko pred nekaj leti ni uspel predlog, da bi bilo lastništvo nad obstoječim kabelskim TV omrežjem na Kamniškem preneseno na lokalno, t. j. privatno, TV postajo Impulz No l,je bilo sklepati, da je s tem ta stvar dokončno ad acta. j Očitno temu ni tako! Zakaj?
Pred tedni so v Krajevni skupnosti Mekinje (verjetno tudi po ostalih KS) po hišah pobirali podpise od upravičenih ko-ristnikov CATV omrežja, torej tistih, ki so s svojim denarnim prispevkom zgradili to omrežje. Podpisniki naj bi se strinjali s tem, da se ustanovi Zavod za razvoj kabelsko-satelitsko televizijskega sistema Kamnik. Razlog: da bi bilo potem vzdrževanje CATV omrežja boljše, racionalnejše, TV prenosi boljši.
Ker so se mi zdele informacije o potrebnosti želenega podpisa s strani nabiralca podpisov in hkrati inkasanta vzdrževalnine CATV sistema za 1. 1995 pre-skope, sem podpis do nadaljnjega odklonil.
Inkasantu sem namreč takoj izrazil bojazen, da bi kdo rad v to stvar vključil (najprej sem pomislil na zgoraj zapisan poskus) tudi kamniško privatno, to je pridobitniško TV postajo Impulz Nol. Ta, kot mi je znano, dosedaj plačuje kabelsko razdelilnemu sistemu Kamnik neko najemnino in zato za predvajanje svojega programa sme uporabljati kamniško CATV-omrežje. Nato mi je inkasant potisnil v roke še predlog Akta o ustanovitvi Zavoda za razvoj Ca-SAT-TV sistema Kamnik (v nadaljevanju Akt).
Šele po dokaj zamudnem prebiranju kar sedem drobno tipkanih A4 strani Akta sem ugotovil, kako prav sem imel, da se v seznam nisem slepo podpisal. Poleg tega se mi je zdela veljavnost podpisov zaradi oblike podpisovanja, kakršna je bila pač v Mekinjah, zdela zelo vprašljiva.
Vsi tisti, ki so dosedaj sofinancirali izgradnjo obstoječega TV-kabelskega omrežja, bi morali v tem primeru, ko brezplačno odstopajo svoje lastninske pravice novoustanovljenemu
Zavodu in ko se hkrati obvezujejo plačevati še stroške lokalnega, privatnega TV programa, dobiti v roke in v podpis pošteno individualno pogodbo, s točno navedenimi pogoji. Za podpis take pogodbe je potrebno slehernemu pustiti čas, da jo v miru prebere, preštudira in se šele potem (lahko tudi po dnevu, dveh), odloČi, ali bo reč podpisal ali ne.
Kaj torej vsebuje Akt o ustanovitvi omenjenega Zavoda (ZRKST Kamnik)?
Najprej to (v preambuli), da ta Zavod ustanavljajo fizične osebe, ki so lastniki kabelskega sistema Kamnik, torej vsi, ki ste z vašim denarjem sofinancirali izgradnjo omrežja, glavne sprejemne postaje z antenskim sistemom. Ta Zavod, kot piše tam, boste ustanovili na ustanovnih sejah, ki bodo v vsaki krajevni skupnosti. Kdo bo prisostvoval tem sejam, v tem Aktu ni navedeno.
Že v 1. členu pa ta Akt ni dosleden preambuli in pravi, da Zavod ustanavljajo vse fizične osebe, (torej ne glede na solastništvo) z bivališčem v krajevnih skupnostih: Nevlje, Mekinje, Podgorje, Tunjice, Perovo, Zaprice, Center, Novi trg, Duplica-Bakovnik in Godič. Te osebe izvajajo ustanoviteljske pravice in obveznosti ter prenašajo njihova sredstva, ki so jih vložili v CATV sistem, v razpolaganje Zavodu (torej tisti, ki niso vložilinič sredstev, tudi nič ne prenašajo zavodu - imajo pa enake ustanoviteljske pravice in obveznosti s tistimi, ki so denar vložili).
V 4. členu, ki govori o DEJAVNOSTI ZAVODA, ni navedena samo dejavnost prenosa TV programov po kamniškem CATV omrežju in vzdrževanje, dograjevanje in izpolnjevanje tega omrežja, temveč je tu zraven navedenih še vrsta drugih dejavnosti, za katere zelo verjetno tisti, ki smo sofinancirali izgradnjo CATV omrežja, nismo dolžni skrbeti: kot je v Aktu npr. navedeno, za prenos zvoka po radiofuziji, radiorelejnih zvezah in prek satelitov, niti oz. še manj za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje lokalnih, priva-
tnih RTV programov, projektiranje, inženiring, tehnično svetovanje, ekonomsko propagando in splošna gradbena dela. Slednje stvari, vključno od projektiranja dalje, naj bi se po potrebi oddajale v izdelavo za to specializiranim izvajalcem, kar bi bilo tudi ceneje.
V 7. členu omenjeni Akt predlaga 17-članski upravni odbor,
sestavljen iz 10 zastopnikov krajevnih skupnosti (iz vsake po eden). Nato pa se, kljub sklepu Izvršnega sveta občine Kamnik z dne 30. 11. 1994, da naj se med predstavnike zainteresirane javnosti ne upošteva predstavnike področnih združenj oz. komercialnih partnerjev, v Aktu predlaga za člane upravnega odbora Zavoda: še dva člana iz Združenja kabelskih operaterjev Slovenije »G1Z«, potem enega člana iz lokalne televizije Impulz No 1, d. o. o. Kamnik, enega člana iz Združenja lokalnih televizij Slovenije in enega člana, ki naj bi ga določil solastniki, ki niso ustanovitelji Zavoda. V Aktu je nadalje še predlog za 2 člana upravnega odbora, in sicer enega iz vrst zaposlenih in enega iz vrst vzdrževalnega sistema.
Menim, da bi bilo verjetna edi-nole prav, da v upravnem odboru sodelujejo le predstavniki sov-plačnikov kabelskega omrežja, glavne sprejemne postaje in antenskega sistema. Torej 10 predstavnikov iz posameznih KS. Omenjene lastnine nikakor ne bi kazalo niti odplačno, kaj šele neodplačno ali tudi pod ceno odstopati komurkoli. To bi moralo veljati za vsako premoženje, ki je v lasti krajanov ali krajevne skupnosti. Le dokler je KS lastnik nečesa, ima pravico o tem odločati - nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi odločanje o teh zadevah prešlo, na milost in nemilost, v nekaj privatnih rok.
Za dobro delovanje osnovne dejavnosti, tj. upravljanje in gospodarjenje s kabelskim sistemom in zagotavljanje kvalitetne distribucije TV signalov, nikakor ne bi bilo potrebno tolikšno število organov in zaposlenih, kot se jih predlaga v Aktu za delo v Za-
vodu, družbi oz. društvu (karkoli že bo ustanovljeno). Verjetno bi zadostoval odbor (ta bi v sebi združeval tudi funkcijo sestave programov) sestavljen iz izvoljenih predstavnikov iz vsake KS (z omrežjem). Ti bi bili morda lahko zares demokratično izvoljeni od za to upravičenih volivcev (sov-plačnikov) na bližnjih volitvah v Krajevne svete. Predsednik tega upravnega odbora naj bi bil za svoje delo pogodbeno honoriran, medtem bi ostali člani upravnega odbora za svoje delo prejemali ustrezne sejnine. Vsa ostala eventualna dela naj bi se pogodbeno in racionalno oddajala v izvedbo za to specializiranim organizacijam oz. izvajalcem.
Toliko stroškov in nič več, za navedene stvari bi pač morali pokrivati koristniki CATV omrežja. Odpadejo pa seveda stroški npr. za direktorja (ki naj bi imel poleg plače še celo vrsto samostojnih pooblastil, po Aktu bi npr. lahko odločal tudi o nabavi, zamenjavi, odpisu osnovnih sredstev do vrednosti 20.000 DEM), potem za tajništvo zavoda, programski svet in morda še kaj. Skratka organiziranost bi morala biti racionalnejša.
V 14. členu Akta pa je za vse podpisnike zlasti zanimivo napisano tole: »Primanjkljaj sredstev za delo Zavoda krijejo vsi uporabniki sistema v enakih deležih«.
Gornje se sliši zlasti strah vzbujajoče, če preberemo v 7. točki 13. člena Akta naslednje: »Vse nepremičnine kabelskega sistema ustanovitelji poverjajo Zavodu v upravljanje in razpolaganje, ki jih Zavod vpiše kot osnovno sredstvo Zavoda v in-ventarno knjigo Zavoda. S premoženjem lahko Zavod razpolaga trajno, prosto in brez omejitev...«
Naj še omenim določitev v 1. členu Akta, kjer je zapisano:
»Ustanoviteljskih pravic ne more izvrševati druga RTV organizacija«, kar lahko razumemo, da se bodo podpisniki odpovedali raznolikosti na račun enega monopolista (Impulza 1?) oz. možnost demokratičenga odlo-
čanja, katere TV postaje in katere lokalne (tudi bodoče) bomo na Kamniškem gledali preko naše lastne, z lastnimi sredstvi zgrajene, TV kabelske mreže.«
Če ste za vse to vedeli, ko ste podpisali, potem je vse v redu. Če pa tega niste vedeli, je treba prav hitro kaj ukreniti!
MILAN VVINDSCHNURER
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Vabimo vas...
Petek, 12. maja, ob 20. uri
Župnijska cerkev Mekinje
Festival MUŠICA AETERNA: NABOŽNA PESEM SKOZI STOLETJA
Stilni koncert Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik Zborovodja: Marjan Ribič
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Sobota, 13. maja, ob 20. uri
Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
KAMNIŠKI KOLEDNIKI - koncert ob 5-letnlcl delovanja
Vstop s prostovoljnimi prispevkil
Sobota, 20. maja, ob 20. uri
Župnijska cerkev Tunjice
Festival MUSICA AETERNA:
Jakob Frančišek ZUPAN In njegovi sodobniki
v slovenskem prostoru
Izvajalci:
Olga Gracelj, sopran Sabira Hajdarevič, mezzosopran Igor Grasselli, prva violina Irina Kevorkova, druga violina Igor Mitrovič, violončelo Milko Bizjak, spinet
Koncert bo v celoti posnela TV Slovenija v okviru projekta »Glasbena dediščina Slovenije«. Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Sreda, 24. maja, ob 20. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ANJA SKALAR, violina
Koncertni nastop dijakinje 4. letnika Srednje glasbene šole iz Ljubljane
Klavirska spremljava: prof. Božena Hrup Mentorica: Monika Skalar Vstopnina: 200,00 SIT
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
merjalne cenovne vrednosti v primerjavi z izvedbo, ki gre v realizacijo če pa ne, zakaj ne?
2. Če je res, da ne gre, zakaj ne gre tudi elektrika pod zemljo?
3. Kdo je potrdil odločitev za varianto, ki gre sedaj v realizacijo, da bomo vedeli, kdo se poigrava z denarjem davkoplačevalcev, ko bo cestišče, po stari navadi že čez nekaj mesecev, iz enega ali drugega zgoraj navedenega razloga potrebno spet prekopavati? Tudi če gre za granitne kocke, prekopano površino zlepa ni mogoče popolnoma izravnati. Eden od ciljev te prenove pa je zagotovo, naj bi bila Šutna za daljše obdobje urejena.
