stev. 171 mm wm i wm\ m vmnmuma V Trstu, v Četrt** 21. fulfja 1921 Posamezna številka 20 stofink letnik KLVI Izhaja — izvzema panedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulic« sf. Frančiška Asiikega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poflljajo uredništvo, — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godln«. — Lastnik konsordj Usti Edlncstt — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v Srokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mn pa 40 sto t. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dena.nli zavjir/ » mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglaj naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiŠkega Stev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Ghm@ lufoll se razoroievalcl Gospod Harding, predsednik Zedinje* nih držav, sklicuje svetovno zborovanje v \Vashington. Velesile naj bi se tam posvetovale o splošnem razoroženju. Po? budo za ta korak je dobil gospod Har* ding od amerikanske^a senata, ki je pri sklepanju proračuna za vojno mornarico pozval predsednika republike, naj skliče svetovni kongres za razorožitev. Ta po* ziv na predsednika je dodatek istega zakona, v katerem je privolil amerikan* ski senat približno 500 miljonov dolarjev ali 11 tisoč miljonov lir za vojno morna? rico. V času, ko sklepa aimeriikaTLski par* lament strahotne svote za okrepitev vojaške sile amerikanske države, ko razvija Amerika z mrzlično naglico in z napo? rom vseh sil svoj pomorski militarizem, vaci gospod Harding velesile na antimi? litaristično zborovanje. Hardingov svetovni kongres se bo vršil, če se sploh sestane, v času najhuj? šega -^ovojnega imperializma. Velesile, ki so iizšle zmagovite iz svetovne vojne, imajo le eno skrb le eno misel, ki jih vznemirja že dve leti in pol: Kako bi* si razdelile dežele, ki so padle v roke zrna* govalcev. Boj za gospodarsko in poli« tično izkoriščanje srednje Evrope, širnih pokrajin v Mali Aziji, v Afriki, na Tihem oceanu in na Daljnem vzhodu je vsebina vse svetovne politike od časov premirja do današnjih dni. Razdelitev plena je zanetila med prejšnjimi zavezniki in prijatelji prepire, ki se čedalje bolj p o« ostrujejo. Kdor zasleduje evropsko ča* sopisje le par dni, dobi mahoma vtis, da vladajo med vsemi državami sveta ve? dno bolj ostre razprtije. Nezaupanje med državami raste in znamenja očitega so? vraštva se silno hitro množijo. Posledica vsega tega je, da nihče več ne veruje v dobo miTu in sprave, ki naj 'a med narodi po porazu nen.skc za\ ga ■*vlT'r~ializma. Države se zopet obo? rov u ^ ljudstvu grozijo silna mili tari? stična "'bremena, ki ga bodo izčrpala do mozga. Človek bi mislil, da bodo delavni sla? novi vsega sveta pozdravili z največjim navdušenjem korak Hardinga. Saj gre vendar za najvažnejše vprašanje bodoč? nosti! Saj se mora vendar na svetovnem zborovanja uničiti krvavi militarizem, ki je povzročil vso nesrečo in bedo naše dobe. In vendar je poskus Hardingov ostal v široki javnosti brez odmeva. Delavni stanovi- so z največjo brezbrižnostjo vzeli njegovo svetovno zborovanje na znanje. Res je, da so skero vse velesile sprejele Hardingov predlog in obljubile, da se udeleže kongresa za razorožitev. Toda kaj veljajo zagotovila Lloyd Ge? crgea, ki je pravkar obnovil vojaško zvezo z Jaiponsko. Angleški vladajoči sloji govore o razoroženju, a v isti sapi si zagotavljajo pomoč Japonske, ki se zavezuje, da bo stala v slučaju vojne na strani Velike Britanije. Kako naj verujejo delavni stanovi v protimilitaristično politiko Japonske, te? ga najstrahovitejšega imperialista naše dobe? Ali ni Japonska tista država, ki sega s svojo roko po Kitajski, po vzhod? ni Sibiriji, po otokih Havai, po holand? skih naselbinah in po Filipinah? Kje je država, ki bi bila žrtvovala tako straho? vite svote za vojaštvo kakor Japonska? Ali ni to druga Nemčija? Imperializem vladajočih japonskih slojev je resna ne? varnost za svetovni mir. Kako naj verujejo delovni stanovi v mirovno politiko Francije? Ali ne leži francoski militarizem kakor mora na ce* lem socialnem in političnem življenju Rvrope? Ali ni to tista država, ki plaši že dve leti narode Evrope z novimi voj? nimi pohodi? Proračun vojnega mimstr? ctva je znašal za leto 1921 v Franciji 5,144.077.760 frankov. Vlada je predloži? la ljudskemu zastopos načrt, po katerem bi se moralo povečati topničarstvo in se pomnožijo -olki kolonialnega vojaštva. Vojni minister Louis Barthou t je tedaj izpregoverili sledeče besede: »Vlada je kazala doslej dobro voljo vzdrževati mir. Če bo pa Francija naletela na nasprotni? ke, ki nočejo upoštevati njenih pravic, bo morala v tistem času biti sposobna, da odgovori svojim nasprotnikom ne le potom diplomacije, temveč z odločnimi dejanji.