Razne novke. Osebna ivest. Sodnijski izpit ie napravil v Gradcu avskultant gospod dr. J. Tombah v Celju. Iz davčne službe. Davčni oskrbnik J.Riziensky je prestavljen iz Rottenmanna v St. Lenart v Slov. goricah. * Iz železniške službe. Na novo so sprejeti uradniški aspiranti: Martin Derenda v Zagorje, Alojz Paner v Smarje, Ivan Pipan v Grobelno, Viljem Novak v Hrastnik. Premešeeni so: asistent Oto Kriitzner iz Ptuja v Ljubno, adjunkt Franc Haring iz Vuzenice v Ptuj, adjunkt Jakob Prek iz Trsta v Vuzenico, adjunkt Friderik Klein iz Ptuja v Bozen-Gries. * Iz pošte. Poštni asistent Anton Klemenčič pri St. Vidu na Glani je prestavljen na lastno prošnjo v Maribor. * Razpisano je mesto nadučitelja na, <3razredni Ijudski šoli pri Št. Jurju ob Pesnici. Prošnje do 3. julija. * Letošnji novoniašnikl. Prvo sv. mašo bodo letos obhajali sledeei gospodje iz III. leta: Krajnc Marko pri Sv. Petru pri Mariboru, Slana Franc pri Sv. Jurju ob Ščavnici dne 15. avgusta; Umek Mihael v Pišecah dne 7. avgusta; Vrzelak Martin v Gornji Ponikvi dne 7. avgusta; Živornik Pavel v Starem trgu dne 7. avgusta. Štajerski dijaki, združeni' v Stajerskem pododboru Slovenske dijaške zveze, nameravajo letošnje počitnice aranžirati ' več ljudskili prireditev ' s predstavami, petjem, godbo itd., f zato naj iblagovolijo tisti, ki žele kako tako prireditev, ' to ( nenmdoma' naznaniti, da se zamorejo prireditve pravočasno krajevno in časovno razdeliti. Nekateri gospodje so izra- zili tudi mnenje, da bi marsikdo podaril našemu pododboru knjige iz svoje knjižnice, ako bi pododbor poslai njemu na dom ! kakega dijaka, ki bi primerne knjige odbral in eventuelno v zahvalo njegove kiijige uredil. Zato se naj blagovolijo tudi omenieni rodoljubi nemudoma priglasiti, da zamoremo pravočasno delo razda^. Priglasi.ti' se je v obeh slučajih pri med. Ludviku Krambergerju, Gradec, Morellenleldgasse 5, III. * Davka prosta kulia žganja. |V marcu t. 1. je poslanec dr. Benkovič interpeliral iinančnega ministra radi postopanja spodnještajerskih finanfinih oblasti proti kmetovalcem, katerim se v zadnjem 6asu nalagajo kazni in se jih preganja ^adi kuhe žganja, ee so v istem letu tudi vino pod vejo točili. V finanenem ministrstvu se je pozneje od referenta povedalo, da naj se po Spodnjem Stajerskem vpelje mesto pavšalnega obdačenja obdačenje po odkupu po občinah v smislu nekega ukaza iz leta ,1905. Med tem časom je poslanec dr. Benkovie nabral novo gradivo, iz katerega sledi, da je s tem Štajerskim kmetom malo ali nič pomagano, in je dne 14. t. m. vložil novo interpelacijo na finančnega ministra, pozivajoč ga, da z ozirom na posebne razmere na Spodnjem Štajerskem zadevo tako uredi, kot je zahteval v interpelaciji v marcu t. 1. * Ponesrefiil se je v Celovcu mizarski pomočnik Antori Ronjak, posestniški sin iz RnŠ pri Mariboru. Pograbil ga je obličev stroj ter mu odtrgal prst na levi roki in tudi nekaj dlani. Nesrečnež se nahaja v celovški bolnišnici. 10. julij. Nedelja 10. julija bo naša obrambna nedelja. Ta dan se bo izdružilo slovensko, ljudstvo v podružnicah ,,Slovenske Straže" v trdno falango, da bo branilo lepo zemljo slovensko. Odbori Slovenskih krščansko-socialnih zvez za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in Trst, Zveza Orlov in načelstvo ,,Slovenske Str?.že" so izdali skupen oklic, v katerem pozivljejo na živalino agitacijo za ,,Slovensko Stražo." Brez odloga in brez odmora moramo iti na delo, da bo 10. julij 'res mejnik v našem obrambnem delovanju. Vsa naSa društva in vse naSe korporacije morajo z mladostno agilnostjo urediti vse potrebno, da se bodo osnovale podružnice ,,Slovenske Straže." Vsak naš somišljenik mora pristopiti k ,,Slov. Straži", mora pridobiti številaio članov < in mora skrbeti, da bodo naša gospodarska društva in naša županstva pristopila k naši obrambni orga,nizaciji. Nadalje se glasi v oklicu: Da slovensko ljudstvo sijajno pokaže, kako fiasti sveta slovajiska apostola, prižgo naj se po vseh slovenskih župnijah, po slovenskih gorah, hribih jn gričih na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, v pondeljek dne 4. julija zve6er, kresovi. Naj ne bo slovenske župnije, v kateri bi ta večer oe g<K relo po ve6 kresov. Slovenska mladina — zažgi ognje, da bo žarela(vsa domovina, v znamenju plamteče naše Ijubezni do nje, v znamenje neugasnega na§ega verskega prepričanja. Prosimo, Ha se v torek dne o. julija« na praznik sv. Cirila in Metoda v vseh slovenskih župnijah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, in Primorskem daruje sveta maSa bolj slovesno, kjer je to mogoče. Ako pa to ni mogoče, pa v nedeljo dne 10. julija. V nedeljo dne 10. julija prosimo vse čč. župne urade, da preskrbe sveto mašo s petjem in pridigo o sv. Cirilu in Metodu, katere slavnosti naj se udeleže vse naSe organizacije korporativno z zastavami. Po popoldanski službi božji naj se vr§e povsod slavnostne prireditve z govorom, petjem in gledališko igro.{ Konečno daje toklic nekoliko navodil za osnovanje podružnice, ki se naj javi ,,Slov. Straži" v Ljubljano, ki bo potem uredila vse poL-ebno, ako se priloži 2.20 K v znamkah za koleke, in zaključi: Povsod na delo! 10. julij bodi časten dan za saašo organizacijo, najlepSe izpričevalo naSega izobraževalnega dela! * Hrvatl za ,,Slovensko Stražo". Glasilo hrvaške kmečke stranke ,,Dom" prinaša oklic za ,,Slovensko Stražo". V tem pozivu čitamo med drugim: ,,Mi Hrvatje, posebno kmetje, imamo svojiK domačih potreb dovolj, to je res. Toda s tem, da se borijo bvatje Slovenci proti Nemcem in Italijanom, branijo tudi nas, zato je naša dolžnost, da jim pomagamo." — Tem bolj sveta je dolžnost Slovencev, da se vsi zbero okolu ,,Slovenske Straže", katere delo tako dobro umevajo bratje Hrvati. * Pripravimo se na ljudsko štetje! Koncem tega leta se bo vršil popis ljudstva po vsej naši državi. Ta popis in ljudsko štetje se vrši v 'Avstriji vsakih 10 let. Ljudsko šletje je vsakikrat velike važnosti. Z njim namreč dokažejo posamezni narodi svojo moč, in v smislu ljudskega štetja se odmerijo potem vsakemu narodu pravice glede rabe njegovega jezika v uradih, cerkvah, šolah itd. Za sp. štaj. Slovence bo to rej ljudsko štetje silno velike važnosti, gotovo bodo napeli Nemci vse sile, da naStejejo kolikor možno veliko svojih Ijudi, da si tako ohranijo svojo premoč nad nami tudi za bodofinost. Zato pa tudi mi ne smemo držati rok križem. Vsak