IVO GAŠPERIČ Nered v okolici šol in igrišč
Hišni svet je lani in letos večkrat opozarjal na to, da komunalno podjetje sploh ne čisti javnih površin v okolici šol in knjižnice. Parkiranje na zelenicah posebno ob ponedeljkih in konec tedna, kamor med čakanjem odmetavajo odpadke, je reden pojav, ki ga nihče ne preprečuje. Na javnih površinah so se pojavile nezakonito postavljene ograje in zapore, šolski travnik, pa se spreminja v njivo z več kot 20 plotovi. Travnata zelena površina se je v zadnjih dveh letih zmanjšala za polovico, nekatere vrtne ograjene parcele pa so postale primerne za vikend veselice in koncerte prebivalcev bivših jugo republik, ki so si nezakonito prisvojili in spremenili namembnost teh površin.
Prav delavci gradbenih in komunalnih podjetij pustijo za seboj, poleg še uporabnega materiala, ki so ga odnesli bližnji vrtičkarji in ograjarji, še vse ostanke embalaže, cele malice, po katerih brskajo mački, psi in golobi, za njimi pa še otroci.
Čeprav vsem vam na očeh, in kljub našim pismenim ter ustnim prijavam, dopisom ter vašim predvolilnim obljubam, da boste po sprejetju občinskega odloka imeli osnovo za to ureditev, vse zgoraj navedene službe niste storile ničesar.
Posebno smo razočarani nad stranko Zelenih, katere osnovna naloga je ravno varovanje okolja, vendar se sedaj ukvarja očitno le s politiko in negativistič-nim nastopanjem. Zatiskajo pa si oči pred zelenimi problemi, saj to lokacijo in svinjarijo vsak dan gleda njihov strankarski svetnik in tajnik celotne stranke Zelenih.
Zato vse navedene pozivamo, da ukrepajo po svoji službeni dolžnosti.
Pa še to: Komunalno podjetje je javno podjetje,
ki ga sofinansiramo tudi davkoplačevalci. Ko smo to javili, smo bili nakričani in žaljeni.
Očitno njihova odgovorna oseba še vedno živi v starih časih in načinu dela, očitno do njega spremembe še niso prišle, pa tudi ni več kos sedanjemu vodenju in delu javnih del, saj ne izvaja pogodbeno plačanih del in razmerij.
Čas bi bil, da to podjetje prevzame mlajši in zain-teresiranejši domačin, ki mu bo čistoča in skrb za turistično mesto tudi kaj pomenila. Pa tudi do občanov bo imel bolj posloven in občuten odnos
Vodstvo občine, ki je nam, volilcem, obljubljalo prav spoštovanje reda po sprejetih odlokih, čisto, urejeno in prijazno mesto, ima priložnost, da te svoje obljube tudi izpolni.
Hišni svet Kajuhova pot 10
Odgovor g. Jerneju Steletu
Z vso pazljivostjo sem prečital vaše pismo oziroma polemični odgovor na moj prispevek, ki je bil objavljen 9. 2.1995 v Kamniškem občanu pod naslovom »51 let od ustrelitve kamniških rodoljubov.
Prispevek je bil namenjen spominu takrat ustreljenih talcev Kamničanov in seveda tudi spominu na konec II. svetovne vojne ter končnemu porazu nacifa-šističnih sil v svetu. Manj pa je bil prispevek namenjen analizi širših razmer tedanjega časa, kar je iz besedila dobro razvidno. Glede na dokaj poenostavljene trditve pa sem kar izzvan k odgovoru. Naj poudarim, da nisem zgodovinar in tudi, da nisem enostransko usmerjen, kakor želite prikazati, še najmanj pa sem pri pisanju članka pomišljal na leto 1996, t. j. na leto volitev. Preveč spoštujem padle talce, da bi tako priložnost izrabil v te namene. Verjetno se tako sklepanje nanaša na vas. Povedati vam moram, da sem tudi sam prečital že kar precej knjig, vendar na vseh, prepričan pa sem, da tudi vi ne, izlasti tistih o dogodkih, o katerih prispevek govori.
Dogodke sem v zadnji vojni doživljal sam osebno, kot otrok, kot aktivist in kot udeleženec NOB. Stvari skušam postavljati objektivno in nepristransko.
Vaš vsesplošni napad v samem začetku pisma nima po mojem mnenju realne podlage, ampak je to lahko le rezultat vašega osebnega razmišljanja. Naj ob tej priložnosti poudarim, da takega odnosa do NOB ni čutiti le sedaj ampak je podoben vse od leta 1941 dalje. Vsebina in način propagande teh NOB sovražnih sil pa je podoben še danes. Resnica na ljubo je potrebno povedati, da je velik del slovenskega naroda sledil klicu domovine in se z vsem srcem vključil v
NOB. Vprašujem vas, kdo je zahrbtno napadel borce NOB in kdo je začel morijo, o kateri govorite. Kar z levo roko postavite NOB med zločince, pravih zločincev in sodelavcev okupatorja pa skoraj ne omenjate. Zanimivo bi bilo pogledati, kdo je blagoslavljal kvi-zlinge ali izrekel lojalnost okupatorju. Ste se vprašali/ s čigavim orožjem so se kolaboracionisti borili proti partizanom ali kdo je izdajal naše ljudi sovražnikom. Vaše razmišljanje o namemosti prepustitve spiskov Nemcem je kar preveč fantastično (razen, če to ni bilo delo kolaboracije). Svetu je znana udeležba Slovenije in njenih partizanov v boju proti skupnemu sovražniku. Slovenija je bila povabljena na mnoge zaključne slovesnosti, ki bodo v posameznih državah. Vprašujete me, če bi bilo manj žrtev, če bi vsi belogardisti in domobranci sodelovali z NOB. Menim, da je odgovor popolnoma jasen. Veliko žrtev je padlo prav zaradi domačih izdajalcev, tudi kamniški talci, ki jih imenujete kar za »glavne buržuje v mojem mestu«. Malo več spoštovanja do talcev bi človek vendarle pričakoval. Ne vem, od kdaj je izdajstvo lastnega naroda postalo vrlina, od kdaj so Judeževe roke čiste, a so od okupatorja prejemale orožje in denar. Verjemite, da obstajajo mnoge knjige spoštovanih piscev, ki dokumentirano pišejo o takratnem dogajanju in hudodelstvih, o čemer vi molčite. Verjamem, da bo za dokončno in objektivnejšo presojo vloge in pomena NOB potrebno še nekoliko počakati, že sedaj pa je jasno, da so se partizani borili proti nacifašizmu, kolaboracija pa je z njim sodelovala. Vsako ocenjevanje je že do sedaj jasno pokazalo rezultate in dosodilo mesto NOB. Pri tem naj vas sopomnim, če ste kdaj pomislili, kaj bi bilo z našim narodom, če bi ne bilo NOB, kaj bi bilo s Primorsko. Ali ste prepričani, da bi danes še živeli v samostojni Sloveniji in govorili slovensko?
Resnica je, da je vsaka vojna prinesla veliko gorja, težav in tudi krivic. Hraber je tisti, ki krivice prizna, to velja tudi za povojne dogodke. Po bitiki je lahko biti general. Zanima me, kdaj se je kdo opravičil slovenskemu narodu za kolaboracijo. Lahko bi postavljal še mnoga vprašanja, pa je že tega dovolj za jasno opredelitev.
Zavedam se, da tako obnavljanje dogodkov iz preteklosti ne vodi do pripravljenosti pozabiti na takratni čas in končno začeti živeti za jutri. Taka pripravljenost pa mora biti na obeh straneh, če pa tega ni, ni mogoče govoriti o iskrenosti. S tem nekoliko širšim razmišljanjem sem poskusil le deloma odgovoriti na nekatera vaša stališča. Že sedaj pa sem prepričan, da sem imel prav, kar potrjujejo dogodki zadnjega časa. .
STANE SIMŠIČ
Še o Šutni
Všeč mi je bil prispevek Bogdana Jamska Obnova Šutne... v prejšnji številki Kamniškega občana. Za vse tiste, ki se ukvarjajo z obnovo šutne, bi iz njegovega razmišljanja o prometu skozi Šutno na glas in z velikimi črkami ponovila naslednje: »ŽIVLJENJE SAMO NAJDE, IZSILI ALI VZPOSTAVI STANJE, KI MU USTREZA.« Za Šutno se je v praksi izkazalo, kaj je ob tej ponudbi tam potrebno.
S piscem prispevka se strinjam, da bodo trgovci iz starega mesta morali oditi, če bo promet skozenj zaprt. In spet se lahko samo strinjam, da ni veliko ljudi, ki si po peš conah (kako grd izraz) želijo ogledovati le lično izdelane tlake. Na koncu vedno ostaja dejstvo, da obstajajo, ki si živ-žava v starem mestu sploh ne želijo.
In zdaj skrita želja nekaterih: peš cona. (Oprostite, ne spomnim se boljšega izraza). Mesta, ki imajo peš cone, imajo tudi zaledje. Potrebni so tudi ljudje, ki bodo pešačili po tej coni. 1000 m dolgo staro mestno jedro v Ljubljani napolnjujejo ljudje iz 3.00.000 glavega zaledja. Če to primerjavo matematično prenesemo v Kamnik, bi to pomenilo, da 12.000 glavo zaledje Kamnika napolni 40 m dolgo peš cono - to je Šutna od trgovine Planika do lekarne. Nekatera mesta imajo peš cone kljub temu, da so majhna. Tam je to potrebo narekovala turizem. To se mi ne zdi pravi vrstni red.
Torej: glasujem za enosmerni ovirani promet skozi Šutno. Kako naj promet poteka, je potrebno res dobro premisliti. V predlagani varianti, kjer bi bil promet odprt od juga proti severu in nazaj po kolodvorski proti jugu ter popolnoma zaprt Samčev predor, je ena pomanjkljivost: stanovalci Streliške ulice in ulice Zaprice bi za Šutno predstavljali tranzitni promet, ker bi to bila zanje edina pot domov. Morda bi zanje odprli Samčev prehod od severa proti jugu. Vse skupaj je potrebno še premisliti.
In še nekaj o materialih. Pestro okolje šutenskih hiš po mojem ne dovoljuje uporabe več kot dveh novih materialov: enega za lepoto, kjer naj bi odločala dekorativnost materiala, in enega za uporabo, kjer naj bi odločala praktičnost. Skladnost z duhom starega mesta lahko dosežemo tudi z oblikovalsko igro teh dveh materialov. Morda pa je za ureditev Šutne pod geslom »Nikoli ni prepozno« še možno zbrati nekaj predlogov različnih avtorjev?
SAŠA LAVRINC, dipl. inž. arh.
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXX//
Most blizu bivaka na Malih podih
Most nad kotlićem na robu Malih podov, nmv približno 2.050 m
Kjer planota Malih podov že prehaja v pobočja, so stene različnih višin bolj ali manj strme, vendar pa se kljub temu najde tudi lep prehod. To sta pravzaprav dva: eden gre skozi Žmavčarje, drugi pa čez Gamsov skret. Oba pa se združita malo pred bivakom na Malih podih.
Ko gremo po nekdaj markirani, a povsem opuščeni in tako skoraj čisto izginuli poti, ki se je umaknila vzponu čez Sleme, z Velikih podov ali po prehodu čez Gamsov skret na Male pode, vidimo, če smo pazljivi, tik pod robom planote zanimivo tvorbo - naravni most. Ta je dolgo časa do oboka pokrit s snegom.
Most je širok več kot meter in v zgornjem delu premostuje približno 7 m široko razpoko, ki je v spodnjem delu za polovico manjša. Njegov nastanek lahko razlagamo tako, da je
voda v razpoki naredila dve brezni, eno blizu drugega. Počasi se je podirala stena med njima in tako je nastal most. To podiranje oziroma prepe-revanje kamnine je še vedno prisotno in takrat, ko ni veliko snega, lahko pri dnu vidimo še manjši mostič, ki se podira in tako povečuje razdaljo od oboka do dna.