« Kaj naj rečemo o Italiji? Za Italijo veljajo ista načela kakor za vse druge imperialistične države, ki so zmagale v svetovni vojni Zborovanje, ki ga bodo priredile te dr? žave, ne bo rodilo sadov. Duh, ki bo pre* veval posvetovanja svetovnih imperiali? stov, je dobro znan delavnemu ljudstvu po vsem svetu. Zborovanje v V/ashihg? tonu ni nič drugega kakor poskus za? padnih kapitalistov, si razdeliti z naj? manjšimi stroški dežele revnih in šib? kih plemen, ki se ne morejo braniti Ci? vilizirani rop naj bi se izvršil, če mogoče, v miru in sporazumu, plen naj bi se raz? delil brez spopadov. Glavna misel zbo* rovanja pa je plen, ki ga nihče noče iz? pustiti iz rok. Človeštvo ne bo prišlo po tej poti do miru in sprave. Predpogoj novega sve? tovnega reda je, da se obstoječi kapita? listi čno ? imperialitični red zruš do taL Regent ostane še v inozemstvu BELGRAD, 18. Prtcstonasledr4*k,re? gent Aleksander ostane še mesec dni v inozemstvu. Ministrski predsednic Pa? šič je regenta brzojavno obvestil o iz? premembi v vladi in ga prosil za odo? bi en je. Rekonstrukcija vlade BELGRAD, 19. Vprašanje rekonstruk? cije vlade je bilo tekom včerajšnjega dneva začasno rešeno. Podpisan je od ministrov ukaz, s katerim se imenujejo: K. Miletič za ministra za agrarno rotor? mo, general g. Žečevič, dosedanji prvi pobočnik regentov in pomočnik v voj? nem ministrstvu, za ministra vojne, g. Uzunovič za ministra prometa, G. Sve? tozar Piribičevič bo začasno vodil minii? strstvo prosvete in notranjih del. Iz vlad? nih krofov se doznava, da je ta reken? štrukelj a povsem provizornega značaja. Glavna rekonstrukcija vlade bo izvršena šele po sestanku zakonodajne skup'ci? ne, ko bo znano stališče posameznih strankarskih skupin. Ukaz o imenovanju novih ministrov je bil podpisan od vla? de same, ki vrši vsled regentove odsot? nosti kraljevsko oblast. Potovanje ministrskega predsednika Pašiea na Češko BELGRAD, 19. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je sedaj popolnoma o? kieval. Zapustil je svoj stan. O peto? vanju ministrskega predsednika Pašića v inozemstvo poroča »Politika«, da je definitivno določeno na konec bodočega tedna. G. Pašič gre na dopust nav^j v Karlove vare. potem na Bled. Čas od? mora na Češkem bo gotovo Pašio no? rabil za to, da se sestane z vodilnimi češke slovaškimi politiki, zlasti z dr. Be? nešem, ministrom zunanjih del. Zaprisega ministrov BELGRAD, 18. Novoimenovani mi? nistra general Žečevič in Kosta Miletic bosta jutri zaprisežena. Kraljevi namestnik za Dalmacijo BELGRAD, 18. Te dni bo podpisan ukaz o imenovanju dr. Metličiča za kra? Ijevega namestnika v Dalmaciji. Govor ministra P ribiče vica v Zagrebu ZAGREB, 19. Kakor znano, je zaeno s kraljevim namestnikom Jurajem Deme? trovičem pred dnevi dospel v Zagreb minister prosvete Svetozar Pribiccvič. Minister je to priliko porabil, da je imel danes dopoldne v prostorih demokrat? skega kluba mestnega odbora obširen ekspoze o političnem položaju in o bo? doČih nalogah, ki čakajo rešitve s str.:ni vlade in stranke. V prvii vrsti je minLt^r obširno označil momente, ki so r»rivedli demokrate do sporazuma z vladnimi strankami, to sta bili dve osnovni ideji: državno editistvo iin agrarna reforma. V teh idejah je dosegla demokrarsk-i stranka usr>eh. Zanimiva so bila njegova izvajanja glede ustave in o borbi z njo. Z ustavo je popolnoma zmagala ideja državnega edinstvai Borba za ustavo je sedaj končana, borba se je razvijala od prevrata dalje. Glede revizije ustave, ki jo zahtevajo opozicijske stranke, stoji miniister na stališču, da narod ne bo spre jel te parole, ker narod želi pozitivne politiike, želi, daj se rešijo narodno-go^po? darski in socialni problemi. Obširno je govoril tudi o važnejših točkah ostave in njih pomenu za nadali ni poli ti čr: razvoj. V tem vprašanju so začeli Gotovi elementi s propaigando, da zastrupe jav? nost. Za demokrate je to vprašanje u? pravnega značaja. Najboljše admini&tratf tivne iznremembe bodo one, ki: bodo od? govarjale potrebam naroda. Radić in srbski zemljoradnik* ZAGREB, 19. »Jutarnji List« javlja iz Varaždina, da je tja dospel RarJić z več zastopniki zemljoradniške stranke Srbije. Opaža se, da se vrŠe važni dogovori med obema agrarnima strankama. Koliko prebivalcev je v Banatu? BELGRAD, 19. Pregledna statistika državnega statističnega urada o popisu prebivalstva v Banatui, Bečkereku, Beli cerkvi in Vršcu navaja 200.000 Srbov, 100.000 Nemcev, 90.000 Madžarov in 75.000 drugih narodnosti. Besedilo konvencije med Jugoslavije in Rumunijo BELGRAD, 19. Besedilo konvcncije, ki ga objavljajo belgrajski Listi, slove: »Trdno odločena, da vzdržita mir, ki je bil sklenjen za ceno tolikih žrtev, in mi? rovno stanje, stvor j eno s pogodbo, skle? njeno v Trianonu 4. junija leta 19X0. med zavezniškimi in pridruženimi državami z ene in med Ogrsko z druge strani, in pa s pogodbo sklenjeno 27. novembra 1. 