Slovenec naj bo posebno v naših, narodno meŠaniK krajib prav dobro poučen, kaj je njegova sveta narodna dolžnost pri ljudskem štetju. Vsak Slovenec in vsaka Slovenka morata zapisati na popisovalno polo kot svoj občevalni jezik slovenski, to je jezik, ki se ga poslužujemo redno v svoji družini, ne pa jezik, ki ga morda le za silo lomimo s svojira delodajalcem, gospodarjem, podjetnikom itd. V proračunskem odseku državnega zbora, pa je bil v minolem mesecu sprejet tudi predlog poslanca Kramara, naj vlada pri letošniem ljudskem Štetju po- leg občevalnega jezika zabeležuje tudi materni jezik.v Mi Slovenci se moramo torej v obeh predalih zapisati kot Slovenec: v predalu občevalnega in predalu maternega jezika. Tako bomo pokazali, koliko nas je in koliko smo napredovali. Saj smo tudi res napredovali.; * Protikatollška gonja je pri nas Jugoslovanih! v rokali liberalcev, svobodomiselcev in socijalistov., Izrecnih svobodomiselcev sicer ni prav zelo veliko, pa vendar precej kriče. Ce pa sami ne morejo dovolj upiti, kličejo na pomoč socijaliste. Tako so storili nedavno v Zagrebu, ko se je hrvaška mladina posvetila presv. Srcu iezusovemu. Tai bogoslužni čia so smatrali za nevarno prodiranje klerikalizma, in zato so zbobnali skupaj protestni siod, ki so ga jim pa kštoličani razbili. Le pod krepkim varstvom policije so bili v stanu prečitati neko resolucijo ali sklep, v katerem pozivajo na skupen odpor proti klerikalizmu in zahtevajo popolno svobodo vesti, civilni zakon, brezbožno šolo in ločitev cerkve od države. Ko so šli po mestu demonstrirat, je prečital socijalist DemetroviS nek pisan govor, v katerem zatrjuje, da je napočil čas odločilne protiklerikalne borbe in da pride na Hrvaškem kmalu doba, ko se ne bo smel duhovnik niti prikazati na ulici. — Ta čas sicer po našem prepričanju ne bo še prišel, vendar je to socijalistično početje glasen opomin za hrvaške Jcatoličane, da ne smejo držati rok križem. * Skupna posvetovanja obeti jugoslovanskih klubov so dunajskemu holratu Ploju baje tako pri srcu, da se v »Slovenskem Narodu'" bridko pritožuje, ker baje ,,Slovenski klub" tega no5e. To je s strani dvornega svetnika Ploja in njegovili ožjih tovarišev naravnost nečuveno, da ne rabimo liujšega izraza, kajti meseci so že minoli, odkar je ,,Slovenski klub" stavil skrajno kulantne predloge za skupno delovanje vseh! jugoslovanskili poslancev, a po glavni krivdi hofrata Ploja ta: zadeva še danes nil rešena. Ploj in njegovi ožji tovariši je nikdar rešiti nočejo. &li ni tedaj sama hinavščina, ako obenem ti gospodje vpijejo po skup~ nih posvetovanjih ? Liberalnl lažnjivcl. Liberalci bi radi, da bi se ne govorilo mnogo o njihovi zvezi s Stajerčijanci zaradi Kačeve kajididature jn zato hočejo časnikarsko polemiko spraviti na drug tir. Lani, ko se jim je dokazalo, da so se za podporo svojih listov pogajali s šoštanjskimi Nemci in nemčurji, prinesli so v zadregi naenkra,t laž, da se ie idr. Korošec povodom Robieeve kandidature pogajal s Hans Woschnaggom. To laž so začeli sedaj zopet pogrevati. Toda že ob lan-. ski poiemiki se je dokazalo, da se dr, KoroSec in Hfl Woschnagg niti osebno niti potom pismenega občeva-« nja ne poznata, da je cela Mstorija navadna laž celjskili liberajcev. PoŠtenim ljudem zadostuje, če se jinr enkrat kaj pove, toda celjski liberalci ne spadajo y to kategorijo, zato nam čitatelji morajo oprostiti, da jih dolgočasimo z rečmi, katere so njim že jasne. * Nemcl ne marajo več za Siidmarko. V nemški vasi "VVieselsdorf na Stajerskem je nameravala Siidmarka v nedeljo, dne 5. junija ustanoviti svojo podružnico. Ker pa tamošnji katoliško misleči Nemci ne marajo za Siidmarkin protestantizem, se je zbrala velika množica poštenili Nemcev jn ni pripustila Siidmarkinim govornikom, da bi se shod vršil. Potovalni ucitelj Hoyer jo je moral žalostno odkuriti. Namerai Siidmarke, da bi tudi med poštenim kmečkim ljudstvom nabirala za lutrovsko propagando ob meji, se j& izjalovila. Med krščanskimi Nemci je izgubila Siidmarka zaradi svojega pogubonosnega delovanja ves upliv. Tako se bodo Sudmarkina drevesa sčasoma posušila. wŠtajerc" se za\zema za Sampanjec. V zadnjt številki hvali ptujsko motovilo govor poslanca Malika v državnem zboru, kjer se je ta Vsenemec posebno vneto potegoval za izdelovatelje Sampanjca, da bi jlK nova vinska postava, ne obdačila. Zanimivo je, da se ,,Stajerc" ne poteguje s tako vnemo za uboge kmečke vinogradnike, kot za zalagatelješampanjca. ,,Stajerc" se ne ' boji, | da bi imeli po nameravanem vinskem davku Škodo naši ubogi vinogradniki, ampak bogati tovarnarji. Taka je ljubezen ,,Stajerčevih" kru&niK očetov do kmetal * Deležl zadrug z neomejenim poroštvom niso rubljivi. Najvišji sodni dvor je v tozadevnem slučaju razsodil, da deleži članov. zadrug z neomejenim poroštvom niso rubljivi, in da jih. torej zasebni upniki zadrugarjev ne morejo pritegniti v rubežen. Razsodbo med drugim utemeljuje tako-le: Par. 55. in 79. zadružnega zakona določata, da more izstopajoči zadružnik zahtevati le svoj delež po sklepnem računu onega leta, v katerem izstopa, da pa nima nobene pravice do rezervnih zakladov in drugega premoženja zadruge. Iz tega sledi, da ima zadružnik pravico tirjati povra6ilo svojega zadružnega deleža, ne pa tudi kakih pravic do zadružnega premožeuja. Pokojnine posameznih ministrov znašajo: Unger. 20.000 K, Chlumecky ,12.000, ' Zaleski 20.000, (Windischgratz 8000, Madeysky 20.000, Glanz 17.000 K, Baernreither 14.000, Latour 20.000, Jedrcejowicz 8 tisoč K, Kast 8000, Thun 8000, Chlendowsky 20.000, B6hm-Bawerk 20.000, Giovanelli 60.000, Koerber 20 tisoč K, Welsersheimb 24.000, !Wittek 20.000, Kosel 20.000, Bylandt 24.000, jRanda 20.000, 'Auersperg 24 tisoč K, Pacak 16.000, Guttenberg 20.000, Kuenburg 20.000, Beck 32.000, Fort 20.000, Klein 24.000, Koryr towski 26.000, Marchet 24.000, Gessmann 20.000, Der^ schatta 16.000, Prade 16.000, Ebenhoch 16.000, Fiedler 20.000, PraŠek 16.000, rAbrahamovicz 16.000, Braf 18.960, Začek 8000 tn tir. Schreiner 8000. * Za rudarje. Poslanca dr. Benkovič in Povše sta v seji dne 14. t. m. interpelirala železniškega ministra in rainistra za javna dela radi slabih delavskih lazmer v 'alpskih Rremogokopih in radi ureditve železniških tarifov na rujavi premog. Severočeški premogovi magnati hocejo namreč naš domači premog spodriniti z znižanjem tarifov na svoj premog; s tem bi se dobivanje preraoga v