Zanimiv je tudi pogled na most z vrhnje strani. Če se nam mudi ali je megla, ga niti ne opazimo, ker moramo paziti, da se ne zvrnemo v več kot deset metrov široko in skoraj raztezaj globoko brezno, ki je na zgornji strani mo-stu.V njem je običajno celo leto sneg.
Na spodnji strani mostu je kotanja, dolga dober raztezaj in približno 10 metrov širo-ka.V njej je običajno celo leto sneg, ki skopni samo takrat, ko s snegom revnim zimam sledi
dolgo, vroče poletje.
Nedaleč od tega mostu proti jugovzhodu je še en mostič. Ta je tako skrit, da ga, če nismo posebej pozorni, sploh ne opazimo. Med dvema vrtačama, kotličema, globokima S do 6 metrov, se je podrla stena in nastala je odprtina, skalna gmota nad njo pa ustvarja mostič. Ta je dolg samo nekaj metrov, medtem ko ima odprtina manj kot kvadratni meter površine.
Poleg teh dveh mostov je tu v bližini še veliko kotličev in brezen različnih velikosti in globin. V nekaterih je celo leto sneg, vendar je težko priti do njega.
DOSTOP: Če smo že na Malih podih, na označeni poti, se spustimo do bivaka. Od tu gremo proti zahodu na se-delce med Malimi podi in Velikim grebenom in še nekaj metrov navzdol v smeri Skute, da pridemo na zgornji konec dolinice, melišča. Na desni strani opazimo most, če le ni preveč snega, od bivaka S min.
Zaradi brezpotja, posebno
pa še v primeru megle, je priporočljivo spremstvo primernega vodnika, kije koristen že pri dostopu do bivaka.
Kadar je ravno prav snega, se lahko povzpnemo, če imamo ustrezno opremo ali pa so ugodne razmere, prav do mostnega oboka. Z lažjim plezanjem pa pridemo tudi čez sam most. Vendar ti podvigi niso priporočljivi, če nismo dovolj izkušeni ali pa nimamo primernega vodnika.
a POLLAK
mL     . -v, *
v  *ŠSj*>»< '        - ":   *■""■' ■ i(|||||t|
Most blizu bivaka na Malih podih od zgoraj. V kotliću pod njim je dolgo v poletje sneg.
Rokovnjaški pohod
Letošnji Rokovnjaški pohod bo v soboto, 20., in v nedeljo, 21. maja. Ta pohod je zelo zahteven, saj lahko rečemo, da sodi med najtežje slovenske pohode. Letos bo organiziran že petič, pripravlja pa ga Meddruštveni odbor planinskih društev Ljubljana. Pohod je primeren le za telesno dobro pripravljene pohodnike. Dolžina trase bo dolga približno 50 km in jo bo mogoče prehoditi v 12 ali 14
Na Snežnik v burji, na Porezen pa v megli
V soboto, 25. marca, smo se kamniški planinci odpeljali proti Snežniku, ki ga obiščemo skoraj vsako leto. Skoraj 80 mlajših in starejših planincev je začelo svoj pohod na Sviščakih, 1242 m visoko. Snega je bilo zelo veliko. Organizatorji pohoda so dobro
se tudi spočili, a smo kmalu napravili prostor novim prišlekom. Na vrhu Snežnika, ki je tik nad kočo, smo se za spomin slikali in si ogledali čudovito panoramo, pokrito z visoko snežno odejo. Čeprav je pihala ostra burja, smo bili vsi veseli in zadovoljni. To je bil v
Na Petrovem brdu po vrnitvi z meglenega Porezna.
pripravili stezo, tako da hoja ni bila preveč naporna. V strnjeni koloni je čas kar hitro mineval. Na sedlu pod Snežnikom je burja začela kazati svojo moč. Bolj ko smo se bližali cilju, močneje je brila. Napeljane vrvi pod samim vrhom so oljašale hojo navzgor in kasneje tudi navzdol. Vreme je bilo sicer lepo in sončno, a zaradi »kraške burje« hladno. Na Snežnik smo prišli v dveh in urah in pol. V planinski koči smo popili čaj in se okrepčali,
tej zimi oziroma pomladi prvi zahtevnejši pohod, ki smo ga načrtovali že pred 14 dnevi, a je bil prestavljen zaradi prevelikih količin snega. Obiskovalcev, ki so prišli iz vseh predelov Slovenije, je bilo tega dne okoli 2000. Na Sviščakih smo po naši vrnitvi potrdili pohodne knjižice. Nekateri so to goro obiskali prvič, nekateri pa tudi že šestnajstič. Z avtobusom smo se vračali po isti poti. V Ilirski Bistrici smo se ustavili le za kratek čas in pri-
šli v Kamnik okrog 17. ure.
Mnoge, ki smo bili na Snežniku, je naslednji dan, v nedeljo, 26. marca, čakala zahtevnejša tura, Porezen. Tja smo se odpeljali zgodaj zjutraj. Na poti skozi Škofjo Loko in Železnike se nismo ustavljali. Na Petrovem brdu smo izstopili. Bilo nas je 45, od tega nas je bila polovica prejšnji dan na Snežniku. Kmalu smo se rečali s snegom. Skupina planincev je odšla po strmini navzgor, druga pa po položnejši poti. Nekoliko višje od turistične kmetije sta se stezi združili. Pot je bila na nekaterih mestih tudi spolzka. Kmalu smo prišli v objem megle, ki nas je spremljala vse do sedla pred zadnjim vzponom na greben, lu je naenkrat izginila in odprl se nam je nepozaben pogled na Julijce in škofjeloško hribovje. Žal le za kratek čas. Po nekaj minutah nas je megla zopet dohitela in nas spremljala vso nadaljnjo pot. To nas ni žalostilo. Veseli smo bili, ker smo kljub vsemu dosegli cilj. Po potrditvi pohoda nas je precej odšlo še malo dalje,
na 1622 m visok vrh Porezna. Hi se je zbralo precej ljudi, ki so čakali na proslavo, organizirano v spomin na dogodke iz časa NOB. Dolgo se nismo zadrževali. Napotili smo se nazaj. Iz različnih smeri so prihajali vedno novi pohodniki: iz Cerknega, Davče in Podbrda, iz Petrovega brda, od koder so prihajale dolge kolone. Na Porezen sta prišla tudi predsednik Slovenije Milan Kučan in predsednik Državnega zbora Jožef Školč.
Spust navzdol je bil nekoliko lažji. Na Petrovem brdu nas je že čakal avtobus. V bližnjem gostišču smo se odžejali in se kmalu odpeljali domov.
Oba dneva sta bila za nas, planince, polna posebnih doživetij. To sta bili dve kar zahtevni turi in dobra podlaga za hojo v visokogorje, kamor se bomo podali že čez nekaj mesecev. Tokrat smo si nabrali tudi nekaj potrebne kondicije.
Planinci se že veselimo naslednjih pohodov in tur, ki jih v letošnjem letu organizira Planinsko društvo Kamnik.
STANE SIMŠIČ
urah.
Pohodniki bodo startali v soboto, 20. maja, ob 19. uri na Trojanah pri gostišču Konšek. Smer pohoda vodi na planino Lipovec in nato sledi spust do Špitaliča. Od tu dalje v Doline in Novo reber ter do Nove Poljane in do Bibe planine na Menini. Pot bodo nadaljevali do Doma na Menini, se povzpeli na Kurji vrh (1466 m), ki je najvišja točka pohoda, nato gre pot po grebenu in vrhovih do Črnivca, Kranjskega Raka in do cilja na Kisovcu, kamor bodo po celonočnem pohodu prispeli v nedeljo, 21. maja, v dopoldanskih urah. Za varnost pohoda bo poskrbljeno. Pohodnike bodo spremljali planinski vodniki in gorski reševalci. Zagotovljena bo medicinska pomoč, prehrana in seveda počitek na posameznih točkah. Organizatorji opozarjajo pohodnike na red, disciplino in jim hkrati sporočajo, da so za svojo varnost osebno odgovorni. Vsako leto se pohoda udeleži do 300 ljudi, zato je spoštovanje navodil organizatorja obvezno. Brez tega ni mogoče zagotoviti varnosti.
Pretežni del pohoda bo potekal na področju kamniške občine. Planinsko društvo Kamnik bo z organizatorji pohoda sodelovalo in pomagalo uresničiti to zahtevno in odgovorno nalogo. V
akcijo se bo vključilo tudi več kamniških vodnikov in gorskih reševalcev.
Informacije o Rokovnjaškem pohodu je možno dobiti na PZS, tel. 312-553 (Jana Racman), in MDO Ljubljana - Peter Lavrič, tel. 722-012 v dopoldanskem in 738-602 v popoldanskem času.
Planinsko društvo Kamnik bo za svoje člane-pohodnike organiziralo avtobusni prevoz do Trojan in naslednji dan vrnitev iz Kranjskega raka oziroma Kisovca. Prijave sprejema PD Kamnik do vključno 18. maja.
Z organizacijo Rokovnjaškega pohoda so povezani tudi precejšnji stroški. Deloma bodo to pokrivali mentorji in drugi, deloma pa bodo zbrali sredstva tudi s štar-tnino, ki jo bo potrebno poravnati pred začetkom pohoda.
Pohod zares predstavlja preizkus telesnih sposobnosti za vsakega udeleženca posebej. Vsakdo naj se tega v polni meri zaveda. Pohoda se lahko udeležijo le ljudje, starejši od 10 let, mlajšim tega ne priporočajo zaradi prevelikega napora.
Po zaključku pohoda bo pri domu na Kisovcu še zabavna prireditev. Vabljeni so vsi planinci in ljubitelji lepega okolja, da se v nedeljo, 21. maja, pridružijo poho-dnikom in se skupaj z njimi pove-selijo.
STANE SIMŠIČ
AMD Kamnik
ob 50-letnici društva
prireja
TURISTIČNI AVTO RALLV MCK PLANIKA '95
13. maja od & ure dalje.
Start bo izpred kina Dom Kamnik (KIK). Prijavite se lahko v AMD in tudi pred Startom. Informacije po telefonu 831-320. VABLJENI!
IlIdJIliJIMJiEJI
Kamnik, Maistrova ulica 7
RAZPISUJE
za šolsko leto 1995/96
ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKUCA:
- TESAR - IV. stopnja strokovne Izobrazbe
- ZIDAR - IV. stopnja strokovne Izobrazbe
Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije (obr. 1.51) priložijo še naslednje listine:
- kopijo spričevala 8. razreda osnovne šole
- izjavo, da ne prejemajo druge kadrovske štipendije
- potrdilo o vpisu v šolo
- potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije
Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP
»GRADITELJI KAMNIK, Maistrova 7, KAMNIK, do 15. 7. 1995.
Dodatne informacije dobite na tel. 817-121.
Zaželjene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov
podjetja.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1995.
Povabilo mladim inovatorjem
Slovenija se s pospeševanjem in pomočjo inovatorjem letos vključuje v evropski program SPRINT, poleg tega pa še v mednarodni program pomoči mladim inovatorjem.
Program vodi mednarodna projektna skupina v okviru YIN -YOUNG INVENTORS NETVVORK in ga sofinancirajo vlade iz več držav. Program obsega informiranje, strokovno pomoč, iskanje partnerjev za realizacijo invencij, pomoč pri razvijanju poslovnih aktivnosti, iskanje financerjev in pomoč pri transferu inovacij. Člani mreže so mlade inovatorke in inovatorji do 26 let, ki so razvili svojo novost dlje od stopnje ideje. Tem potem s pomočjo mreže in različnih vladnih in neprofitnih organizacij omogočijo preverjanje, zaščito, razvijanje, promocijo in trženje novosti. V mreži že sodeluje 8 držav in 890 niladih inovatorjev iz vsega sveta.