1919. v Neuillyju na Seini med zavezni? škimi in pridnuiženimii državami z ene in med Bolgarsko z druge strani, sta. se ze? dinili Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nj. VeL kralj Rumunije, da zaključita^ defenzivno konvencijo. V to svrho sta imenovala kot srvoja polno* močna delegata Nj. VeL kralj Srbov, Hr? vatov in Slovencev: gotstpoda Nikolo Pa* šiča, predsednika Njegovega ministr? skega sveta; in Njegovega ministra vna? njih zadev, Nj. VeL kralj Rumunije pa: gospoda Take Jonescu, Njegovega mi? nistra vnanjih zadev, ki sta medseboj vzajemno pregledala svoja polnomočja m jih potrdila kot pravilna in sklenila naslednje točke: 1. V slučaju neizzvanega napada Ogr? ske ali Bolgarske ali obeh teh sil proti enemu izmed pogodbenikov z namenom, da izpremne stanje, stvorjeno z mirovno pogodbo sklenjeno v Trianonu ali v Neuillyju, se zaveže drugi pogodbenik, da bo sodeloval v obrambi napadenega pogodbenika na način, kakor je to dolo? čeno v točki 2. te konvencije. 2. Strokovne pristojne oblasti kralje? vine SHS in Rumunije bodo sporazumno določile v vojaški? konvenciji, ki se nora zaključiti v najkrajšem času, vse pr * trebne odredbe za izvršitev te konvei? cije. 3. Nobeden izmed pogodbenikov ne more skleniti zveze 8 kako tretjo državo brez vednost? sopogodbenika. 4. V svrho ohranitve miroljubnih svo? j:'h teženj se obvezujeta obe vlacii, da se sporazumevata v vseh vprašanjih vnanje politike, ki se tičejo njihovih odnošajev z Ogrsko in Bolgarijo. 5. Ta konvencija, veijia 2 leti od dneva ratifikacije. Po preteku te dobe ima vsak pogodbenik pravo odpovedi te konven? cije. Konvencija pa ostane v veljavi še 6 mesecev po odpovedi 6. Konvencija se da na znanje Zvezi Narodov. 7. Konvencija bo ratificirana in r^ii? flkacije se bodo imenjale kakor hitro mogoče. Na tej podlagi so jo pobiomoč? niki podpisali iin pocbpočatili. Napisano v Belgratdu v 2 izvodih 7. ju? ni j a leta 1921. (Sledita podpisa Pa* šiča in Take Jonescm) Muslimani ostanejo ▼ vladi BELGRAD, 18. Centralni odbor jugoslovanske muslimanske organizacije je izdal o svoji konferenci, ki se je vršila od 15. do 18. t. m. v Sarajevu, službeni komunike, v katerem objavlja poročilo o delu stranke na kongresu. V prvi vrsti se je vzelo v pretres poročilo o delu poslaniškega kluba v času od zadnjega sestanka. Spor, ki je v tem času nastal v klubu, je bil na konferenci z medsebojnim popuščanjem poravnan, in je bilo sklenjeno, da bo klub tudi še vnaprej sodeloval v vladi. Po časopisih se je razširila vest, da je zahteval centralni odbor, naj podata predsednik kluba Maglajić in minister Karamehmedovic ostavki. Ta vest je bila netočna, istotako kakor ludi trditev, da je bila na kongresu poražena grupa poslanca Korkuta. PoslaniŠki klub, ki je oil do sedaj samo provizorično organiziran, je sedaj definitivno izbral za predsednika poslanca Maglajiča, za podpresecLnika Kapetanovića in Hadžikadžica, tajnika Aliča in za blagajnika Sarajliča. Končno je bilo sklenjeno, da se na redovni glavni skupščini, ki se ima sestaviti začetkom meseca oktobra, določi nadaljno taktiko kluba ter sestavi novi centralni odbor. BELGRAD, 18. Danes dopoldne sta prispela v Belgrad muslimanska ministra Spaho in Ka-ramehmedovič ter bosta jutri poročala ministrskemu predsedniku Pašiču o sklepih stranke na sarajevski konferenci. BELGRAD, 18. Kakor se doznava iz muslimanskih krogov, podaja komunike muslimanskega kluba samo končni efekt sarajevske muslimanske skupščine. Dejstvo je, da je prišlo na skupščini do ostrega spora med levim in desnim krilom in da je končalo glavno zborovanje v petek s popolnim razdorom. Posredovanje treznejših politikov, v prvi vrsti ravno g. Korkuti pa se je posrečilo v privatnih razgovorih, ki so se vršili v noči od petka na soboto in v soboto d o pol, spor zopet poravnati in krizo odstraniti G. Korkut je zlasti