naših rudnikih omejilo in bi bilo stotine delavcev odpuščenih. * * Romarski vlak na Trsat, katerega priredi letos Slov. kršč. soc. zveza, bo šel iz Maribora dne 11. julija, in bo pobiral romarje jia vseh postajah od Maribora do Trbovelj. Nazaj se vrnejo romarji dne 12. julija zvečer. Trsat je znamenita Marijina božja pot, kjer je bila v začetku nazareška Marijina hišica, katera je sedaj v Loretu na Italijanskem.'Na Trsatu bode dne 11. julija zvefier pridiga in spovedovanje, drugi dan zjutraj bodo sv. maše, sv. obhajilo romarjev in pridiga. Okoli 10. ure predpoldne je odhod iz Trsata. Romarji se peljejo potem lahko s parnikom, če hočejo, po morju v Opatijo, i in gredo od tam na vlak v Matulje. Dne 12. julija zvefier bodo romarji vsi lahko doma. Med potom obiščejo romarji tudi znamenito Postojnsko jamo. — Natančni vozni red se nam Še ni naznanil, a upamo, da (ga kmalu zvemo, na kar ga objavimo v ,,S1. Gospodarju". Svoje somišljenike, posebno čč. duhovščino, prosimo, da na ta romarski vlak ljudstvo opozorijo, in 5e je mogo če, vozne lislke skupno naroče. Vožne cene bodo najbrž — železnica nam jih dozdaj še ni natančno naznanila — te-le: Za vse postaje med Mariborom in Grobelno, v III. razredu 1& K, in za vse druge postaje pa 15 K 50 vin. S tem je poravnana tudi vstopnina v Postojnsko jamo. Mariborski okraj. Maribor. 'Železniška nesreča. Velika nesreča se je prigodila danes dne 15. junija ob 541. uri zjutraj na železniški progi blizu mariborskega glavnega kolodvora. Ponočni brzovlak je povozil glavnega kolodvorskega portirja J. Mikložina, ki se je svračal iz službe domov po železniški progi proti Pobrežju. Mikložina je bil ves razmesarjen in mu je odtrgalo eno roko. Stroj brzovlaka, je bil ves okrvavljen. Nesre&a se je zgodila vsled tega,: ker je imel brzovlak št. 3 zamudo in Mikložina najbrže ni mislil, da bo privozil brzovlak, zato je korajcal po progi. .Mikložina je bil vrl Slovenec. N. v m. p.! m St. Lovrenc nad Mariborom. Gospa Marija Kašovic, ki je stala pretečene dni pred mariborskimi porotniki zaradi poskušenega vžiga svoje lastne hiše, se je po sklepu sodišča oddala v Gradec na opazovalnico, ker se je spoznalo, da je inkriminirano dejanje storila vsled omračenja duha. Končna razsodba se je torej odložila. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 13. t. m. ob V* na 4. uro popoldne je bila tukaj huda nevihta in toča. m Slivnlca pri Mariboru. Po dolgem zimskem spanju smo se tudi v Slivnici enkrat zdramili. Sedaj, ko imamo izgotovljen res krasen oder, bomo lahko večkrat in bolj ,,fletno" nastopili. Zai novi oder se imamo pa zahvaliti našemu rodoljubnemu akademiSnemu slikarju g. Frasu, ki ga je takorekoč zastonj naslikal. Res, krasno delo! Slavnostna otvoritev novega odra bo v nedeljo, dne 19. t. m. ter nam ob tej priliki prirede naša dekleta zanimivo igro s petjem: ,,Dve materi". Med odmori svirajo hotinski tamburaši. Torej v nedeljo vsi v Slivnico, da vidite novi oder in naše diletantke. Pričakujemo tudi sosede iz Frama in Hoč. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. 3. Igra: ,,Dve materi". Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejmejo. m Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. junija ravno opoldne se je vsipala nesrečna tofia, debela kakor orehi. Trajala je blizu eno uro in uničila dve najlepši katastralni občini Malečnik in Selestrino, kjer je nasajenih največ lepih amerikanskih goric, tako, da §e prihodnje leto ni upati kakega pridelka v goricah. Ravno tako je tudi na njivah in sadje vse pokončala. Bog nas varuj take nezgode! m Turnerska slavnost v St. Ilju. NemSki nacionalci, ki se zbirajo pod krilo Siidmarke, ne morejo preboleti propada pri občinskih volitvah v, St. Ilju. Da bi v korajži vsaj malo podkovali svoje bratce, je napravila v nedeljo, dne 12. junija turnarska zveza nekak ,,Gauturnfest" v St. Ilju. Na vse pretege se je kričalo pp nemškem časopisju in vabilo v St. Ilj vse dobre nemške duhove. Vendar, Siidmarkovci so imeli nesrečo. Nie, pa nič ni hotelo biti tistih. „4000" Nemcev. Sploh se vidi, da so naši dobri nemški prijatelji zelo nezadovoljni z uspehom. Opažalo se je tudi, da se turnarji in drugi radovedneži niso čutili ni6 prav sigurne. Ves nastop, vsa prireditev, posebno pa telovadba je bila slika žalostne nemške jeremijade. Ob dveh popoldne je bil od železniške postaje slovesen vhod v St. Ilj. Obrazi udeležencev so bili bolj otožni kot veseli; njih ,,hajl"-klici so doneli tako žalostno, kakor da bi nesli Bismarka k pogrebu. Iz Mše okrožnega zdravnika dr. Venigerholza in iz hiSe, kjer je nastanjena c. kr. pošta, so neke ženske metale cvetje na turnarje. Nočemo danes navesti imen tistih, ki so se trudile s cvetjem, kajti marsikdo bi se Čutil užaljenega. Propadli županski kandidat Fišereider je v svojem pozdravnem govoru žalostno poudarJal, da obžaluje, da ne more' svoje bratce pozdraviti 3cot župan. .Verjamemo to! Telovadba se je vršila na( živinskem sejmišču. Nek liudomušnež se je izrazi], da se šentiljskemu sejraišču dosedaj še nikoli ni izkazala ta 6ast, da so mesto živine tulili hailovci. Svojim vernim je razlagal evangelij nemštva in protestantizma lutrovski pastor Ludvig Mahnert iz Maribora. Njegov govor je moral vsalcega, Se tako zaspanega katoličana predramiti, da ne bo več §el na limanice protestantovske Siidmarke. On je izrečno poudarjal, da je bil Martin Luter vzor vsakega Nemca. Govorili so še: poslaneo Malik, kolonizator Siidmarke Fraiss in neki Smreek. Vsi govorniki so poudarjali, da je edini St. Ilj Se na potu Nemcem, da ni cela Crta od Spielfelda do Maribora nemštvu prosta. Vesoljno nemštvo so klicali vsi na pomoS šentiljskemii nemštvu in protestantizmu. V slovenski del St. Ilja si ,,korajžni" turnarji niso upali, ker so vedeli, da ga stražijo slovenski možje in fantje. — V ponedeljek je trohica tistih, ki so obhajali maeka, si ogledala Siidmarkino protestantsko naselbino. — Slab kšeft so napravili naši Siidmarkarji. Najbolj žalostni pa so dr. Venigerholz, Fišereder in cirkniški Hempel. Kljub vsej tej žalostni komediji je St. Ilj ostal Se slovensk,! in bo, če se bo Slovenija, posebno ,,Slovenska Straža", tako zavzela zanj kot Siidmarka. Ne rabimo samo besed, ampak dejanja! m Jarenina. Kmetijska zadruga ima v nedeljo, dne 26. .iunija 1. 1910 po ve5ernicali v čitalnici svoj redni občni zbor, Na dnevnem redu je: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1909. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. m Kmetljska podružnica pri Sv. Jurju v Slov. gor. naznanja, da ima v nedeljo, dne 19. t. m. po rani službi božji izredno zborovanje v gostilni g. Franc Krajnca. Predaval bode deželni potovalni učitelj Al. Pirstinger o sadje- in vinoreji. — Posestniki in drugi, pridite v obilnem Stevilu! m Sv. Leiiart v Slov. gor. Nevarno je obolel na zastrupljenju krvi na levi roki č. g. Ivan Bosina, kaplan pri Sv. Jurju v Slov. gor. Bilo se je bati že jako slabih posledic. Hvala Bogu, da se je obrnilo že na bolje. Vedno povpraševanje od strani množice o stanju njegove bolezni je pač najboljši dokaz, kako priljubljen je pri vseh ta naŠ vrli organizator Slov. goric. Pfujskl okraj. p Katoliško politično društvo za ormoški okraj priredi v nedeljo, dne 26. junija t. 1. popoldne po večernicah v gostilni g. Munda pri Sv. Lenartu nad Veviko nedeljo javen političen shod. Govorijo: dež. poslanca Meško, Ozmec in drugi. — Možje in mladeniči, vsi na shod! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Vsak dan prinašajo časniki poročila o nevihtah. V petek, dne 10. t. m. je tudi nad naš kraj pridrvila huda nevihta s silnim gromenjem in strašnim treskanjem. Sredi nevihte nam je naznanil zvona strašni glas, 'da se je zgodila nesreča. V vasi iApače je udarila strela v hišo posestnika Blazine, ki je pogorela in je na mestu ubila sina Jožefa. Bil je mladenič mirnega znaCaja in navdušen pevec. Prejšnji dan ga je ;neki tovariš močno zadel s kamnom v glavo, da ni mogel iti v Sterntal proda kopat, kamor je vsak dan zahajal. Moral je ostati doma, kjer jga je doletela nepričakovanai smrt. N. v m. p.! p Sv.Lovrenc na Dravskem polju. Naše bralno društvo si je nabavilo s pomočjo velikodušnih dobrotnikov in po požrtvovalnosti jnnogih udov nov lep oder, ki ga je zelo lepo in okusno za zmerno ceno naslikal g. Sim. Fras, akademični slikar v Slivnici. Srčna zahvala in vse priznanje za krasno delo! Istotako se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kaj pripomogli bodisi z darovi ali z delom, da je dobilo naše društvo tako lep oder! V nedeljo, dne 26. t. m. pa vse domačine in sosede iskreno vabimo, da pridete na prvo veselico, ki jo priredi naSa mladina. Dekletabodo uprizorile tridejansko igro .,Sv. Cita", mladeniči pa nam bodo v enodejanski burki pokazali, kaj je neko nedeljo doživel ,,Kr5mar pri zvitem rogu". Mešani pevski zbor nas bo zabaval s krasnim petjem, nastopili bodo tudi deklamatorji. Vstopnina znaša za sedeže 50 vin., za stojišča-30 vin. Na mnogobrojno, veselo svidenje dne 26. junija! Odbor. p Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Dne 31. maja smo izročili materi zemlji vrlega rodoljuba Antona Korpar, ki je ves čas svojega življenja skrbel za svoje dobro vzgojene otroke, ki so kakor rajnki, zvesti sinovi našega naroda, .kakor tudi dobri katoličani, zato mu bodi zemljica lahka! — N. v m. p.! p Sv. Urban pri Ptuju. Mnogo strahopetnežev je tudi tukaj ob prikazovanju zvezde repatice pričakovalo konec sveta. Ravno v tem času nam je bilo vreme milo. — V splošnem nam kažejo sedaj poljski pridelki in vinogradništvo ugodno. Pač pa nam je mraz umoril črešnje, ko je bilo vse v najlepšem cvetu; tudi ostalemu sadju je mraz tuintam Škodoval. Vsled obilega spomladanskega dežja je povoljno sena. Vendar pa nam je gori onienjena repatica pustila za slovo nekaj slabih sledov. Od 7. junija riaprej imamo skoraj vsak dan velikanske nevihte, nekateri dau po 6—7krat. Pokošeno seno je v nekaterih krajih zelo pokvarjeno. — Toče še ni bilo slutiti. p Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo, dne 12. junija so se pri nas blagoslovile Marijine svetinje in izročile zvesti Marijini družbi. Prisrčno se zahvaljujemo prečastitemu gospodn misijonarju za njihov trud, ki so ga imeli v korist Marijini družbi. Bil je zelo lep jasen dan, samo za lažnjive liberalne duše je bil nekoliko oblačen, kajti marsikatero ostro, resnično besedo so slišali iz ust g. misijonarja. Gotovo bo dolgo zvenelo po njihovih neumnih buticah. — Poslušalec. p Sv. Bolfenk. Grozna nesreča je zadela dne 13. t. m. vsakega kmeta, ki še ni spravil svoje krme domov. Lansko leto je bilo hudo za krmo, a letos bo še huje. Siromašna živina bode morala jesti blatno krmo, če je bomo kaj dobili. /Trava je bila do kolena visoka, ubogi kmet se je že veselil, a zdaj nima ničesar. Pa tudi po vinogradih je naredila voda strašno škodo. p Sv. Bolfenk pri Središču. Pri nas vlada veliko veselje radi podaljšanja nove ceste, ker je sedaj popolnoma gotovo, da se bo ta cesta dalje delala. Dne 7. t. m. je bila komisija, pri kateri se je obravnavalo s tistimi posestniki, ki se jiin bo z novo cesto vzelo nekoliko zemljišča. Pohvaliti moramo gospoda Ivana Bratoša, kmeta v Obrežu, ki je obljubil, da bo vse stroške ceste, ki bo mimo njegovega vinograda, sam poravnal, s to pogodbo, ako se bo ta cesta napravila proti Ljutomeru in ne proti Vuzmetincam. Ta kmet je bogat, pa dobrosrčen in pameten ter radodaren, kakor se je tukaj izkazal. Ce bi napravili to cesto proti Vuzmetincam, bi koristila samo enemu krčmarju taro in ne vemo, 5e Še komu drugemu. Ce bo pa cesta proti Ljutomeru, bo koristna Bolfenčanom, Ljutomeržanom in vsem tistim posestnikom na Murskem polju, ki imajo posestva pri Sv. Bolfenku, in Središčanom, kakor tudi deželi. Posestnikom iz Murskega polja, posebno Ljutomeržanom, svetujemo, naj napravijo petieijo na okrajni zastop ormožki, da želijo, da se ta cesta napravi proti Ljutomeru. Obenem se naj vsak posestnik obveže, koliko bo prispeval. Ce prispeva več, bo bolj gotovo želja nas vseh izpolnjena. p Sv. LoTTenc na Dravskem polja. Bralno društvo priredi v nedeljo, 26 t. m. povodom otvoritve (Irnštvenega odra veselico z gleda> liškima predstavama, petjem, deklamacijami. Ztčetek ob 3. uri pop. Sedeži 50 vin, Btojišča 30 vin. E obilni ndeležbi vabi odbor. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Znani dopisnik člankov v ,,Narodnem Dnevniku" in zadnjem ,,Narodnem Listu" tako nesramno laže o volitvah v okrajni zastop in okrajno posojilnico, da sem primoran resnici na ljubo javnosti poročati, da so se dopisi v omenjenih celjskih listih, ki se tičejo volitev, rodili edino-le iz onemogle jeze, da dotičnik ni bil voljen v nobeno korporacijo. Da pa zna tako izobražen narodnjak, ki je dosedaj našemu ljudstvu več škodoval kakor koristil, tako nesramno zavijati, predrzno lagati in našim delavnim možem kratiti dobro ime, je že več nego preveč. Volitve v okrajni zastop so izpadle v splošno zadovoljnost;^ kmetje sami so si postavili kandidate, ki so bili z malo izjemo enoglasno izvoljeni. Dppisnik bi ravnal pametnejše in res narodno, če bi rajše v prihodnje one liberalce, ki se v tako kritičnem položaju volitve nočejo udeležiti ali pa delajo po svoji trmi, pravočasno opozoril na narodno Škodljivost takega pofietja, ker potem res ni nemogoee, da bi prišel okrajni zastop v tuje roke. Da si pa upa kak inteligenten neznačajnež nazivati člane okrajnega zastopa s priimki, ki so v celi meri vredni njega samega, je jasen dokaz, kako globoko more pasti takšen zagrizen strankar. — Kar se tiče izvolitve g. Misje, je bila to želja volilcev, ker kljub temu, da je omenjeni drugačnega prepričanja, jev gospodarskih reSeh mož na svojem mestu, ki je za vsak pameten predlog. Gotovo je pa tudi, da bi okrajni odbor v slučaju, če bi g. Misja odborništvo odklonil, svojo nalogo v popolni meri izvrŠeval. Torej ni bilo treba nikomur v kislo jabolko vgrizniti, kakor lažnjivi dopisnik celjskih listov poroča s škodoželjnim veseljem. — Z ozirom na okrajne ceste z mirno vestjo izjavljamo, da so v takem stanu, da se oskrbovanje istih od merodajne strani pri pregledovanju s popolnim zadovoljstvom odobrava; mislimo, da so za take hujskače gotovo tudi dobre, če ne, mu bo pa okraj zelo hvaležen, če svojo prtljago pobere in jo odkuri. — Glede na Ijudske šole pa sedaj še rajši molčimo. Toda pazno zasledujemo vse nedostatke v učiteljskih krogih, in če ne bo kmalu boljŠe, kot prijatelji naše krščanske mladine ne bomo molčali več. — Ce vam je torej drag mir in če si hočete ohraniti še zadnjo iskrico dobrega imena, opustite v prihodnje nesramine laži in hujskarije po ^asopisju. — L.jutomer, dne 13. junija 1910. — Jos. Rajh, veleposestnik. 1 L|ntomer. Bralno društvo za ljutomersko okolico priredi y nedeljo, 19 t. m. igri: pNežka z Bleda" ter BV je6i\ Ker že naSe drnStvo dolgo ni priredilo Dobene igre. Be tem bolj zanašamo, da naa YBi pnjatelji drngtva in mladine v tem obilnejšem števila posetijo. Celjskl okraj. c Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samost. n. sl. razredov v Celju se bo vršilo dne 1. julija 1.1. od 8. do 10. ure. c Orglarska šola v Celju priredi dne 19. t. m. izlet na Vransko s sledečim vsporedom: Ob 10. uri sv. maša na Vranskem, pri koji se bodo pele slovenske cerkvene skladbe. Ob 3. uri se prične koncert s petjem. — Vse prijatelje slovenskih pesmi uljudno vabijo izletniki. c Grlže. V petek, dne 10. *. m. okoli L ure popoldne je pridivjala huda nevihtaz bliskom, gromom in tudi točo, katera je naredila precej Skode na hmeJju, ki je sedaj v najlepši rasti. c St. Jur. ob Taboru. Galicarčino poslopje in gosestvo je prešlo v last župnišča in cerkve. To silno boli liberalce. Noč in dan premišliujejo, kaj bo sedaj v kupljeni hiši. V obeh celjskih liberalnih listih izražajo željo, naj bi v njej nastal klošter. Sklenili so namreč naši liberalci, da se hofiejo vsled misijona poboljšati in postati vsi pravi klošterski ,,kozli". Samo tega še ne vedo, ali bi imeli kute iz takega blaga, kakor je viselo dne 5. t. m. na Briglnovem orehu, ali iz popolnoma rdeče robe, kakor jo je bilo videti naslednje dni po taborski cesti. c Sv. Ema. Nesreča. Obeespoštovanega, priljubljenega moža, večletnega župana Roginske gorce, 'Jurija Smeha, ni več. Ubilo ga je dne 13. junija v Ložnem v hosti drevo. Blagi globokoverni mož zapuSča vdovo s sedrnimi še nepreskrbljenimi otroci. Zaslužnemu možu blag spomin!; — N. v m. p.! c Bralno drnšt«o na Gomilsiem priredi v nedeljo, dne 19. junija 1910 veliko vrtno Ijudsko vtselico okoli in pod Vovkovim kozolcem. Začetek ob 3. uri popoldan. Spoied: Petje: Knkavica, Veseli paBtir, poje šolska mladina ,,Tibctspec", sarodua igra v petih dejanjih po J. Jurčiču priredil Fr. Ks. Steržaj. Med igro in pri pdmorih sodeluje polnošteviiiia Št. Pavelska godba Ribnjak, streljanje na odlikovanje, ialjiva pošta, turška kavarna. Prcsta zabava, konfeti, leteče ka6e itd. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, ostale vrste 60 vin,, stojišča 30 Yin. Za mnogobrojni obisk se uljudno pripcroča odbor. Brctlškl olraj. b Brežice. Neurja, nevihte in nalivi so zadnje tedne zares na dnevnem redu, ker malo kateri dan izostanejo. Že po trikrat je po nekaterih krajih pobila toča, hvala Bogu, da vsakokrat le v manjšem obsegu. Tuintam pride naliv z neverjetno naglico: najhuje v tem oziru je bilo doslej menda dne 13. t. m., iko je komaj v dveh minutah prihrumela ploha od Samobora in od jugozapada čez Dobovo-Brežice s toliko silo, da je po travnikih, njivah in drugih nasadih malone vse potisnilo k tlom. Občutno škodo so ob tem imeli na svojem blagu tudi razni sejmarji na Antonovem sejmu v Brežicali, ki jim ni bilo mogoee V; par minutah vsega pospraviti. b V Pišecah je po kratki Ijolezni umrla žena mladega posestnika Podvinskega, ki tudi še sam od svoje hude bolezni ni okreval. Zapustila mu je štiri male otroeiee. Svetila ji večna lue! b Iz kozjanskega okraja. Vodstvo okrajne sodnije ima sedaj deželne sodnije svetovalec g. Doxat, ki se je preselil semkaj iz Ljutomera. — V trgu se očiyidno dobro poeuti tudi v slovenskih krogih. Mi kmetje pa se moramo odločno proti njemu pritožiti. Ali ni to silna krivica, ki se nam dela, če se zapuščinski protokoli pišejo izključno V; nam nerazumljivem — nemškem jeziku? Z razlago protokola nam ni pomagano, mi hočemo besedilo protokola sami prebrati in razumeti. Pa tudi v drugih zadevah. se stranke pritoSujejo, da je slovenski jezik izrinila nemščina tudi tam, kjer je bila doslej v veljavi. To je kruta žalitev slovenskega jezika! Razun tega je tako postopanje nesmiselno, saj so vendar uradniki tukaj radi ljtidstva in ne narobe. Odločno, zahtevamo, da se delajo s slovenskimi strankami slovenski protokoli. — Ce ta prvi poziv ne bo pomagal, bodemo prisiljeni, tibrati druge strune in nastopiti pot pritožbe. — Slovenskemu ljudstvu slovenske uradnike! b Smrtna kosa je neusmiljeno požela dvoje življenje v najboljši dobi. Vsled doslej še nepojasnjenega zastrupljenja je dne ,7. t. m. umrla blaga žena daleč znanega žiipana g. Slovencav ArtiSali, čez gest dni pa ji je vsled pljučnega vnetja sledil še mož. iTežka izguba je zadela celo občino in nas