SPIM - Slovenska podjetniško inovacijska mreža, se je vključila letos in pričenja s programom vzpodbujanja ustvarjalnosti pri mladih na mednarodnem podjetniškem sejmu v Kranju. V okviru nacionalnega programa, ki je pogoj za vključitev in delovanje v mreži, bo v okviru SPIM mreže pod strokovnim vodstvom delovala posebna projektna skupina mladih inovatorjev. Prvo leto bo SPIM mreža zagotovila financiranje in strokovno vodenje programa pomoči mladim inovatorjem. Slovenski program bo obsegal strokovne posvete, brezplačno razstavljanje na razstavnih prostorih SPIM mreže, brezplačno oceno razstavljene invencije ali inovacije na novost, tržno perspektivnost in oblikovno primernost ali praktičnost izdelka, tehnologije, storitve ali drugih oblik in novosti po
mednarodnih kriterijih in najboljšim omogočil vključitev v mednarodni program YIN.
Program pomoči mladim inovatorjem v Sloveniji: Kranj,9.-ll.maja 1995: TOREK,9.5.1995,ob 13. uri-predstavitev programa mladim inovatorjem in strokovni nasveti (sejna dvorana Gorenjskega sejma) BREZPLAČNO RAZSTAVLJANJE NOVOSTI MLADIH
Celje - Ideja, 16.-21. maja 1995: TOREK, 16. 5.1995, ob 14. uri - posvet o inovacijski dejavnosti, predstavitev programa in nasveti mladim inovatorjem ter ocena razstavljenih inovacij (Celjski sejem, mala dvorana)
Koper, 30.5.-4.6., 1995: PETEK, 2. junija 1995, ob 12. uri - posvet o inovacijski dejavnosti, predstavitev programa, nasveti in ocena (sejemska dvorana v Kopru)
Gornja Radgona, 26. 8.-3. 9.1995: PONEDELJEK, 28.avgusta 1995, ob 11. uri - posvet o inovacijski dejavnosti, predstavitev programa, nasveti in ocena razstavljenih novosti (upravna zgradba, dvorana Pomurskega sejma)
Maribor - Gastur, 10.-14.10.1995: SREDA, 11. oktobra 1995, ob 11. uri. Posvet o inovacijski dejavnosti, nasveti in ocena razstavljenih novosti mladih (sejemska mala dvorana)
MLADI SLOVENSKI INOVATORJI, IZKORISTITE SVOJO PRVO POSLOVNO PRILOŽNOST!
Vodja programa SPIM mreže -SM-
75 let kamniškega nogometa (7)
Stadion, dobro pripravljeno igrišče in takrat še delujoči hotel Malograjski dvor, so nudili udobje številnim prvoligašem in drugoligašem zvezne nogometne lige. V Kamniku so bili na letnih pripravah nogometaši Hajduka, Olimpije, Reke, Osijeka, in Zagreba. Spomladi 1973 si je stadion in Kamnik z okolico ogledala tudi delegacija Crvene zvezde (evropskega in svetovnega prvaka 1991). Že so načrtovali priprave v Kamniku, ko pa so spoznali prenočitvene zmogljivosti, so se odločili za Slovenske Konjice.
Zabeleženo je, da se je na tekmi selekcije Kamnika in Olimpije 10. avgusta 1971 v Mekinjah zbralo 2000 gledalcev, na tedaj tradicionalnih tekmah med debelimi in suhimi Kamničani pa nič manj. Tradicionalni m bili tudi turnirji v počastitev občinskega praznika 27. julija. Pod občinskim pokroviteljstvom so se merile ekipe za prehodni pokal. Omeniti moramo še številne turnirje sindikalnih ekip, kjer so moštva posameznih podjetij predstavljala že kar zavidljivo kvaliteto. Svoj prispevek so dale tudi šole z
Popravek
V prejšnjem, 6. nadaljevanju članka »75 let kamniškega nogometa« je pomotoma izpadel stavek v drugem odstavku drugega stolpca: »Miro Vavpetič, vedno, v .četrti', ubogljive žoge, velik manevrski prostor, pregled igre, skok. In skromnost ter poštenost.«
Bralcem in avtorju se opravičujemo.
Uredništvo
organizacijo šolskih tekmovanj. Slednjič so vse te predstave postale zgled za mlajše generacije, ki so svoje športno oz. nogometno zadovoljstvo našle v posnemanju starejših vzornikov. V mestu in okolici so se pojavljale ekipe ulic, trgov in vasi ki so odigravale medsebojne tekme. Najboljša ekipa je bila SAN-TOS iz Medvedove ulice. Nedvomno lahko zaključimo, da je k vsej zagnanosti veliko prispeval tudi sodoben in uporaben stadion.
Predsednik NK Kamnik (1965 - 1967) in nato predsednik Skupščine občine Kamnik Vinko Gobec je takratno navdušenje ob uspehih znal preliti tudi v odnos nogometašev do drugih športov v občini. Zlasti mlajši nogometaši so bili naj-vnetejši navijači na ligaških tekmah drugih kamniških športnikov. Danes, trideset let kasneje, se to izročilo ponavlja. Na tribunah v hali spet najdemo najmlajše igralce NK Kamnik, ki bodrijo domače ekipe.
Po letu 1970 je bilo s samoprispevki občanov, občinskim proračunom in prispevki podjetij poleg stadiona zgrajenih in adaptiranih še nekaj športnih objektov. Pri zdajšnjem procesu lastinjenja tega dejstva ne bi smeli spregledati. Ali ne bi bilo prav, da bi ti objekti (spet) postali lastnina klubov?
Žoga med Kamnikom in Duplico
Nekoč so Kamničani povabili dupliške nogometaše na igro v Kamnik. Prišel pa je čas, ko se je položaj obrnil. V že omenjenem sistemu selekcij, ki
ga je izvajala ZTKO SRS, je bil formiran območni sistem prioritete klubov, ki so postali nosilci območnih selekcij. Ker je leta 1976 dupliški klub izpolnjeval vse pogoje za nosilca selekcije, je s tem dobil območno prioriteto. Posledica tega je bila, da so se na Duplici zbrali tedaj najboljši igralci iz Kamnika in okolice. Ekipa je dobila ime STOL, po podjetju, ki ga tudi v tujini ni potrebno posebej predstavljati. Tedanji direktor podjetja in predsednik kluba Vinko Gobec je zasnoval obliko sode-
lovanja med gospodarstvom in športom s trditvijo: »Ne obstaja niti ena športna panoga, ki bi se bila sposobna prebiti do svojega kvalitetnega vrhunca brez dobrega sistema sponzoriranja. Podjetje Stol je preko nogometnega kluba, ki je igral v 1. slovenski nogometni ligi, prezentiralo svoj znak in kvaliteto. Denar, namenjen športu, konkretno nogometu, smo preko krajevne skupnosti investirali v igrišče in stavbo ob njem.«
M. MIHELČIČ (Nadaljevanje prihodnjič)
Vabilo na kolesarsko tekmovanje
Kolesarsko društvo KIK Kamnik prireja v soboto, 20. maja, ob 14. uri MOUNT BYKE DIRKO ZA POKAL »TERME SNOVIK«. Prijave so možne na dan prireditve do 13.30.
Start dirke je v Snoviku v Tuhinjski dolini (10 km iz Kamnika, na relaciji Kamnik-Vransko).
Proga je dolga 3 km in krožna, višinska razlika pa je 160 m. Prireditev bo v vsakem vremenu. Štarlnina znaša 1.000 SIT. Tekmovalce bomo razdelili v sledeče kategorije: mladinci, člani, veterani, ženske. Na tekmovanju je OBVEZNA UPORABA ČELADE! Trije najbolj uspešni kolesarji iz vsake kategorije bodo prejeli medalje in praktične nagrade, vsak prvi iz posamezne kategorije pa prejme še pokal.
Žrebali bomo tudi štartne številke in jih nagradili s praktičnimi nagradami.
Dodatne informacije dobite po telefonu št. 061-815-077, interno 22, pri g. Petru Zamiku. Kolesarsko društvo
KIK Kamnik
Športna zveza- rekreacijska tekmovanja
Če bi nekdo vztrajno zatrjeval, da je športno-rekreacijsko dogajanje v Kamniku mrtvo oziroma popolnoma na psu, bi mu marsikdo pritrdil glede na skopa poročila v lokalnih in ostalih medijih. Športniki in rekreativci, ki na takšnih prireditvah tako ali drugače sodelujemo, pa bi se znašli na drugem bregu in trdili, da je za to dejanje kar primerno poskrbljeno. Glede na to, da o nekaterih odmevnejših (in dlje časa trajajočih) športno-re-kreacijskih prireditvah ni bilo prav veliko (oziroma nič) zapisanega in posredovanega, smo se na Športni zvezi držali pregovora:
BOLJE POZNO KOT NIKOLI.
Že kar nekaj časa je minilo, odkar se je v organizaciji Športne zveze in Smuka d. o. o. iztekla občinska rekreacijska liga v malem nogometu. Na razpis se je prijavilo trinajst ekip iz Kamnika in okolice, Domžal, Ljubljane in Gorenjske. Ekipe so bile razvrščene v dve predtekmovalni skupini in po določilih sistema tekmovanja so se prve štiri ekipe iz vsake skupine v razigravanju potegovale za prvaka, preostalih pet ekip pa za razvrstitve od 9. do 13. mesta.
Zanimivo je dejstvo, da so v če-trtfinalnih srečanjih (igrali sta se
Uspešen začetek Virtusa v I. ligi
Doma štiri, na tujem tri točke
Balinarji dupliškega Virtusa so se 15. aprila prvič pomerili v I. državni ligi. Na domačem igrišču so se srečali z radovljiškim Fero-lesom in iztržili prvo točko. Kot je
Uspešen nastop mladih šahistov na državnem moštvenem prvenstvu
V sklopu šolskih moštvenih tekmovanj za leto 1995 se je na kvalifikacijah za državno mo-štveno prvenstvo pomerilo preko 300 ekip v vsaki skupini na občinskih in regijskih prvenstvih. Najboljše ekipe (12 ekip - zmagovalci regijskih prvenstev) so tekmovali na državnem šahovskem prvenstvu.
Šahisti osnovne šole Komen-da-Moste so uspešno nastopili na 4. moštvenem državnem prvenstvu za starejše fante. Tekmovanje je potekalo v Termah Čatež od 18. do 19. marca 1995. Nastopilo je 12 ekip, tempo igranja 30 minut na igralca. Ekipa je osvojila 14 meč točk in 25,5 šahovskih točk ter delila 5. do 6. mesto.V zadnjem kolu je ekipa o.š. Komenda-Moste igrala z ekipo o. š. Stari trg pri Ložu, rezultat je bil 2:2. S to ekipo je ekipa o. š. Komenda-Moste delila mesto, vsi kriteriji so bili enaki, zato je o končnem mestu odločil žreb. Ekipa o. š. Komenda-Moste je izžrebala manj ugodno številko in osvojila 6. mesto. Za to ekipo so igrali: Uroš Jerovšek, 6,5 točk, Grega Krmavnar, 4 točke, Tadej Smole, 7 točk, Primož Podbel-šek, 8 točk. Zmagovalec turnirja je bila ekipa o.š. Krško, 19 meč točk in 33,5 šah. točk pred ekipo o.š. Lucijan Seljak, Kranj, 18 meč točk in 34,5 šah. točk ter pred ekipo o.š. Stari trg ob Kolpi, 18 meč točk in 33,5 šah. točk. Ekipa o. š. Komenda-Moste je bistveno izboljšala lansko uvrstitev na državnem moštvenem prvenstvu.