povdarjal, da bi imel razdor v vodstvu usode-polne posledice za vso muslimansko politično organizacijo, ker bi brezdvomno vzbudil med muslimani socijalne boje. Ti bi imeli za posledico, da bi se potem tako razločene socialno-gospodarske skupine odcepile od enotne muslimanske organizacije in se priklopile po socialnem in gospodarskem programu sorodnim drugim političnim strankam. Ta argument je bil v prvi vrsti merodajen, da se je kriza poravnala. Spor o poslovanju razmejitvene komisije v Mariboru LJUBLJANA, 19. Avstrijska delega? cija razmejitvene komisije j a zahtevala naj se od treh tehniških, oddelkov, ki opravljajo razmejitvena dela na Štajer? skem od Kokošnjaka do Radgone, od? pošljeta dva na Koroško. Tej zahtevi se je jugoslovenska delegacija popolnoma upravičeno uprla, ker stoji na stališču, da je iz gospodarskih, finančno ? poli? tični'h ozirov in radi končne ureditve medsebojnih sosednih odnošajev važne? je, da se najprej v vseh podrobnostih dovrši razmejitveno delo na Štajerskem. Ako bi se že sedaj pričelo delo na Kara? vankah, bi se morala razmejitvena ko? nusija preseliti iz Maribora na Koroško, kar bi delovanje tehniških oddelkov mo» čno oviralo in povzročevalo tudi nepo? trebne stroške. Spomenik skladatelja Lepe naše domovine ZAGREB, 19. Pričetkom meseca sep? tembra odkrije društvo hrvatskih knji? ževnikov v Osijeku spominsko ploščo skladatelju »Lepe naše domovine«, Jo? vanu Runjaninu, povodom stoletnice njegovega Tojstva. Jovan Runjanin se Je rodil 8. decembra 1821. v Vinkovcih kot sin srbskih staršev. Oče je bil najprej zemljeknjizni pisar pozneje pa mestni kanetan. Jovan je dovršil gimnaizjo v Vinkovcih in se posvetil potem vojaštvu. Napredoval je do majorja in bil nazad*! nje poveljnik v Belovaru. Leta 1876. je stopil v pokoj in se nastanil v Novem Sadu, kjer je umrl 2. februarja 1887. Veliki semenj v Ljubljani preložen LJUBLJANA, 19. Zaradi stavke mi? zarskih delavcev so se gradbena dela za Ljubljanski veliki semenj zavlekla v to? Hko, da ni sigurno, ali bi mogla biti go? tova do prvotno določenega dneva. Za? radi te nepredvidene zapreke, ki ima značaj višje sile je glavni odbor prisiljen preložiti semenj na čas od dne 3. do dne 12. septembra 1921. Izvršitev vseh veli? kih del na sejmišču je fcuidr, ako bi stav? ka trajala dalj časa, sedaj zasigurana. Obenem je s preložitvijo ustreženo mno? g ob rajnim željam tako iz krogov razsta? viteljev, kakor kupujpčega občinstva, da naj se semenj preloži na klimati čno ugodnejši čas v septembru. Zaradi po? daljšanja roka bo tudil omogočeno po? staviti one zgradbe in paviljone, ki bi se sicer letos zaradi prekratkega časa ne mogli postaviti!. Veliki semenj zaradi te? ga le pridobi in obeta postati sijajna prireditev. _ & hosIovaSkđ Trgovska pogodba med ČehoslovaŠko in Poljsko PRAGA, 20. »Prager Presse« javlja, da bo minister za trgovino dr. Hotovec čim prej odpotoval v Varšavo, da se do? govori s poljsko vlado o pogajanjih za sklenitev trgovske pogodbe med Čeho? slovaško da Poljsko. S to pogodbo se bo? do imela urediti vprašanja transita iin mej. Ker je na Poljskem trgovina svo? bodna, se ne bo v pogodbi določil nikak kontingent, temveč samo način d!zmenja# ve blaga. Posebne določbe bodo govori? le o načinu plačevanja na Poljskm, in to radi razlike v veljavi denarja ene iin dru= ge držatve. Vojaška pogodba med Čehoslovaško in Jugoslavijo PRAGA, 20. Zastopnik jugosloven* skega glavnega stana polkovnik Kalafiv tovič je prišel v Prago, da uredi nekoli? ko vprašanj, ki izhajajo iz vojaške po? godbe med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Razprav o teh vprašanjih se bosta ude? Leže vala tudi jugoslovenski vojaški' pri? stav v Pragi in čehoslovaški v Belgrađu. Svetovni shod sionistov PRAGA, 20. Izvršilni odbor sionistuš? ke zveze je sklenil, da bo svetovni slo? nistiski shod sklican v Karlsbad na dan 10. septembra t. L Program čehoslovaškega parlamenta PRAGA, 20. Pogajanja med politični? mi strankaa i so bila uspešna. Vsled te? ga bo parlament rešil še tekom tega po? let j a vprašanje obdavčenja vodnih sil in dohodkov kakor tudi vprašanje gospo? danske nadzorovalne komisije in vpraša? nje prehrane. Izvrševanje trianonske mirovne pogodbe PRAGA, 20. Ogrski minister za zuna? nje zadeve Banffy je izjavil, da bo Ogr? ska pošteno izvršila določbe trianonske mirovne pogodbe. Ogrska upa, da se bodo pogajanja s Čehoslovaško povolj? no končala. Briand pride v Prago PRAGA, 19. Tukajšnjim listom poro? čajo iz Pariza, da bo francoski