vse, kolika izguba pa šele osirotele njiine male otroke. — Naj v miru počivata! v Soštanj, Slov. Gradec, Marenberg, Gornjigrad. Kandidat Slov. kmedke zveze je: dr. Karl Verstovšek, c. kr. profesor, Maribor. Volitev je v pondeljek, dne 4. Julija 1910. Šmartln na Paki. Slovenska kmeSka zveza nas je povabila za zadnjo nedeljo na 'volilno zborovanje pri g. Roglu. Shod, ki se ga je udeležilo lepo število volilcev, je otvoril g. Klančnik, vodil ga je g. župan Pirtošek. Državni in deželni poslanec dr. Korošec je govoril 0 razmerah v državnem zboru in opisoval prihodnje naloge aržavnega zbora. Zahvalil se ije tudi Pačanom za njihovo vedno vzgledno disciplino. Po shodu je bil prav živahen razgovor o raznih predmetih. Kandidatura dr. Verstovšeka se je soglasno sprejela. St. Andraž pri Velenju. V nedeljo, dne 12. t. m. smo imeli ,v svoji sredini državnega in deželnega poslanca dr. KoroSca, ki je prišel poročat o volitvi. Shod se je vršil pri g. županu, vodil ga je posestnik Blagotinšek. Dr. KoroŠec je poročal o delovanju Sloyenske kmečke zveze, na koje programu kandidiradr. Verstovšek. Kandidatura dr. Verstovšeka je bila z navdušenjem sprejeta. Vrhe-Sele. Zadnjo nedeljo nas je obiskal naš deželni poslanec dr, Verstovšek, ki smo ga že željno pričakovali. Zbraii smo se v lepem, številu pri g. Apačniku, kjer je razvijal g. poslanec svoj program. Odbornik S. Y Z., g. Schondorfer iz Starega trga, ki je vodil shodi, pa je govoril o pomenu državnozborskih volitev. Volilci so izrazili dr. Verstovšeku kot deželnemu poslancu popolno zaupanje in obljubili, da se bodo zavzemali za to, jda postane tudi njihov državni poslanec. Št. Peter na Kronski gori. V velikem številu smo se zbrali volilci zadnjo nedeljo v Bukovnikovi gostilni. Shodu je predsedoval posestnik Bartl, ki je dal besedo deželnemu poslancu dr. VerstovSeku. Njegov govor je vse navzoče tako navdušil, da so se tudi vsi omahljivci odločili, da bodo volili dne 4. julija za svojega poslanca v državnem zboru dr. Karola Verstovšeka. Št. Ilj-Mislinje. V nedeljo, dne 12. t. m. se je vršil tukaj pri g. KruŠiču shod S. K. Z. Shoda sta se udeležila oba gg. župana, šentiljski in mislinjski. Predsedoval mu je posestnik Valentin Urbancl. Deželni poslanec dr. Karol Verstovšek je med splošnim odobravanjem razvijal svoj program. Tukaj bomo dne 4. julija vsi volili za državnega poslanca dr. Karola Verstovšeka. c GornjegrajsM otoaj. Komaj smo se oddahnili od nedelje; kakor ^o prišli celjski priganjaci s svojim Kacem, tako so odšli. Mi pa ostanemo, kakor smo bili, na strani S. K. Z., in bodemo volili dež. posl. dr. K. Verstovšeka. c Mozirje. V nedeljo, dne 22. maja smo imeli veselico z gledališko predstavo ,,Ljudmila", katero je uprizorila Dekliška zveza. Igralke so svoje vloge izborno rešile. — Potem so nastopili fantje s svojo šaljivo burko ,,V jeei". Vsa east gre igralkam in igralcem za tako požrtvovalnost. Udeležba je bila ogromna. Ljujdstvo je bilo nad vse zadovoljno, želeč^ da bi kmalui zopet napravili kaj takšnega. — Dekliška zveza je poslala 10 K ,,Slovenski Straži" v Ljubljano od čisiega dobieka. c Mozirje. Zadnjo nedeljo je imela Narodna stranka volilni shod pri Ant. Skenčan, p. d. Grabner v Mozirju. Udeležba je bila slaba. Predstavil se je Malobesedni Kac v spremstvu dr. Lipolda, !Werdnika in Pachernika. Kakor je že njih navada, udrihali so po klerikalcih, da je bilo groza; eden je znal več povedati nego drugi, seveda same politične laži. Dr. Lipold je razvijal svoj gnili program, prazno frazo: kmet naj kmeta voli, in da edino po liberalcih bodo kmetje sreeni. Zato naj delujejo z vso silo za Kaca, da bo izvoljen dne 4. julija. — Pachemik je govoril o Sv. Antonu na Pohorju in o njegovem župniku ter ponavljal neresnico liberalnih listov o Žebotul. Ce g. Pachernik ne ve kaj drugega povedati, bi bil lahko na Pohorju ostal. — Werdnik se je trkal na prsi, 5eS, jaz sem napredni kmet, bodite še vi tako, potem vam bo dobro šlo. Tudi železnico je zidal po Savinjski dolini. — Eden liberalen inteligent je pravil, jda so klerikalci sami lačeubergarji, eden rudečkar pa, da so sami ravbarji. — Na tako grdi način se je v nedeljo, dne 12. junija zmerjalo pristaše Kmečke zveze ali ,,klerikalce", kakor so jih navadno imenovali v Grabnerjevi gostilni, kamor zahaja priprosto kmeeko ljudstvo. Marsikateri so rekli, da pr: Vasletu se nič ne zabavlja, bomo pa Šli rajši tje. c Savlnjska dolina. Po gornji Savinjski dolini so v nedeljo vodili naprednega kandidata Kaca celjski dohtarji in drugi, kakor Dalmatinec medveda na komediji. Na vsakem shodu je govoril par besedi, katere so mu baje napisali celjski gospodje, da se je z glave naučil. Spremljali so ga naslednji kmečki prijatelji: Dr. Lipold, dr. Koderman, dr. Kalan, Werdnik, Pachernik ia Še drugi, kojiK imena nam niso znana, baje iz Vranskega. s Slovenil gradec. Viharji, grom, dež, zraven celjski dohtarčki in agenti razsajajo,, hujskajo zoper K. Verstovšeka, proti KmeSki zvezi in nad dubovniki, ki s kmeti držijo, rogovilijo od hiše do hiše, od krčme . do krfime, da nas naj bi bilo strah. ' Najhujši so znani Jaka Vrečko, veliki govorniki n. pr. Kralj in Podržan. Grozno je divjanje posebno v. gnezdu kandidata, vi Smartnu. Tam so lepak za VerstovSeka na kaplaniji s kravjekom ometali, in bati se je tolovajskih napadov, kakor pred tremi leti, ko so ubogega Plesnika y lastni hiši po tleh mandrali. Zato v pobožnem zadnjem ,,Nar. Listu" nek zelo znani petelin, ki tam dela nemir, grdo hujska zoper č. g. nadžupnika, ki namerava župno cerkev popraviti, ki je zelo zapuSčena, po zimi v ledu, v deževju pa v vodi znotraj in zunaj. — Prosimo politično oblast pomoči zoper nesramno hujskanje in preteče nam zopetne tolovajske napade. Liberalni stranki je v dosego njenih divjili namenov vsako sredstvo dobro. Vrečka Jaka dela že zopet po stari navadi; vprašamo, ima li sodnija, glavarstvo in občine mo6 zoper to osebo? — Gospod kandidat Kac je samski bogat mladenič brez obrti, ki se je eno leto učil v Celovcu mesarstva, da zna kozlifie in teleta klati. To je vse! Živijo tak neodvisen kmet! s Soštanj. Nemčurska olika. V ponedeljek, dne 13. t. m. so se vračali ljudje od sv. birme iz Skal pri Velenju z večernim vlakom skozi ŠoŠtanj proti domu. Na vlaku so bili večinoma sami slovenski zavedni možje, fantje in dekleta. Ko smo prišli na šoštanjsko postajo smo zaklicali iz ylaka: Živijo Soštanj, živijo