Šahistke osnovne šole Komenda-Moste so zelo uspešno nastopile na 4. moštvenem državnem prvenstvu za starejša dekleta. Tekmovanje je potekalo v Termah Čatež od 25. do 26. marca 1995. Nastopilo je 12 ekip, tempo igranja 30 minut na igralca. Ekipa o. š. Komenda-Moste je osvojila 14 meč točk in 24,5 šaho-
vskih točk in zasedla 4. mesto. Ekipa je prvič nastopila na državnem moštvenem prvenstvu, zato je uspeh še večji. Ekipa o. š. Komenda-Moste je bila ves čas v boju za 3. mesto in je v zadnjem kolu igrala neposredni dvoboj z ekipo o. š. Gorišnica za tretje mesto. Neodločen rezultat dvoboja bi bil dovolj za 3. mesto, žal pa je do tega manjkalo le pol točke. Za ekipo o. š. Komenda-Moste so uspešno igrale: Tjaša Ipavec, 4,5 točk, Tina Vogrinec, 5 točk, Marija Pavlič,6 točk, Andreja Pe-terlin, 4,5 točk, Simona Zupane 4,5 točk. Prvo mesto je osvojila ekipa o. š. Stari trg pri Kolpi, 21 meč točk in 39,5 šah. točk, pred ekipo o. š. Miklavž na Dravskem polju, 18 meč točk in 28,5 šah. točk ter pred ekipo o. š. Gorišnica, 15 meč točk in 28,5 šah. točk.
Mladi šahisti o. š. Komenda-Moste so na teh tekmovanjih dokazali, da v moštvenih tekmovanjih spadajo v sam državni vrh. Ponesli so ime šole in kraja v svet. Dejavnost šahovskega krožka na o. š. Komenda-Moste se lahko primerja s šolami Stari trg ob Kolpi in Gori-šnico, katere ekipe vedno nastopajo na državnih moštvenih prvenstvih v dveh ali treh starostnih skupinah in so povsod med boljšimi. Brez prizadevnosti igralcev, ustreznega posluha šole, prizadevnega dela mentorjev in sponzorja šahovskega krožka FLOK Komenda teh rezultatov ne bi bilo.
32. spominski šahovski turnir »HERING-ZUPANČIČ« -1995. Tekmovanje je bilo odigrano v Domžalah 17. in 18. marca 1995. V konkurenci 24 igralcev in igralk so uspešno nastopili predstavniki naše občine. Zmagovalec turnirja je postal Vladimir Ivačič (ŠD Napredek Domžale), 7,5 točk, 2. mesto
je osvojil Vojko Srebrnič (ŠD) Nova Gorica), 7,5 točk, 3. mesto je osvojil Vid Vavpetič (ŠD Napredek Domžale) 6,5 točk. Odlično 6. mesto je osvojil Tomislav Špilak (ŠK Komenda), 5,5 točk. Ostali so osvojili: 8. mesto Petra Ipavec (LŠK Iskra Ljubljana), 5 točk, 11. mesto Bojan Hribar (ŠK Komenda), 4,5 točk, 13. mesto Slavko Bergant (ŠD Mengeš), 4,5 točk, 14. mesto Pavel Ipavec (ŠK Komenda), 4,5 točk, 16. mesto Vilma Nadve-šnik (ŠD Napredek Domžale), 4 točke, 17. mesto Pavla Košir (ŠD Napredek Domžale), 4 točke.
FRANC POGLAJEN
dejal Stane Rak, selektor ekipe, so z izkupičkom zadovoljni, saj svojih nasprotnikov v I. ligi še ne poznajo.
Po uspešnem začetku Virtuso-vih dvojic, ko so Cveto Lanišek in Ivo Koretič ter Grega Golob in Jože Žerovnik premagali svoje nasprotnike, sta v klasični igri posameznikov Dušan Rak in Dušan Prijatelj prepustila zmago nasprotnikoma. Pri hitrostnem izbijanju (Grega Golob) in pri natančne zbijanju (Dušan Prijatelj) pa so v vodstvo spet prišli Dupli-čani. Končni rezultat pa je odločila igra v krog, kjer pa sta domačina Cveto Petek in Grega Golob izgubila. Neodločen rezultat 8:8 je torej domačinom prinesel prvo točko.
Večjo srečo so dupliški balinarji imeli v drugem kolu, ko so v Izoli proti moštvu Jadran Pata z zmago 10:6 iztržili kar tri točke, kolikor jih po pravilih dobi zmagovalna ekipa.
(Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so balinarji Virtusa v 3. kolu na domačem igrišču z 11:5 premagali ekipo Primskovega in tako osvojili dodatne tri točke. Več o tej tekmi prihodnjič)
F. S.
po dve tekmi) vse ekipe iz pred-tekmovalne skupine B premagale svoje nasprotnike iz predtekmo-valne skupine A.
V polfuialu so bili igralci ekipe BAR ORHIDEJA boljši od EMONA DISKONTI-AJDA (1:1 in 3:0), ekipa ZIDARSTVO MU-LALIČ pa z rezultatoma (2:1 in 7:3) boljši od ekipe MLADINSKEGA CENTRA.
O tretjem mestu so po dveh popolnoma izenačenih tekmah (3:2 in 2:3) odločali kazenski streli, pri čemer so bili uspešnejši igralci EMONA DISKONTI - AJDA.
Zanimivo je bilo tudi v finalu, saj je ekipa BAR ORHIDEJA prvo tekmo dobila s 3:0, vendar pa visokega vodstva v drugi tekmi ni znala obraniti, tako da so nepričakovano, pa vendar zasluženo prvaki lige v malem nogometu za leto 1995 postali igralci ZIDARSTVA MULA-LIČ.
Od petega mesta najprej so se razvrstile ekipe: AP KOTNIK, DIMKO, ZLATOROG CLUB, LB BANKA DOMŽALE, SENTI-MENTY-ŠD TUHINJ, A. S. KA-DIVEC - PIZZERIA ORIGANO, ŠD ŠMARTNO, TUHINJ-LENNY in KROKODIL CAFFE. Najboljši strelec lige je bil Sudo DŽAFIČ (Zidarstvo Mulalič) s 16 goli pred Andrejem GOLOBOM, Stanetom NOVAKOM (oba Dimko) in Tomažem MARINŠKOM (Bar Orhideja), ki so dosegli po 12 golov.
Mimogrede povedano - v aprilu 1995 se je na igrišču OŠ Duplica že začel spomladanski del letne lige v malem nogometu, ki pa ne poteka
pod okriljem Športne zveze.
V dvorani pa od aprila dalje že poteka občinska liga v košarki, ki je za razliko od malonogometne dosti bolje poznana in utečena. Sam sistem tekmovanja je zaradi konstan-tnosti prijav ekip tudi dosti bolj dodelan, ekipe pa so v letu 1995 razdeljene v I. in II. kakovostno ligo.
Za nami so že trije krogi v obeh ligah, rezultati in kakovosti tekem pa potrjujejo pravilno odločitev organizatorja o dveh kakovostno ločenih ligah. Prva liga igra tekme ob petkih zvečer od 20.000 ure dalje, druga liga pa ob sobotah ali nedeljah od 9.00 ure dalje.
Glede na nekatera zveneča imena, ki nastopajo v ekipah prve lige, se nam v petkih obetajo še zanimiva srečanja, boj za prvaka pa bo še dolg, saj so tekme play offa na sporedu šele v novembru in decembru tega leta.
Prava škoda je, da interes lokalnih medijev za tovrstne športno-re-kreacijske prireditve ni večji, saj so tekme tudi s strani gledalcev dobro obiskane.
Tretja ligaška prireditev, ki se je letos prvič loteva Športna zveza, pa bo veteranska liga v rokometu. Organizatorje k sodelovanju povabil veterane nekaterih znanih slovenskih rokometnih klubov in sicer: SLOVANA, INLESA, MO-KERCA, ŠKOFJE LOKE - BE-SNICE, ZAGORJA in seveda domačega KAMNIKA.
Vse tekme se bodo odigrale v mesecu maju ob četrtkih zvečer v športni dvorani
OLAF GRBEC
Veterani na tekaški sceni
Zima in sneg se počasi poslavljata tudi z višjih leg. Za tekaški »likof« so Ratečam po mnogih letih ponovno obudili včasih vsakoletni tek s smučmi na Vršič. Sicer niso tekli prav do vrha prelaza, vendar je od Erike do cilja pri Erjavčevi koči kar spoštovanja vrednih 660 m višinske razlike. Prvo nedeljo v aprilu se je v višave Julijskih Alp podalo 70 tekačev, čeprav jih je v dobrih starih časih teklo tudi 600. Tudi letos ni manjkal Milan Sedu-
Gorazd Bizjak ponovno državni prvak v matematiki
V soboto, 22. aprila, so se v Kranju v organizaciji Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Gimnazije Kranj že devetintridesetič pomerili najboljši slovenski srednješolci v znanju matematike. Zbralo se je 170 dijakov iz srednjih šol (večinoma gimnazij) v vseh koncev Slovenije. Ti učenci so si nastop v finalnem tekmovanju priborili z uspehi na predtek-movanjih. Vsakemu tekmovalcu pomeni že nastop v finalu ogromen uspeh (ki se lahko »materi-alizira« tudi v možnosti pridobitve Zoisove štipendije za nadarjene dijake), uspeha pa se vedno razveselijo tudi njihovi profesor-ji-mentorji in šole, odkoder finalisti prihajajo.
Iz Kamnika so se tekmovanja udeležili Blaž Vrabec iz SŠ R. Maistra v kategoriji prvega le-
tnika, med drugimi letniki sta se pomerila Mitja Luštrek (SŠRM) in Gorazd Bizjak iz Gimnazije Bežigrad, v kategoriji tretjega letnika so nastopili Jernej Slano-vec, Kristjan Ažman in Marinka Ogrin (vsi SŠRM), z iste šole pa je bil tudi Tadej Novak iz četrtega letnika.
Rezultati tekmovanja so bili svečano razglašeni v dvorani Kina Storžič v nedeljo, 23. aprila. Uspehov so se lahko veselili tudi Kamničani. Mitja Luštrek je dobil pohvalo,Tadej Novak je osvojil tretjo nagrado, Gorazd Bizjak pa je tudi letos ponovil lanski uspeh in osvojil prvo nagrado, edini med drugimi letniki. Letos je bilo podeljenih skupaj pet prvih nagrad, od tega so štiri (v vsakem letniku po eno) osvojili dijaki Gimnazije Bežigrad iz Ljubljane, ena (v četrtem letniku) pa
je šla v Brežice.
Posebna komisija je ob koncu tekmovanja izmed najboljših dijakov tretjih in četrtih letnikov izbrala še pet tekmovalcev, ki bodo čast Slovenije branili na letošnji matematični olimpiadi, ki bo tokrat v Torontu v Kanadi. Glede na uspeh lahko rečemo, da je vozovnico žal za las zamudil Tadej Novak.
VERA MEJAČ
V soboto, 6. maja, je potekalo v Novem mestu 33. državno tekmovanje iz fizike za srednješolce iz vse Slovenije. Srednjo šolo Rudolfa Maistra iz Kamnika so zastopali Jernej Slanovec, Peter Sovine in Tadej Novak. Kamničan Gorazd Bizjak z 2. letnika Gimnazije Bežigrad je dosegel prvo nagrado in postal državni prvak tudi v fiziki.
šak iz Tunjic, ki sodi med legende tega teka. Pogumno je tekel tudi tokrat in se skušal s pol mlajšimi tekmeci, saj so njegovi starostni konkurenti ostali daleč zadaj. Med vsemi sodelujčimi je Milan na cilj pritekel kot 8., le malenkost za bivšim reprezentantom Janijem Krši-narjem na 7. mestu. Za njima pa je zaostalo nekaj sedanjih reprezen-tantov, ki so premalo spoštovali Vršič (beri-prehiter začetek) in stare izkušene »mačke«. Zmagovalec loško Kavalar je za vzpon potreboval 36.51 min, Milan pa 43.27 min.