miniistrski predsednik Briand prišel v kratkem v Prago. Briand namerava skleniti s Čeho? slovaško slačno politično iin trgovsko pogodbo, kakor je bila sklenjena med Francijo in Poljsko._ Italija Razprava o izjavah ministrskega predsednika RIM, 20. V zbornici se nadaljuje raz? prava o vladnih izjavah. Na nočnji seji sta kritizirala vladne izjave glede vnp nje politike desni liberalec Petrielo iin nacionalist Greco. Prvi je očital Bono? miju, da ni v njegovih izjavah nikakega programa glede vnanje politike. Smatra, da mora vlada povedati zbornici 1. ah obstoja kaka obveza glede luke Baroš, ki ni znana zbornici, 2. kaka usoda čaka Črno goro in 3. kako stališče zavzema Itaiija nasproti borbi za trgovsko nad? vladio v Mali Aziji. Drugi govornilc je obžaloval, da kaže Italija nekako plašljivost v pogajanjih z Jugoslavijo. Priporočal je tudi boljšo or? ganizacijo vojske. Posebno živa hnarazprava se je razvi? la, ko je šlo za odobritev sklepov veri? fikacijske komisije glede pravilnosti vo? litev v pokrajinah Girgenti, Coltanisset? ta in Trapani. Poslanec ljudske stranke Fino je predlagal, naj se z ozirom na to, da so bile one volitve odobrene z maj? hno večino in po burni razpravi, pozove verifikacijska komisija, da naj prouči še enkrat to vprašanje. Predlogu se je pri? družil tudi socialist Modilgliani, ki je protestiral proti nasiljem tekom volitev. Finov predlog je bil sprejet s 176 gla? sovi proti 160. Fašistovski poslanec Giunta proti Sokolstvu RIM, 20. Fašistovski poslanec Giunta je predložil to le interpelacijo na mini? stra notranjih m vnanjih stvari: »Vpra? sam ministra notranjih in vnanjih stva* ri, kaj nameravata ukreniti proti jugo« slovenskemu društvu »Sokol«, ki razvi? ja onstran vzhodne meje in po Julijski Benečiji slabo in nevarno delovanje proti ItalijiL« Res priden in zaslužen mož je fašist Giunta, ki misli, da bo s svojim nas to? pom proti Sokolstvu naredil mestu, k a? tero zastopa strahovito uslugo. Bržkone bi bili njegovi voDlci bolj zadovoljni, Če bi vložil nekoliko interpelacij glede vpra* sanja, kako misli vlada obnoviti umira* joče gospodarstvo Trsta! «Črnc£orske po!esiilte.» MILAN, 20. Pod gornjim naslovom je začei *S2coIo» pred nekoliko dnsvi serijo polemik glede črnogorskega vprašanja. Zadnjič je ostro napadel republikanskega poslanca Chieso, ki je prevzel v zadnjem času vodstvo gonje za samostojnost Črne Gore.Poslanec Chicsa je odgovoril s člankom, v katerem pobija yd George dolg pogovor z voditeljem irskih fenijan* cev De Valero. Posvetovanje je trajalo skoraj dve mi Danes sta imela zopet sestanek. Po sestanku z De Valero se je Lk>yd George posvetoval danes s Sir James Craigom, ministrskim predsednikom se* vernega dela Irske. Sestanku so prisestvo? vali tudi nekateri dfftugi ministri severno-irske vlade. Sir James Cražg je odpoto* val danes popoldne v Belfast. Pred svojim cdliodom je izjavil, da. je zelo z ado* voljen spričo resnih prizadevanj za pc^ nrrjenje Irske. Rekel je, da ga posebno veseli, ker De Valera utemeljuje svoje zahteve z načelom samoodločbe narodov. Ulster — je zaključil James Craig — zahteva: zase isto pravico žn jo tudi že izvaja. De Valera in L!oyd George se morata sporazumeti, kajti) Ulsterijanei bodo posredovali v vprašanju južne Ir? ske še le tedaj, ko se Llovd George in De Valera pogodita. Zastopniki severne Irske se bodo sporazumeli tedaj z za? stopniki južne Irske o zadevah, ki so skupne obema deloma; Irske. Med tem vlada na Irskem popoln mir. Angleška vojaška oblastva so sklenila s fenijanci sporazum, s katerim so odprav* ljene vse ovire, ki so oteževale do sedaj semnje in ostalo trgovino na Irskem. Fenijanci so s svoje strani pozvali vse ir* ske državljane, naj pomagajo zasipati rove, popravljati mostove in čistiti ceste vseh drugih ovir, da se olajša pristop k semniem. Anglija in grške operacije v Mali Aziji LONDON, 20. Angleška vlaida je iz* javila v doljnii zbornici, da ne podpira Anglija grških čet v Mali Aziji ne po* sredno ne neposredno, kakor je sicer vlada že ponovno povedala. Angleška vlada za sklicanje vrhovnega sveta LONDON, 20. »Morning Post« pravi*, da je izvedela iz dobro obveščenega vira, da je angleška vlada mnenja, da je se* daj ugoden hip za sklicanje vrhovnega sveta. Na dnevnem redu bi bilo v prvi vrsti vprašanje Gornje Šlezije, t. j. dol o* čitev mej med Pojlsko in Nemčijo. An* glija ne mara poslati ene nove divizije v Gornjo Šlezijo, ker bi bili s tem zdru* ženi veliki' stroški. Lloyd George je povedal v dcljrti