slovenska tla, živijo kandidat dr. Verstovšek! Na kolodvoru pa so jeli nemčurji vpiti: Heil Schonstein.: Neko pijano človeče si je upalo ziniti: Živijo Kacv kandidat Narodne stranke! Malo od postaje, ko se je vlak že premikal, napadli so nemčurski fantalini s kamenjem oddelek, kjer so se pevale slovenske pesmi.' Kamenje je kar deževalo na vlak, pa vendar niso naredili nobene škode. Slovenci se niso dali vsled tega nič motiti, peli so naprej,,da se je kar razlegalo po lepi Saleški dolini. Živeli zavedni Slovenci! — Opazovaleo. s Slovenji gradec. V slovenjgraški okolici jev viharno leto, grom in.dež, pa najhujši vihar je, da skrižema letajo celjski agenti. Bo zopet prišla griža nad nje, kakor lansko leto, ko so lepake raz hišne vogle in od dreves trgali, ker so bili zastrupljeni. Letog si bodo pa štifletne in hlače raztrgali, potem bodo pa bosi in brez hlae tiho sedeli, mi bomo pa tudi mir imeli. — Kmeeki opazovalec. s Smartno Dri Slovenjgradcu. Menda Vam je znano, g. urednik, da je imela Narodna stranka shod dne 29. maja t. L, kateri se je jako klaverno vršil. Po dolgem premišljevanju so komaj še našli kandidata v, osebi Ivana Kaca. Sploh se o tem kandidatu govori, da ni nikakor sposoben. Menil sem se z nekim Šmartinskim kmetom, kateri se je čudil, kako bi mogel biti človek poslanec, ki še sam ne more izpolniti mrtvaške pole ali pa poizvedni list za bolnišnico. No, dr.. Kukovec jo je dobro pogruntal, ker ve, da ni prijetno, ako kandidat propade, zato si je pa mislil na nemški pregovor: ,,No, Ansel, geh du voran, hast die grossen Stiefel an!" — Ta stranka tudi jako nazaduje v slovenjegraškem okraju. — Volimo vsi g. dr. K^ Verstovšeka za državnega poslanca! s Šmartno pri Slovenjem gradcu. V Slovenjem gradcu v Narodnem Domu smo bili v nedeljo v pivniški sobi. Možje, tudi z ženami, kmetje in delavci, kmečki fantje, vsak pri svoji kupici vina. Vseh skupaj z domačimi nas je bilo okoli 30 oseb, ko pride nek neznanec in začne mogofino govoriti; eni so se odkrili^ drugi pa ne, čeŠ, tukaj ni cerkev. Kakšen človek je to? Podoben je Italijanu, na koncu brade ima ruse; nekdo je rekel prav hudomušno, komu da je podoben. Zvedeli smo, da^je iz Celja dolitar Karlovšek. Govoril je, kakor da bi pomagal kmetom in delavcem. Nek kmetski in zidarski delavec pa je glasno rekel: Pojeslti in popiti bi vsaki tak pomagal, a delati pa ne. Za kaj so nam taki, ki niso pravi katoličani? Tisti celjski iberžniki naj gredo delat, tedaj bi nam pomagali, drugaee pa ne. Zmotili so tukaj dva kmeta, da» sta šla za nje agitirat, pa mislim in želim, ako Bog da, jib. ne bodo eno desetino premotili, čeravno mislijo vse. Ne bo tako, ker ne pustimo slovenski katolikL * s Velenje. Zgraženi se potegujejo pri nas ljudje, ko slišijo, kako nesramnc napadajo celjski listifei našega rojaka deželnega poslanca dr. K. Verstovšefca. Laži, katere trosijo po shodih, ni6 ne bodo pomagale neodvisnemu kandidatu Kacu. Kako mi zaupamo dr. K. VerstovSeku, bodemo pokazali ravno tako dn© 4. julija na dan volitve, kakor smo to pokazali lansko leto, ko je dobil naš priljubljeni rojak 117 glasov, kandidat celjske lažistranke pa samo 6. s St. Hj pod Turjakom. Cudili smo se, ko smo slišali od liberainih agitatorjev, da naj ne volimo poslanca dr. Verstovšeka, ampak veleposestnika Kaca. Kmetje in delavci, pametni bodimo in ne dajmo se farbati od celjskih škrijcev, ki so v Narodni stranki, Zakaj pa ne nastopijo pod svojo firmo ? Ker vedo, da na^ še slovensko Ijudstvo ne da nič, niti piškavega oreha za njihovo delo. Veleposestnika Kaca vrivajo naprej in pravijo: kmečki poslanec mora sam orati, mora sejati itd. No! Mi dobro poznamo Kaca in tudi vemo, da ni še nikoli oral, temveč da le šteje denarje, katere je podedoval in jih pridobi v lesotržtvu. Pa za to se ne gre! Mi kmetje že vemo, da na Dunaju v državnem zboru ne orjejo, temveč da morajo imeti bistro glavo, da izagovarjajo laliko svoje volilce. To pa zamore lana?: deželni poslanec dr. Verstovšek, ki je "dovolj pokazal tudi v naši občini, ' kako dobro pozna kmečko ljudstvo in kako dobro srce ima do njega. Mi smo mu hvaležni za njegovo izposlovanje lepih podpor in ga bodemo tudi volili. s Mislinje. Celjski liberalci skušajo zopet nas volilce preslepiti s tem, da pravijo: ,,Kmet naj kmeta voli!" Mi pa dobro poznamo delavnega deželnega poslanca dr. K. Verstovšeka in vemo, da je pravi kmečki zastopnik. Dolžni smo mu veliko hvale, ker je s svojo odločnostjo in spretnostjo dosegel za našo občino v tej kratki dobi toliko, da nam radi popravilai občinskih cest ni treba zvišati obfiinskih doklad. Hvaležni smo mu za njegov trud, ker smo dobili lepe podpore. Vemo tudi gotovo, da bi kak Kac tega nikdar ne dosegel, in zato bodemo volili dne 4. julija dr. K. Verstov§eka, ki neumorno dela za svoj okraj in rad stori vse korake za ubogo kmečko ljudstvo. s Golavabuka. Lansko leto je tudi v naši občini trem kmetom močno škodovala to6a, pa tudi suša je imela posledice še iz leta 1908. Zato pa je vsega spoštovanja vredni deželni poslanec g. dr. Verstovšek poskrbel, da so ti kmetje dobili res zdatno podporo, katero je c. kr. okrajno glavarstvo razdelilo. Mi volimo 4. julija enoglasno g. dr. Verstovšeka. — LetoŠnje leto kaže prav dobro, da bi nas le Bog obvaroval ledene šibe. Nekaj nas pa le teži. Ni6 manj kot 27, strank je bilo letos kaznovanih zaradi Šolskib. zamud,, nekateri celo po 20 K. Ali bi se ne dalo napraviti, da bi bil poldnevni pouk, s tem bi se nam storila velikadobrota, bi namreč lahko dobili pastirje, ko je posle dandaiies tako težko dobiti, in če bi &e tudi kdo imel slu- žabnika, pa je pla6a tako visoka, da kmetija tega ne prenese. Somišljeniki: Pozor! Iz vseh krajev nani dohajajo poročila o nedeljskih shodih celjske liberalne stranke. Ti liberalni agentje, pisači in advokati so se začeli posluževati najgršega orožja, ostudnih laži. Na shodih S. K. Z. se vedno stvarno razpravlja in govori in se ne dotakne niti protikandidata, celjski odvetniki, pisači in njihovi sužnji pa lažejo na- podel način o kandidatu S. K. Z. Prosimo zaupnike, da poroftajo vse take laži s pričami vred dr. K. Verstovšeku, ki bode storil vse potrebne korake v svojo osebno obrambo. Ljudstvo si bode dobro zapomnilo te advokate, ker dovolj samo presodi, kaj je resnica in kaj je laž. In naj potem še zaupa v svoji lastni zadevi takim celjskim advokatom, o katerih se prepriča, da govorijo