S pomladjo začenjajo prihajati na športno sceno tekači in kolesarji. Seveda najboljši ne zanemarijo svojega letnega športa tudi pozimi, vendar jih večina čaka na toplejše vreme. Aprila se začenjajo vrstiti tekme v teh lepih, vsem ljudem pristopnih dejavnostih. Za kamniške tekače je bila premiera te sezone v Ljubljani, ki se je skupaj z Mariborom in Novo Gorico pridružila evropskim mestom, ki so istočasno v svojih mestih organizirali tek VIVICITTA. Na teku v podporo ženskim pravicam in varovanju okolja se je zbralo 800 tekačev, ki so tekli 3 in 12 km po mestnih ulicah in Golovcu. Lado in Ivan Urh, ki sta imela v priravljalnem obdobju nekaj težav s poškodbami, sta s 5. in 8. mestom dostojno začela sezono. Sponzor teka Nike je Ivana za zmago v veteranski kategoriji obul v tekaške copate. Teka so se udeležili tudi Rajko Novak, Martin Vrhovnik, pa morda še kdo, ki nestrpno čakajo svoje najljubše tekme. Ali bo to mekinjski kros, tek po ulicah Tržiča, kros Dnevnika v Domžalah, ljubljanski tek trojk ali pa morda gorski tek na Kamniško sedlo?
METOD MOČNIK
12
KAMNIŠKI OBČAN
zanimivosti - fotokronika
11. MAJA 1995
0
Slovenska malteška bolniška služba
Niš m&nEffl
PI»iS lAMAIS
Pod geslom Nikoli več je ing. Ferdo Cvetko, ki je z mnogimi Kamničani doživel strahote nemških taborišč, odprl razstavo ob 50-letnici osvoboditve teh taborišč. Razstavo, za katero si je najbolj prizadeval prav ing. Cvetko, si lahko ogledate v kamniškem razstavišču Veronika.
Ureditev Šutne in odprtje prometa burita kamniške duhove. Delavci Komunalnega podjetja Kamnik, ki so po veliki noči začeli prekopavati obnove nujno potrebno ulico, pa pridno delajo naprej.
Slike Dore Plestenjak na Velikem jezeru in Dušana Lipovca v parku Arboretum so popestrile razstavo tulipanov v Volčjem Potoku.
Sredi cvetočih tulipanov sta se srečala tudi kamniški župan Tone Smolnikar in domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, ki sta po otvoritvenih besedah rekla tudi kakšno o medsebojnem sodelovanju. K temu je pripomogel tudi Aleš Ocepek, direktor Arboretuma, v katerem se stikata sosednji občini.
V župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi so v nedeljo, 19. marca, med slovesno mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, prvi trije slovenski kandidati za Slovensko malteško bolniško službo (SMBS) dali svojo obljubo, da se bodo v duhu Suverenega malteškega viteškega reda (SMVR) borili proti osmerim stiskam in slabostim tega sveta: bolezni, zapuš-čenosti, izgubi domovine, lakoti, pomanjkanju ljubezni, krivdi, ravnodušnosti in neveri.
Obljubo so izrekli knezu Ma-ximilianu von Khevenhueller-Metschu, veleposlaniku SMVR v Sloveniji. S stiskom roke jo je potrdil sem veliki prior Velikega priorata SMVR Avstrije princ Wilhelm von Liechten-stein, nadškof Šušter pa jih je na začetku njihove službe blagoslovil.
Po pridigi, ki jo je ob evan-geljski misli godu sv. Jožefa osredinil nadškof Šuštar, je domači malteški vitez Jožef Ciraj govoril o dobrodelnem poslan-
stvu SMVR in SMBS. Številne goste iz Avstrije - malteške viteze, članice in člane Avstrijske malteške bolniške službe in druge ter častne goste iz Slovenije je na začetku maše pozdravil domači župnik in dekan Nikolaj Pavlic. Na koncu maše je veliki prior von Liechtenstein med drugim SMBS zaželel uspešen začetek v Sloveniji. Njegove besede je prevajal grof in malteški vitez Carl de Villa-vicencio-Margheri.'ki si je najbolj prizadeval za ustanovitev SMBS. Obred obljub prvih članov SMBS - Saše Sever, Petra Kostrevca in Roberta Mezga - je vodil domačin Jože Pavlic, obenem pa skrbel za gladek potek zahtevne slovesnosti v Komendi. To so popestrile domače narodne noše, z lepim petjem pa domači Mešani cerkveni pevski zbor Peter Pavel Glavar.
Kandidati so se na sprejem v SMBS med drugim pripravili tudi z obiskom pri Malteški bolniški službi v Celovcu ter
KAMMELEON
Kamnik, Sadnikarjeva 4, tel.: 832-176
Poletna ponudba:
- roloji iz trstike za okna, vrata, zimske vrtove...
- dekorativne zavese iz jute ali lesenih kroglic
- slamniki od 650 SIT dalje
- slamnate podloge za na plažo
Iz ratana vam nudimo:
* regale, stole, mize, gugalnike, stojala za rože, ogledala...
Pestra izbira daril, okrasnih predmetov, konfekcije in modnih dodatkov iz dežel daljnega vzhoda
Kamničani, prenesite delček Orienta tudi v vaš doml
»RAČUNALNIŠKI Ljubljanska 80 IB IZOBRAŽEVALNI 61230 Domžale » C E N T E R @ 713-660
AUTOCAD. EXCEL, TANGO. CORELDRAVV, PARADOX, OUATTRO PRO
RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE
Osnove DOS-a, okolje VVINDOVVS in VVORD FOR VVINDOVVS Tečaj traja 25 šolskih ur. Cena tečaja je 25.000,00 SIT.
NADALJEVALNI TEČAJI
WORD FOR VVINDOVVS - delavnica Tečaj traja 20 šolskih ur. Cena tečaja je 20.000,00 SIT.
Tečaje organiziramo v popoldanskem času Brezposelnim priznamo 25% popusta.
Tečaj se prične: 15. 5. 1995 ob 16.30 uri
z duhovno obnovo, pri kateri so jim govorili dekan Nikolaj Pavlic (o solidarnosti med ljudmi), malteški vitez Jožef Ciraj (o zgodovini SMVR), grof Carl de Villavicencio-Margheri (o oblikah pomoči po svetu Malteške bolniške službe) ter diplomirani teolog Jože Pavlic (o duhovnosti SMVR in Malteške bolniške službe).
Članica in člana SMBS so pri slovesnosti nosili lepe uniforme z oznakami Malteške bolniške službe, ki jih bodo nosili tudi pri opravljanju svojega dobrodelnega dela. Znak te službe ima obliko ščita (v njem je bel malteški križ na rdeči podlagi), kar spominja na tradicijo malteške viteške službe, obenem pa spodbuja k uresničevanju viteških prvin. Te so: veselje do dela, stanovitnost, zdržljivost, poštenost, poslušnost in zvestoba.
Slovesnost obljub je bila v Komendi zato, ker je bil ta kraj nekdaj najpomembnejše malteško viteško središče v Sloveniji in bo tudi v bližnji
prihodnosti sedež SMVR in SMBS v naši državi. Malteški vitezi so v Komendo prišli že leta 1223 in v njej pustili neizbrisne duhovne ter druge sledove.
Malteška bolniška služba, znana in ugledna dobrodelna ustanova v zahodnoevropskih državah, začenja svoje prve nove korake v Sloveniji, čeprav je treba njene zametke iskati v daljni preteklosti. Zgodovinar dr. Josip Gruden omenja, da je bil že leta 1291 v Komendi »hospital« malteškega viteškega reda.
Njen član lahko postane vsak veren Slovenec(ka), star vsaj osemnajst let, ki si prizdeva živeti po katoliških načelih in bi rad pomagal bližnjemu v stiski. Pred sprejemom ga čaka krajša priprava, saj sta za pomoč (brezplačno!) bolnim, onemoglim in zapuščenim poleg dobre volje potrebni tudi vešča roka in znanje. Najprej pa seveda pripravljenost narediti kaj dobrega za bližnjega.
ie
soeoeooooooooooGCCOcocooe
AVTOŠOLA IDEAL
Kamnik, Trg svobode 6 (pri AMD Kamnik). Tel.: 831-320
Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 15. maja, ob 17. uri.
Študentom in dijakom priznamo 10% popusta.
>OOOQOOGO<
kQč na
Objavljamo
LICITACIJO
o prodaji trgovske opreme iz opuščenih poslovnih enot tekstilne stroke CICIBAN, KONFEKCIJA, ČENČA in OBLAČILA
ki bo v soboto, 20. maja 1995 s pričetkom ob 10. uri v sejni sobi podjetja v Kamniku, na Ekslerjevi &
Ogled opreme je možen po dogovoru (ga. Tinca URH, tel. 811-429), sicer pa na dan licitacije od 7.30 do 9.30 v PE KONFEKCIJA, Glavni trg 3, in v PE OBLAČILA, Glavni trg 2. Pred licitacijo so zainteresirani dolžni plačati varščino v višini 20% izklicne cene. Licitacija bo izvedena po sistemu »ogledano-kupljeno« brez kasnejših reklamacij, z demontažo In odvozom opreme.
Kupec je dolžan plačati blago in prometni davek najkasneje v roku 8 dni po opravljeni licitaciji.
ZAPOSLIM
stavbnega kleparja in delavca za pomoč pri krovskih delih.
Tel.: 0609-618-872.
SERVIS
ŠIVALNIH STROJEV Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa) tel.: 723-324, 727-897
Delovni čas: 9.-sobota: 9.-
12., 15.-12. ure
17. ure
market KOLICEVO
Vir pri Domžalah
market GAŠPER
Srednja vas, pri Kamniku
Ob nakupu
nad 5.000 sit
je ta BON | vnočljiv!
mmW d.O.O.
Škropljenje drevja - DA ali NE
Človek, ki se poklicno ali amatersko ukvarja s pridelovanjem hrane, lahko pridela samo toliko, kolikor mu prepustijo za spravilo rastlinske bolezni, škodljivci in pleveli.
To spoznanje je spodbudilo intenziven razvoj varstva, ki združuje različne metode, med katerimi pa so zlasti v sadjarstvu najbolj razširjene kemične metode zatiranja parazitskih bolezni in škodljivcev.
Pomen varstva rastlin, zlasti sadnega drevja, je spoznal tudi »mali« sadjar, ki si prizadeva, da na nekaj sadnih drevesih različnih sadnih plemen (jablane, hruške, višnje, češnje, slive, jagodice vje idr.) ali pa v malem sadovnjaku pridela čim več zdravega, lepega in okusnega sadja. Z uporabo fitofarma-cevtskih preparatov skuša tudi ta sadjar skoraj tretjino izgube pridelkov zaradi bolezni in škodljivcev zmanjšati na najmanjšo mero. Na tej stopnji razmišljanja, ko spozna, da je od varstva (škropljenja) sadnega drevja odvisna kakovost in količina pridelanega sadja, pa se zvija v strahu pred grozečimi negativnimi pojavi, ki sicer spremljajo enostransko in pretirano uporabo fitofarmacevt-skih sredstev.
Kritična zavest o pomenu narave za dobro počutje ljudi v zadajem desetletju temelji prav na opaženem pojavu, da je nesmotrno izrabljanje narave in njeno kvarjenje zavzelo tak obseg, da je ogrozilo človeka in sprožilo dokaj samodejno gibanje za varstvo okolja.
Tak strah je povsem razumljiv in tudi upravičen, saj smo priča skoraj nepreglednemu številu novih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih daje na voljo uporabnikom kemijska industrija. Po zadnjem, ne čisto novem popisu, je v naši državi v prometu in porabi okrog 800 aktivnih snovi, ki sestavljajo blizu 300 preparatov raznih komercialnih nazivov fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje bolezni škodljivcev, plevelov in ostalega, kar spada v različne stopnje strupenosti (I, II, III, IV) in časovne obstojnosti.