zbornici, da se bo prihodnji) vrhovni svet bavil tudi z vprašanjem preklica odredb proti Nemčiji in odprave carinske meje ob Renu. Pod tem naslovom je prinesel zadnji »Učiteljski list« uvodnik, v katerem razmotriva gospod Jornij žalostni položaj našega učiteljstva in poziva svoje tova* riše k organizaciji samoobrambe. V strumni] organizaciji je edina rešitev učiteljskega stanu. Ker je usoda učitelj* stva važna zadeva našega javnega živ* ljenja, posnemamo članek v izvlečku. »Družba se more tako dolgo ohraniti in razvijati, dokler člani, posebno pa vo=» dilni krogi- družbe priznavajo zakone. Gorje družbi, v kateri poedinci zakonov ne spoštujejo; trikrat gorje đtfužbi, ka* tere vodilni krogi sami zakone teptajo, ali. pa hinavski puste, da jih mečejo pod noge poedinci ali sloji družbe. Dolder s£ ogrožen, se moraš braniti, in v tej samoobrambi ti je vse dovolje* no, kar. ne škodi tujim interesom, vsak ičin torej, ki te more osvoboditi sovra* žne nakane. Ali enega samoobrana ne sme nikdar pozabiti — etiških mej. Učitelji smo uboga para- Bog sam ve, da naše delo ni lahko. Bog tudi ve, da s svojim delom ne silimo v ospredje in sto* ječ za vratmi tega sveta mirno in hva* ležno sprejemamo, kar nam človeštvo daj a. Le v skrajni sili pozabimo na po* dedovano čedno t in tedaj, postajamo ne* mara tudi nadležni. Ni ga inteligentnega stanu, ki bi imel toliko članov. Naša armada narodne prosvete ima predstražo v vsakem me* zgrnila zemlja, bilo mu je kakor da je kos njega samega, del njegovega srca odtegan in uničen. Tudi njega je ta nesreča postarala in napolnila z grenkobo. Pred tem se je 5e nadejal, da iz nesreče, ki ga je zadela, še kaj reši, da se z upniki pogodi, začne delati na novo v prejšnji prodajalnici in da se zopet postavi na noge. Ali, prišel je še ta udarec, ki ga hoče strti popolnoma. Odkodi prihaja to in zakaj? se je vprašal z grenkobo in stiskajoč pest. Po nad dvajset let napornega in poštenega dela, po življenju, ki je na sploh mirno potekalo, v katerem ni nikomur nič zalega storil, nikogar o-šk o do val: je prišla sedaj nadenj tista velika sila, ki vlada nad svetovi, da ga zruši z vso težino in mu pokaže, kako lahko ga je streti-Najprej tolika sramota, ki mu jo je na stare dni prinesla na glavo Ivanka, potem izguba imetja, pak strasna, iznenadna smrt najstarejšega o-troka — tistega, Id se ga je nekdaj veselil kot prvega, a je seda; doživel od njega najprvo žalost, največjo nesrečo v tej verigi. Zakaj je tista sila izbrala ravno njega, da mu pokaže svoj omoč? S čim je zaslužil to? In razmislil je vse svoje življenje, primerjal ga z življenjem drugih, ki sleparijo, kradejo, ubijajo, pa so vendar srečni, in ni našel odgovora na svoje vpra-MdL_ije, ni razkril krivde, ki bi bila zaslužila tak okazen. Ni se smatral za boljšega od drugih ljudi, ki se smatrajo za dobre, vedel je, da ima svoje pogreške, da je, četudi nehote, morda storil kako krivico v svojem življenju; ali pa je prav, da on toliko trpi za male grehe, ki jih dela vsak človek ravno zato, ker je človek? Tedaj je zopet posegnil v svojo minulost, kako je prenehal s tistim tihim, skromnim življenjem, in si je hkratu zaželel izpremembe po viijem. Kako ga je Žena navedla na to, ko se je sukal, dokler ni tudi njega spopadla vr- V Tfgftl, dne 21. JtifiJa J9Zi: s tu, v vsakem selu. Kako je preskrbljeni za naše pravice? Po onih elementarni!^ pravicah vas vprašam, ki j ih zahteva" zase tudi zločinec, za telesno in duševno hrano, za obleko, za zdravje. Učitelji! Kje je vaše stanovsko pravo? Kako ga ščitijo oblasti? Kako ga branite vi! Sleherni od vas, ker vseh vas se tfče! V zakonih leži. Tam. je zapisano, da imaš pravico do plače, ki te dvigne nad vsakdanje skrbi; tam je zapisano, da smo vsi enaki, da imamo vsi enak rek za na* predovanje v službi; tam je zapisano, da morajo vsi učitelji biti enako deležni vseh stanovskih dobrot, da imajo Slo* vani in Neslovani pričakovati od kruho* dajalcev isto zaščito, isto occno, isto kasen, isto nagrado. x Vse to jc po zakonih zajamčeno. Začneš službovati in službuješ doh?a leta. Tvoje potrebe rastejo. K": ie bolj naravno nego to, da zakon te tvoje potreb e priznava in jim skuša zadostiti s tem, da ti avtomatično povišuje dohod* ke. Kar se tiče nameščanja, zahtevamo pravičnost. V starah avstrijskih zakonih v tem o* žiru ni bilo vse tako, kakor bi bili smeli učitelj želeti. Učitelj je bil deželni usluž* benec in slabo zavarovan proti samos volji Nemoralen je bil krajevni plačilni sistem. Nemoralno je