povsod neresnico in da lažejo? Vesfnik mladinske orjanizacije. Mladenlški shod v Kamnici. Da naša slovenska krščansko-socialna misel res povsod pridobiva tla in da se ne boji niti v najbolj ogrožene kraje zanesti misel narodne zavesti, je pokazal nedeljski sliod v Kamnici pri Mariboru. Kdo bi si upal pred nekaj leti v, tem kraju prirediti tako zborovanje ? Vse je dosedaj še tavalo v nemškutarstvu, ki se le umetno živi v mariborski okolici. Cela slovesnost se je izvršila zares lepo. Pri cerkvenem opravilu je imel krasno pridigo dr. Hohnjec o Srcu Jezusovem. — Zborovanje se je priČelo takoj po sv. opravilu. Otvoril in vodil ga je dobro znani organizator slovenske mladine, dr. Hohnjec, ki je v krasnem govoru orisal zbrani mladini cilje in pota naše organizacije. Urednik Kemperle je govoril o naših verskih in narodnih nasprotnikih. Z brati .nOrli" je prišel na zborovanje tudi Žebot iz Maribora, ki je navduševal zbrane za naše obrambno delo na meji. Imenom kamniških mladeničev je govoril B. Kristofič, nadalje g. Baš iz Majibora in zastopnik Mladeniške zveze pri St. Petru. Pismeno je pozdravil zborovalce g. Sparl iz Jarenine. Sklepno besedo je imel g. dr. Hohnjec, ki je s svojo prepričevalno in sempatje šaljivo besedo naravnost očaral zborovalce. Ustanovila se je tudi Mladeniška zveza za JCamnico, kateri načeljuje sledeči odbor: Matija Mole, predsednik; kaplan J. Kodrič, podpredsednik; lurij Namest- nik, tajnik; Jakob Kristofič, blagajnik; Janez Cesarko in Anton Trobentar pa namestnika. — Led je prebit! Sedaj pa le pogumno in vstrajno na delo! St. Jnr ob juž, žel. Zadnjo nedeljo se je vršil tukaj krasen dekiiški shod, ki se ga je udeležilo nad 1400 deklet. Natančnejše poročilo objavimo zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki. Petrovče. Dekliški shod ne bo, kakor se je prvotno mislilo, dne 26. junija, temveč je preložen na poznejši čas. Dekliška zveza kat. slov. izobraževalnega društva pri Sv. Petra na Medvedovem selu priredi v nedeljo, dne 19. junija ob 3. uri popoldne v župnišču prelepo Marijino slavnost s petjem, govorom, deklamacijo ter s predstavo ganljive Marijine igre ,,Dve Materi". Domačini in sosedje, 'pridite polnoštevilno! Slavnost se ponovi ob isti uri v nedeljo, dne 26. junija. flajnovejše novice. Zaupni sestanek Jugoslovanske strokovne zveze se vrši dne 19. t. m. v Celju v hotelu Teršek ob y210. uri. Govorila bosta poslanoa dr. Benkovie in Gostinčar. Kmetijska podružnlca Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi v nedeljo, dne 19. iunija po rani službi božji pri Sv. Petru na Medvedovem selu, po večernicah pa na Sladki gori poučno zborovanje. V dekanatn Saleška dollna je bilo birmovanje od 10. do 14. junija t. 1. Prevzvišeni gospod knezoškof so dospeli dne 10. junija s popoldanskim forzovlakom v Cejje, kjer jili je poleg celjskega gospoda opata in škalskega dekana pričakoval vodja slovenjgraškega glavarstva gospod dr. Ernst Poiger, na 6igar avtomobilu so se podali k Sv. Ilju. tZe na potu jih je v Velenju pozdravil načelnik okrajnega zastopa šoštanjskega, grajščak Karl pl.; lAdamovicli, velenjski župan gospod Josip Skaza in advokat dr. Mayer. In potem so jih povsod z velikim navduSenjem in z ganljivo prisrčnostjo sprejemali in pozdrav^ali duhovniki, šolski otroci s svojimi vzgojitelji, župani, udje Marijinih družb, zlasti dobri verniki, ki so od daleč in blizu hiteli tja, kjer se jim je nudila priložnost videti in elišati naslednika apostolov ter prejema,ti od njega blagoslov in drugiK duhovnih darov. V S t. illju so prevzviŠeni na dan birme, 11. ]un., posvetili novi glavni altar, katerega je izdelal kamnosek V. Camernik v Celju za 1200 K, in novi kelih s pateno, potem so blagoslovili altarno opravo, pre- novljeno mašno obleko bele barve (delo Leop. Mattnerja za 265 K), in bandero s podobama Srca Jezusovega in sv. Alojzija, za katero so blagi mladeniči nabrali in plačali 450 K. Po daritvi sv. maSe pri novoposvečenem altarju so s pridižnice slavili iarnega patrona sv.: illja kot vzgled treh božjih čednosti, katerega bi naj župljani zvesto posnemali, ter so li koncu birmali 265 otrok. — Dne 12. junija so v Š o š t an j u prevzv. govornik živo naslikaji duliovne sovražnike, zoper ka.tere se moramo vojskovati,' ter pokazali orožja in zaveznike, katerih: se je v tem boju treba posluževati., Birmancev je tukaj bilo .706. — V g k a« 1 a bJ so premil. nadpastir f blagoslovili | novo bandero Marijine družbe ' a podobama ' presv. Srca Jezusovega in brezmadežnega Spočetja b. D. M.t 'delo Ane Hofbauer v Ljubljani za 450 K, in 4 slikana okna v presbiteriju, ki predstavljajo b. D. M. jVot sedež modrosti, sv. Barbaro kot podobo srčnosti, sv. Mihaela kot vzor pravičnosti ,' in ' sv. Janeza Krstn. kot vzgled zmernosti. Ta okna so bila izvrŠena v Inomostu za 1850 K. A^ pridigi so prevzv. knez na podlagi življenjepisa velikega čudodelnika sv. Antona Pad., ' čigar god se je ta dan praznoval, opominjali vernike, naj se varujejo hudega in delajo dobro, ter so birmali 400 otrok. — Pri Sv.Mariinu so premil. nadpastir dne 14. junija v pridigi prispodabljali krSčansko hišo s hišo božjo, ' imenovali mč. gospoda dekana Iv. Rotnerja za svojega kn, šk. duhovnega svetovalca, ter podelili zakrament sv. birme 246 otrokom. V vsem dekanatu je bilo 1617 birmancev. — Izredna je bila pozornost obče priliublienega vodja ' slovenjgraškega glavarstva, ! ki se je prevzv^ knezu poklonil v St. Ilju na predveSer I in na dan birme, v Velenju pri pl. rodbini Adamovich, katere gost so bili visokoisti dne 12,, junija,, iv gkalah in pri Sv. Martinu, kakor tudi pri fodhodu v Velenju, dne 14. junija. BrezŠtevilni slavoloki s pomenljivimi liapisi, dolgi z venci prepleteni zastavoredi (n. pr. pri Sv. Martinu od sprejemnega slavoloka do cerkve in žuonišča), ' Ifjarobna večerna razsvetljava,' (n. pr. v Skalab. in na gradu pl. rodbine Adamovlcli v; Velenju), serenade, veselo streljanje — vse je kazalo, da sije v s r c i h prebivalcev krasne Saleške dol. jasno solnce ljubezni, vdanosti in hvaježnosti do Njih prevzvišenosti, Jkakor se je z ozirom na deloma precej neugodno vreme lepo izrazil gospod okrajni glavar v enem svojih premišljenili pozdravnih govorov. — Duhovno prenovljenje SaleSke doline, ki se je Izvršilov teh milosti polnib. dnevih, naj ostane trajno, tar bo brezdvomno najslajše povračilo ' prevzviŠenemu Njih naporno apostolsko delo! za