Zato je torej razumljivo, zakaj država s predpisi uravnava promet s temi sredstvi in stro-
Zaposlimo prodajalko ali pripravnico v živilski trgovini.
Inf. po tel.: 841-437 (dopoldne) in 816-127 (popoldne).
SVETOVANJE
ZA MALE ŽIVALI
ZAJC RADOVAN DR. VET. MED.
TEL: 728-753
HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383
Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
kovno pooblaščeni nadzor tudi nad njihovo uporabo. Navodila za škropljenje kmetijskih posevkov in nasadov pripravljajo strokovne ustanove in objavljajo sredstva obveščanja.
Laik ne more in tudi ne utegne vsak dan opazovati začetka pojava rastlinske bolezni, škodljivcev, parazitov, zajedal-cev, zavijačev, cvetožerov, pajkov, pršic, belinov, kaparjev in še bi lahko naštevali. Še težje bi določil, kdaj je potrebno škropljenje. Pri izbiri pripravka za škropljenje pa bi že stal pred zidom dvomov, kaj naj izbere, da bo delovalo dobro, hitro in učinkovito, predvsem pa naravni čimbolj prijazno. Sadna drevesnica in vrtnarija Kamnik (»Kočna« Kamnik), kot specializirana ustanova za sadjarstvo, ugotavlja čas in obsežnost pojava določene rastlinske bolezni in škodljivcev, določa vrsto škropiva, njegovo koncentracijo in čas škropljenja, pripravlja škropivo in ga
po predhodni objavi na krajevno običajen način prodaja Kamničanom in okoličanom.
Strokovna služba upošteva pri tem nekaj temeljnih načel:
• uporabiti sredstvo čim nižje stopnje strupenosti, če je le mogoče III. in IV. razred;
• sredstvo, ki učinkuje kombinirano proti več škodljivim boleznim in škodljivcem hkrati;
• sredstvo, ki čim manj kvarno vpliva na ravnovesje rastlinsko - živalskih združb;
• skrbi, da je uporaba škropiva smotrna, gospodarna in čim manj škodljiva.
Vsak prejemnik pripravljenega škropiva naj škropivo čim prej porabi s pršenjem oz. oro-ševanjem celotnega drevesa in pri tem pazi na morebitno podrast, ki v tem času že kar veselo kali ali raste po presajanju. Za zaščito je primerna vsaka ponjava, najboljša pa plastična, ki se po osušitvi spet zloži do naslednje uporabe. Škropilnico
BAR IDEJA KAMNIK
*
\ ZA VAS SMO \  /        ODPRTI: f
\ OD 6.30 \ /    OB NEDELJAH I
l DO 22. URE        OD 11. DO 23. URE \
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- bojlerjev,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava In popravilo elektro Inštalacij.
CEMENTNI IZDELKI
Juhant Jože
Moste 93, tel. 841-082
Nudimo vam
več vrst
betonskih tlakovcev,
cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit...
Odprto od 7. do 17. ure,
ob sobotah od 7. do 12. ure.
KMETOVALCI, VRTIČKARJI, POZOR!
Od 3. 5. dalje dobite na farmi DUPLICA, Korenova c. 2, kokošji gnoj v razsutem stanju s sezonskim 50% popustom
POHITITE!!!
Inf. po telefonu 813-201
in transportno posodo je treba temeljito oprati, prav tako osebni zaščitni pribor. Naslednje, tretje po vrsti, pomladansko škropljenje, bo proti škrlupu, jablanovi plesni, rdečemu pajku, sadni pršići in listnim ušem z uporabo sredstev Topas S 50, v koncentraci-- ji 0,15% in Folimat v koncentraciji 0,10% v času od 10. do 15. maja, odviusno od vremena.
Vse to pa še ne bo zatrlo številnih očitkov, da je vsako škropljenje škodljivo. Vendar je treba ob tem razmisliti, kljub nespornim prikazom, da so drugi škodljivi vplivi civilizacije večja zla, ki jih prizadenemo naravi, kot pa pravilno izvedeno škropljenje sadnega drevja.
_VILKO PLEŠNAR
Mali oglasi
Prodam jedilni krompir. Tel.: 813-709.
Poslovni prostor za mirno obrt najamem. Telefon: 812-936. 831-753.
Prodam peč na petrolej Coro-na RX-270, staro dve leti, za 25.000 SIT. Ogled vsak dan po 20. uri, Homar, Tunjiška c. 3.
V Kamniku ali okolici kupim zazidljivo parcelo. Telefon: 811-340.
Poceni prodam raztegljiv tro-sed, otroško posteljico in otroško kolo BMX. Pleho, Zikova 10, Kamnik (dopoldan).
Takoj zaposlimo dva mizarja. Infirmacije po tel.: 816-320.
Prodam travnik v Vranji peči, 2.000 do 10.000 m2, več parcel. Tel.: 832-259 (Brane).
PROLOCO
Glavni tri tel.: 817-
VEUKA IZBIRA
- SCOTT, SCHWINN, BATTAGLIN
- KOLESARSKA OBLAČILA CICLOMASTER, VETA, Sil
- BRYNJE OF NORWAY
- HAMAX (varnostni se
- TVVINLAB (energijski RED BULL
- V MAJU POSEBEN PO
V PROLOCO ŠPOR
SVETUJE SLOVENSi
Delovni čas: pon.-petefc 9M2" In W>-19" sobota: 9M3"
»RT KAMNIK
'Kafegk (poleg občine)
DRUŽINO!!
ERjjCOLNAGO, CARRERA
TnI OPREMA: SHIMANO,
Ivžfjajo znoj) kolo ifi v avto, otroške čelade) itki ameriškega prolzv.) -
PRI NAKUPU KOLESA!
DOBRO KOLO!!!
£Jd KOLESARSTVU! VABLJENI!
SCOTT,
IARIN v Sloveniji
NOVO NOVO
UGODNA PRODAJA
CER
GARAŽNIH IN INDUSTRIJSKIH VRAT (daljinsko in ročno odpiranje) PLASTIČNIH IN LESENIH OKEN NOTRANJIH IN VHODNIH VRAT/ HRASTOVIH JEDILNIC SEDEŽNIH GARNITUR GRADBENEGA LESA PREDPRAŽNIKOV PARKETA
TEL.: (061) 831-167
kQč na
PE POHIŠTVO (tel. 816-296)
Kuhinjsko in sobno pohištvo:
— izredni pogoji v mesecu maju:
— 18-mesečni kredit
— fiksne 19% obresti
— samo 5% polog
—TAKIH KREDITNIH POGOJEV NIMAJO NIKJER DRUGJE!
PE ELEKTRO—ŠPORT (tel. 831-436)
AKCIJSKA PRODAJA AKUSTIKE!
— walkman SCHACIB LORENZ SAMO 1.550 SIT
— GLASBENI STOLPI že od 18.000 SIT dalje
— prenosni dvojni RADIOKASETOFON od 13.550 SIT dalje
Ugoden nakup znamk TELEFUNKEN, PHILIPS, AUDIO SONIC, GOLDSTAR in SONY!
PE OBLAČILA (tel. 831-369)
— ZNIŽANE CENE DO 50% za opuščene programe ženske, moške in otroške konfekcije
— 10% popust za program torbic in kovčkov DELSEY
**************************
DEŽURSTVO: v mesecu maju bodo ob sobotah od 7. do 19. ure dežurne trgovine METKA, KOMENDA in MERCATOR, ob nedeljah od 8. do 11. ure pa trgovini METKA in MERCATOR.
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
1 4 KAMNIŠKI OBČAN
11. MAJA 1995
Kamnik, Sadnikarjeva 4 (pri Samčevem predoru)
tel. 832-176
Pestra izbira in ugodne cene športnih oblačil za mlade, otroških oblekic, bluzic, otroških oblačil - MELBY in PEPITA program...
Posebno ugodno majice za valeto - primerne za tisk.
Priporoča se KATJA JUNTEZ s.p.
i PEUGEOT
\mmx
$ Servis - prodaja
i Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja- 727-798 \
l servis: 727-010 2
£ fax: 727-319 £
| POSEBNA PONUDBA \
i        do razprodaje zalog! \
i PEUGEOT 306 TANGO 5 vrat, J
% motor 1360 cm3, moč 75 Km/55 KVV, i J
£ oprema: deljiva zadnja klop, tonirana stekla, servo volan,! £ A električni pomik stekel, centralno zaklepanje, AIR BAG, £ ? nastavljiv voznikov sedež, zadaj nasloni, meglenke £
£ cena: 2,095.000 srr £
\ i
Ž PEUGEOT 106 TANGO 3 vrata,
£ motor 1124 cm3, moč 60 Km/44 KVV,
< oprema: tonirana stekla, bočno odpiranje zadnjih stekel, £ / deljiva zadnja klop Ž
£ cena: 1370.00 SIT £
I /va za/og/ kombinirana vozila PEUGEOT 4 % 806 že od 3,507.000 SIT naprej. J
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica
tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- tlakovce
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.     Odprto non-stop.
badex
PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE
Radio c. f A Domžale fe/_- 713-001 faks: 713-001
INTRO-FORAS, d.o.o. KERN,
Markovo 2, Kamnik
Smo uvoznik znanega italijanskega proizvajalca
visokotlačnih pralnih naprav za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo »LAVORVVASH« različnih izvedb in zmogljivosti.
Cena od 26.500 do 200.000 SIT. Možnost kredita. Informacije po tel. 817-133.
aoret	op	rodaia
■i		I
£2JELMLMs^£L KamniKr Usnjarska 9, mSmmm^mm^m   tel: 817-203
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
VELIKA IZBIRA:
* GOSPODINJSKIH APARATOV
Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov, 9% obresti na 6., 7. in 8 obrok Pri gotovinskem plačilu priznamo 10% popust.
* GLASBENIH STOLPOV IN TELEVIZORJEV
Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti
1+8 obrokov, 9% obresti na 6., 7. in 8 obrok
Pri gotovinskem plačilu nad 20.000 SIT priznamo 10%
popust.
Ugodno! POSODA EMO, I. kvaliteta, ostanek od izvoza po 596,10 SIT/kg.
Satelitske antene 430 DEM z montažo. Brezplačna dostava.
OBIŠČITE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE
TEHNIKE
I
TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN
KONFET d.o.o, KAMNIK
FRANA ALBREHTA 4, Kamnik, tel.&fax: 813-934
TRGOVINA AJDA
(NASPROTI tovarne STOL) tel.: 813-892
DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 v soboto od 7.30 do 17.00 v nedeljo od 8.00 do 12.00
OB PRIHAJAJOČIH VROČIH DNEH VAM PONUJAMO ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE PO ZELO UGODNIH CENAH:_
STARA CENA (sit)    NOVA UGODNEJŠA
CENA (sit)		
VINO MERLOT VIPAVA	296,00	264,90
VINO REFOŠKO	382,00	345,00
VINO KAPLJICA	177,00	160,20
RDEČA		
VINO TOKAJ	289,00	258,70
VINO CVIČEK MARVIN	232,00	209,40
VINO VIPAVEC BELI	275,00	246,40
SOK ANANAS-KIVI	147,00	136,50
SOK HAPY DAY POMARANČA 2L	344,00	31880
RADENSKA 1/1	59,00	55,70
PIVO UNION 0,5L		84,70
PIVO ZLATOROG 0,5L		86,00
NEMOGOČE JE NA TAKO MAJHNEM PROSTORU POUDARITI VSE PREDNOSTI VAŠIH NAKUPOV V trgovini AJDA, SAJ JE BISTVO NAŠE PONUDBE ZNIŽANJE CEN CELOTNEGA ASORTIMANA.