bilo, da te je eden pla* čal in so te trije nameščali. In kako na* mehčali! Občina je gledala na svoie Be* njamine. Okrajni' šolski svet je bil Vri* vično sestavljen, je bil v službi deže'no večine. Na temelju takšnih i>redio"ov to je imenoval deželni šolski svet, kjer ie gospodovala spet ista večina. Ubogii Slovan, v takih rokah. In ne mislite, da je to avstrijska preteklost, To traja še danes. In danes ni boljše, amipak hujše. Prej ni brutalna sila proti tebi na>fo* pala. Niso ti uničevaH1 ne hiše ne imetja. In tudi tvoje pravice ti je nekdo čuva L Bil je to tvoj prijatelj, šolski nadzornik, ki ga je siJcer vlada imenovala, ki je bil pa prav za pTav tvoj eksponent v šobkl upravi. In še nekdo te je čuval — j amo mnenje! Istrski tovariš, kje je danes tvoj prijav telj ? Izgnali so ga, pregnali so ga in o* stavili na njegovo mesto vrneta. Istrski učitelj, kje imaš danes svoj zakon? O ti tlačan, ti rob, kje so svoje, kje so n.ie pravice? V kaj še verjeti? V kaj upati? H koaciii se obrniti za pomoč? Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! V svojo lastno moč moramo zaupati1. V mislih imam našo silno stanovsko moč, našo organizacijo. Sedaj je prišel moment, da se postavi naša stanovska organizacija na noge. Mi, istrski ^učitelji, moramo reči svetu: raje na križ, ali pravice si ne damo vzetil V organizaciji je sedaj naša edina obramba. Posebno naše življensko vpras sanje: naše nameščanje motra vzeti orga* ni'zseija v svojo roko. Ona bo izvila zz? mi državi krivično orodje, namenjeno v našo pogubo, iz rok. Kako pa si mislim zaščito učitelja pri oddaji mest: Organizacija začne sama nameščati učitelje. — In država? Država ne bo mogla nič storiti proti temu. Pot je tale: 1.) Vsak član organizacij je v resnici organiziran, torej poslušen član. 2.) Organizacija izbere iz sebe odboc za nameščanje učiteljev. 3.) Jedva se izprazni učiteljsko mesto, se odbor posvetuje o oddaji tega mestau 4.) Učitelji, ki se za mesto zanimajo, naznanijo svojo kasndidatJuTO organ i z a^ ciji. Ta potem izbere temo ter o--vesti izbrance o svojem ukrepu. Samo_ ti pro* silci smejo prositi in nihče drugi. Takp oblast ne more več sama imenovati uči* teljev brez kontrole organizacije. Potem ne bo več začetnik vrgel Fta* rega učitelja na cesto. Potem v samovolji in krivici pot v naše * Mg poioBlfo žrlen n Evi toglavica, da je posnemal druge, da je hotel naglo obogateti, vsiliti se svetu, pridobiti si ugleda in časti, in zaradi tega je zanemarjal svoj posel, se spustil v velike spekulacije, izgubil račun ter končal z bankrotom. In začel je razmišljati, ali ni v tem začetek nesreče in ali ne bi bilo vse minulo brez nje, ako bi bij ostal pri svojem starem ognjišču, da — sled. njič je završil tudi to razmišljanje z vpraša^ njem: a zakaj se je moralo to dogoditi, zakaj sem moral kreniti s starega pota? Kaka sila me je pripravila na to7 In, ker ni našel odgovora, je sklenil, da je vse eno, ali bi bil oslal, kjer je bil poprej, ali da je prišel v nove razmere: kar se mora dogoditi, se dogaja, in ni ne palače, ne najskrivnejšega kota, kjer ne bi u-soda našla svojega človeka! Ta ista usoda je zalotila tudi njegovega Dragana v njegovem skrivališču, kajti, kako bi se mogel sicer zdrav mladenič, stoječi Še le na pragu življenja, gragovoljno odreči tega In zameni ti s črno smrtjo? On ni mgoel razumeti tega. Po Draganu ni bilo nikakega razjasnila, zakaj se je usmrtil, a Krivošić ni mogel razumeti, da je storil to radi enega dekleta, kakor se je dalo sklepati po stvaricah, ki so se nalle v njegovi sobi, pismih in spominih. Niti tega ni mogel verovati, da bi se bil ubil radi očetovega bankrota, kajti, četudi je ta nesreča očeta sUno zadela, na otroka ni mogla tako delovati! Ker ni našel razjašnjenja za ta nesrečni čin svojega otroka, ki mu je sedaj še ženo položil v posteljo, je smatral Krivošić to kot^ udarec usode, namenjene mu. In te krivične in slepe k usode, ki ne sodi in ne preiskuje, ampak samo ruši, kamor se je ravno namerila. Dalje. Domače vesli Promocij«. Na zagrebški univerzi je promovira! za doktorja prava g. Jože Krapež, kr. finančni koncipist v Ptuju, rojak iz Dola—Ot-lice na Goriškem. Našemu rojaku iskreno čestitamo. . . Razpustitev informacijskega urada, t e dni je bil razpuščen informacijski urad, ki je začel tukaj poslovati takoj po sklenitvi premiTja. Informacijski urad se je bavil s špijonažo, ki je bila, kar se tiče jugoslovenskega ljudstva v teh krajih, špijonaža v najhujšem pomenu besede. Vsaka država se ima