------   360   ------
Narodna. *)
v
Po vrtu je špancirala,                       Se hitrise naprej drči,
Pa rožice nabirala                             Da vse spred njih nazaj leti ^
De si bo pušeljc delala.                    Da vse spred njih nazaj leti.
v
Iz rožmarina nemškega                      Se spet ji prav' in govori:
In nageljna rdečega,                          Poglej poglej, deklesce ti,
In nageljna rdečega;                          In pa povej, al strah te ni:
S solzami ga je spirala,                   Lana in zvezde svetijo,
Š črno nitko povijala,                       Mrliči hitro jezdijo,
Š črno nitko povijala:                       Mrliči hitro jezdijo.
Al živ si, Anzelj, al mrtev,             Kaj bo me strah, kak bo me strah t
Po pušeljc vendar boš prišel,           Sej s' ti pri men , moj Anzelj mlad^
Po pušeljc vendar boš prišel.           Al pusti v miru mertve spat'.
Enajst je ura vdarila,                       Luna in zvezde svetijo
Anzelj na okence trklji                     Da nama kraj' čas delajo,
Anzelj na okence trklj&j                   Da nama kraj' čas delajo.
v
Al živ sem Anzelj al mrtev,             Se hitrise naprej drči
Po pušeljc vendar sem prišel,         Da vse spred njih nazaj letir
Po pušeljc vendar sem prišel.          Da vse spred njih nazaj letu
v
Z eno roko j' odpirala,                     Se v tretje prav' in govori:
S ta drugo ga j' obimala,                Poglej, poglej, deklesce ti,
S ta drugo ga j' obimala.                 In pa povej, al strah te ni:
Hitro se je napravila                         Luna in zvezde svetijo
Da bo z Anzeljnam rajžala,              Mrliči hitro jezdijo,
Da bo z Anzeljnam rajžala.              Mrliči hitro jezdijo.
Na konjča k seV jo posadi,             Kaj bo me strah, kak bo me strah?
In hitro hitro mi zdrči                      Sej s' ti pri men', moj Anzelj mlad.
Da vse spred njih nazaj leti.            Al pusti v miru mrtve spat*;
Kamor predeleč prideta                     Luna in zvezde svetijo
Do jen'ga polja ravnega,                  Da nama kraj' čas delajo,
Do jen'ga polja ravnega:                  Da nama kraj' čas delajo.
v
Poglej poglej, deklesce ti,               Se hitrise jo zadrči,
In pa povej, al strah te ni,              Da vse spred njih nazaj leti^
In pa povej, al strah te ni:             Da vse spred njih nazaj leti.
Luna in zvezde svetijo,                     Kamor predeleč prideta,
Mrliči hitro jezdijo,                           Do britofa žegnanega,
Mrliči hitro jezdijo.                            Do britofa žegnanega.
Kaj bo me strah, kak bo me strah?      En grob se tamkaj razdeli, Sej s' ti pri men', moj Anzelj mlad,      Anzelj se v njega položi, Al pusti v miru mrtve spat';            Anzelj se v njega položi.
Luna in zvezde svetijo                      Na črni grob se j'  zgreznila,
Da nama kraj' čas delajo,                Svojo dušo izdihnila,
Da nama kraj' čas delajo.                 Svojo dušo izdihnila.
*) Pesmico to iz Krajnskega smo vzeli iz predgovora ^Narodnih pripovjedk", ki jih je ravno v Varaždinu izdal slavnoznani naš gospod Matija Kračmanov Valjavec in o kterih so „Novice" že večkrat govorile. Dokazati je hotel s to pesmijo* da ena in ista pripovedka, ena in ista pesem je znana malo da ne vsem narodom v Evropi.