- cene hrane so nižje do 5% od redne prodajne cene
- cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač so nižje od 10 do 15% od redne prodajne cene
- cene kozmetike so nižje do 10% od redne prodajne cene
- cene praškov in čistil so nižje do 10% od redne prodajne cene.
TUDI ČE NIČESAR NE POTREBUJETE SE OGLASITE V trgovini AJDA, KAJTI IMAMO IZDELKE PO CENAH, KI VAM MORAJO IZVABITI DENAR IZ ŽEPA.
V NAŠO TRGOVINO VAS VABIM V SVOJEM IMENU IN V IMENU SODELAVCEV
MARIJAN HOJS
* oljni gorilniki
* oljne garniture
* peči SIME, ITP
* rezervni deli
* cisterne za olje
V STARETOVA 2, 61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426
»OOaOOOOCOOOOSCOSOCOOOCOOOCOOCOOCGOOC
Trgovina, ki m svetovali Kamnik, Fužine 9
Tel.: 832-711, 831-011 inl 340
VSE, KAR VRT IN DOM POTREBUJETA SPOMLADI
- semena, čebulice, substrati, gnojila
- cvetlični lonci in korita, orodje in oprema
- velika in mala pakiranja sredstev za varstvo rastlin
- zelenjavne in okrasne sadike
- akcijska ponudba opreme za zalivanje in namakanje
- vse za nego in prehrano malih živali
PRI IZBIRI SVETUJE DIPLOMIRANI AGRONOM
VSAK TOREK OD 14. DO 16. URE BREZPLAČNI NASVETI VETERINARJA
SLAVKO ZGONEC svetuje:
22. maja od 10. do 12. ure VSE TO IN ŠE MARSIKAJ V TRGOVINI
GRUNT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica)
Trgovina je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
^SeOOGeOGOOOCOCCOGOGO«
Štampiljke
Izdelujemo kvalitetne štampiljke iz gume. Garancija od 3 do 6 let Cene ugodne! Avtomatska štampiljka s tekstom v 5 vrstah že za 1500 SIT. Rrme po dogovoru tudi obiščemo.
Informacije vsak dan od 9" do 2? pri Ivančič, Cesta treh talcev 24A, Kamnik-Meklnje. TeL (061) 831-524 In fax (061) 831-528.
UA TN I J
Del. čas: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12
Nudimo vam:
- jeans Cassucci in Rijle - velika izbira kratkih hlač in mikic
Na poti iz Kamnika v Domžale se oglasite v BUTIKU TANJA!
Kamniška cesta 12, Preserje (nasproti železniške postaje Jarše), tel.: 721-413.
S tem oglasom priznamo 5% popust!!!
	Bogdan
STAVBNO	Preželi
KLEPARSTVO	Podgorje 2/a,
IN KROVSTVO	Kamnik tel.: 812-231
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
SPOMLADANSKA PONUDBA:
- vrtna semena (uvožena in domaČa)
- poljedelska semena (pesa brigadir, jara grašica, travno-deteljna mešanica, Crna detelja, lucerna, krmno korenje)
- žitarice (koruza, oves, jeCmen, pšenica, sojine tropine, SonCniCne tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, pišCance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- sprejemamo naroČila za kokoši pred nesnostjo
- ugodna prodaja moke TIP 500 (49 SIT/kg) in sladkorja (99 SIT/kg)
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA ZMEL JEMO IN MEŠAMO PO VASI ŽELJI.
PRI NAKUPU SEMEN PRIZNAMO 5-10% POPUSTA JbccooocoooocoeooeooooooooooeooooooooooooJ
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
Pomlad prtila Je na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ni več tam naSla zajokala je in odšla.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očka, dedka, brata in strica
JANEZA JAMSKA
sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje Hvala dr. Briclju in dr. Starctu, osebju Nevrološke klinike K. C. za zdravstveno pomoč, pokojnikovemu prijatelju gospodu Cirilu Merčunu za lep poslovilni govor kakor tudi g. Modicu za besede slovesa in gospodu duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkratiskrcna hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Metka, Marlenka in sin Janko z družinami ter drugo sorodstvo
Kamnik, Ljubljana, W. Bloomfield, april 1995
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Staneta Žagarja 53 64000 Kranj
Vse lastnike gozdov obveščamo, da po konkurenčnih cenah odkupujemo
hlodovino smreke, in sicer:
F. kvaliteta 15.000,00 sit/m3
£ kvaliteta 12.000,00 sit/m3
I. kvaliteta 10.500,00 sit/m3
II. kvaliteta 7.500,00 sit/m3
III. kvaliteta 5.500,00 sit/m3
Navedene cene so neto cene za lastnike gozdov, franko kamionska cesta. Rok plačila je 15 dni.
Poleg hlodovine smreke odkupujemo tudi ostale lesne sortimente.
Po konkurenčnih cenah opravljamo vse storitve v gozdu in gradbene storitve.
Posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju, kjer so cene lesnih sortimentov še za 10% višje, možen pa Je tudi krajši rok plačila.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu: (064) 241-511 ali (064) 242-347.
I t I T I I I I I I I
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel- 8113 42,81 71 34,81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
1S S «v.v.v.^v.v.^v.^v.v.^^^v.v.v.^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^'.^.^.^.'.^^
ljubila sem triperesno deteljico, v razcvetu življenja sem jo zapustila neodtrgano na livadi, ker tako Je hotela kruta usoda zakona.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj je v 28. letu ugasnilo življenje naši dragi mamici, hčerki, sestri in teti
KARMEN CERAR
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom na Rodici, sosedom v Zapričah, sodelavcem Napredka iz Domžal in KDK-a Kamnik. Zahvaljujemo se vsem, ki sle darovali cvetje, sveče in denarno pomoč ter nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala frančiškanom za besede tolažbe in lep cerkveni obred ter govorniku iz Napredka za ganljive besede v slovo. Hvala vsem, ki ste jo tako lepo in v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, hvala pogrebcem in trobentaču. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Njeni najdražji Kamnik, april 1995
IMF, d.o.o.
TRGOVINA KIM
Kamnik Trg talcev 8, tel.: 817-783
Vabimo cenjene stranke, da nas obiščete
V NOVI PREUREJENI TRGOVINI
Bogato smo založeni:
- z otroškim programom (oblačila od nog do glave od 0-14 let)
- z ženskim programom (bluze, kostimi, kompleti, hlače, krilo, majice, nogavice...)
- z jeans programom (jeans hlače v več barvah od št. 1 do 58)
- s trenirkami (Dunlop, Rucanor, Lecoq športi/)
- z moškimi srajcami iz viskoze, samo 1.861 SIT
- s prehodnimi jaknaml
... in še in še...
NOVO NOVO NOVO NOVO
* Program CHICCO po zelo ugodnih cenah: (dude, stekleničke, hojce, vozički, avtosedeži, igračke...)
* PLENICE PAMPERS
Trgovina je odprta NON-STOP od 8. do 19. ure.
ObISčIte nas, veselimo se vašega obiska!
STOB, d.o.o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, ljubljanska 51 tel.:711-415
Ugodne cene gradbenega materiala!
- opeka modularna 56 SIT/kos
- apno 380 SIT/vreča
- cement 530 SIT/vreča
Akcijska prodaja hidroizolacij:
lepenka, varilni trak SV 3, varilni trak SV 4 Novo - cisterne za olje po ugodnih cenah!
Za kamionske pošiljke dostava brezplačna.
Se priporočamo!
ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata
JANEZA KUHARJA
iz Krivčevega 20
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem .Jata Reja Duplica, znancem, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku za poslovilni govor.
Vsi njegovi
Krivčevo, Brezje, Košiše, Kamnik, maj 1995
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni.
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k nJemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Prekmalu nas je v 73. letu življenja po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
IVAN LEVAK
iz Črne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej sodelavcem in sodelavkam Mercator-Eta za izkazano pomoč, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala njegovim stanovskim tovarišem rudarjem, govornikoma za poslovilne besede, pevcem okteta iz Črne za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano Tišino, organistu in g. župniku za lepo pogrebno svečanost.
Žalujoči: vsi njegovi
April 1995
16
KAMNIŠKI OBČAN 11. MAJA 1995
, In Na Koncu Sem Si Kupila Še Lepe Čeveljčke - Full Dobre.
TEDEN OTROKA
V NAPREDKOVIH TRGOVINAH
Blagovnica Vele, trgovina Češminka v Domžalah in mini blagovnica Zarja v Mengšu-od 15. maja dalje
10% popust pri nakupu otroških oblačil, čevljev in igrač
Od 17. do 20. maja bodo otroci na ploščadi pred Vele (v likovnem razstavišču) gradili vsak dan od 8. do 19. ure iz 200.000 lego kock velikansko
gusarske ladjo.
V soboto 20. maja ob 11. uri
bo na ploščadi pred Vele velika
lego zabava z nagradnim žrebanjem in pevko Heidi.
Otroci pripeljite tudi starše. Veselo in zabavno bo.
' Teden otroka smo pripravili na priporočilo Ministrstva za delo in socialne zadeve.
/h
NAPREDEK
DOMŽALE
DOBRO IME MED TRGOVCI
«*J —^ Prodaialna i
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Velika izbira spomladanske obutve in tekstila.
Nizke cene, ugodni plačilni pogoji!
<mjmm szhn,čNIm,
IZDELKI
Kamnik, Šutna 76, tel.: 812-962
PLAŠČI ZA KOLESA
- za gorsko kolo 1.562 SIT
- 24 x 1 V, - 28 x »/, XIV,- 1.142 do 1.226 SIT
- 16 x 1,75 - 926 SIT
ZRAČNICE ZA KOLESA IN MOTORJE PLAŠČI ZA MOTORJE
- 2V4 x 16 (2,25 x 16) - 1.625 SIT
- 2,50 x 18 - 2.886 SIT
JERMENA - KLINASTA CEVI - CEVI - VSEH VRST
Ugodno cev za vodo, guma - 163 SIT/m TLAČI LKE ZA KOLO - 900 SIT Rezervni deli za pralne stroje
Kamniški Občan-Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač. oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svelelj. Strokovna sodelavka Vera Mcjač. Lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občimi), tel./f«x: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana.
TRGOVINA   1 I
KAMNIK
Trgovina MERY Kamnik
KOPALKE
za vso družino!
Največja izbira kopalk v Kamniku je v trgovinah »Merv«.
Naj vas ne moti razkopana cesta, vzemite si trenutek časa in pridite pomerit kopalke.
Vabijo vas prijazne prodajalke.
JOŽE SKOK s.p„ RAŠIŠKA CESTA 11, MENGEŠ, tel. 738-858
PROJEKTIRANJE IN IZVAJANJE GRADBENIH DEL
• POMOŽNI OBJEKTI
• GOSPODARSKI OBJEKTI
• STANOVANJSKE HIŠE -STANOVANJSKI PRIZIDKI
• POSLOVNI OBJEKTI •ADAPTACIJE
• INDUSTRIJSKI OBJEKTI
»«'«*■«««■■.........■...................r * * 11 Mil * * ii* H i f 11
Avto Car d.o.o.
Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414
RENAULT
POOBLAŠČENI K0NCESI0NAR
tel: 737-279 faks: 737-431
• celotna ponudba vozil Renault
• strokovno svetovanje
• drobna presenečenja
K nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom in leasingom.
Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge.
Obiščete nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro.
Dobrodošli!
U.i..t.1.,T.,it IJ.li 1,1.
,^^^^^,■,'■^,',',^■^■^■^.^■'■■■^■^■^■■■■■'.■■'■■■^■■,^.^<.^.■.M...■.i.■A■.^■'.'.^■'■^.^.^■■■^■■.'