pravico zavarovati z vsemi sredstvi proti svojim sovražnikom, ki bi lahko ogrozili njeno varnost, ni pa častno za nobeno državo, Če izrabi delovanje te najbolj umazane institucije, ki sloni le na podkupovanju, laži in največji nemoralnosti, proti lastnim državljanom na način, kakor se je izrabljal informacijski urad proti jugoslovanskemu delu tukajšnjega prebivalstva- Prvi cilj tega urada je bil «izčiščenje» zasedenega ozemlja. Na tem polju je delal informacijski urad z vso paro. Vsaka, še najbolj neupravičena za-tožba proti našemu Človeku je bila v tem uradu vedno z veseljem sprejeta. Koliko naših ljudi je bilo preganjanih samo zaradi tega, ker se je kdo hotel iz osebnega sovraštva maščevati proti njim s tem, da jih h naznanil kot protiitalijanske agitatorje. Koliko ljudi je živelo samo od umazanega obrekovanja nedolžnih ljudi! Informacijski urad je jemal vse za suho zlato in je že poročal višjim oblastvem o organizaciji upornikov, o jugoslovenskih agitatorjih, ki so preplavili zasedeno ozemlje itd. Nočemo kritizirati delovanje tega informacijskega urada v inozemstvu, ker je tam pač delal kakor delajo vsi podobni uradi vseh sedanjih držav: z najbolj umazanimi in podlimi sredstvi. Kar pa se tiče delovanja tega urada v naših krajih, moremo le izrazili svoje ^ največje veselje, da ga ni več. Obenem pa izraž?mo tudi željo, da bi ga ne nadomestile druge, podobne ustanove, štipendije za visokosolce iz covopriklop^e-cth pokrajin. Civilni komisariat sporoča: «Mi~ nistrstvo za osvobojene kraje je ustanovilo za šolsko leto 1921—22 štipendijev, ki se bodo razdelile ubožnejšim in vrednejšim dijakom iz starih in novih pokrajin kakor tudi dijakom iz pokrajin bivše avstroegrske monarhije, ki so bili že prej italijanski državljani, ali pa so dobili italjansko državljanstvo po rapallski pogodbi. Ustanovljene so te le štipendije: A) 450 štipendijev po L 2COO, katere lahko prosijo dijaki, ki so vpisani vsaj že eno leto na kaki kr. univerzi ali enaki šoli ter kaki višji šoli Roparski napad? Včeraj zjutraj se je precl- [ stavil v mestni bolnišnici neki Karel Mitri, stanujoč v ulici Malolica it 12, ki je imel nekaj ran na glavi in na čelu. Na zdravnikovo vprašanje, kje je dobil rane, je Mitri odgovoril, da so ga napadli trije neznanci pred njegovo hišo. Ne ve se še, ali so ga neznanci napadli, da bi mu odvzeli denar ali pa radi kakih družinskih razmer. Mitri je pravil, da ne pozna svojih napadalcev. Ker niso bile rane nevarne, je smel iti mci v domačo oskrbo. Aretiran morilcc. Pred včerajšnjim je bil aretiran 34 letni Joahin Paladino, stanujoč v ulici Madonna del Mare št. 18, ker je na sumu, da je umoril pred kratkim v Bariju neko osebo s samokresom. Morilec je bil včeraj odposlan v Barletto, kjer bo sojen pred porotnim sodi- scem. Hišna preiskava. Včeraj so uvedli policijski ajentje v neki kleti v hiši št. 4 v ulici del Rivo preiskavo, ki jim je prinesla na svetlo 26 parov hlač, ki so bile svoj čas ukradene iz trgovine Bruciapaglia Longo v ulici G. Galatti gt* 14' . ... . Policijski agentje so marljivo m oprezno zasledovali tatu. Po dolgem iztikanju so prišli agentje vendarle na sled 41 letnemu Hermene-gildu Erjavcu. Iz početka so bili agentje v dvomu, če imajo v rokah pravega tatu, toda pozneje so mu preiskali stanovanje in našli njem nekaj blaga za obleke, ki je bilo podobno onim hlačam. Policijski agentje so nadalje še izvedeli, da je Erjavec oddal nekemu Herme-negildu Giacominiju 78 parov hlač. Ta jih je čez par dni zopet oddal Marijanu ICeršovanu, stanujočemu v ulici del Rivo. Kerševani jih je pa s pomočjo dveh žensk, katerih imena nam niso znana, spravil v «promet». Policija zasleduje, da bi mogla zapleniti še ostalo blago in hlače, ki so bile ukradene iz omenjene trgovine. Vsi ^prekupčevalci*, ki so bili v zvezi s temi hlačami, so sedaj v zaporu v uliic Co-roneo, kjer čakajo, da se zadeva razjasni. Prepovedan sad. 7 letni Josip Jahomin, iz Ogleja, je šel včeraj zjutraj na polje nekega premožnega kmeta, da bi si tam natrgal sadja za lačni želodec. Ko ga je videl lastnik polja ko je stegal roko po prepovedanem sadju, se mu je tiho pridružil in ga tako močno nabU, da si je moral iti iskat pomoči v tukajšnjo bolnišnico. Vesti Iz Ci&siške Iz Vremske doline. — Dan veselja je bil za naše malčke 11. julija, ko je Prevzv. knezonad-škof goriški podelil 423 otrokom zakrament Sv. birme. Za njegovo blago požrtvovalnost r.i< uiuvci&i cm i-ii-jujj oi/h ....... ■ —J------. . 1 1' • kraljestvu. B) 50 štipendijev po L 2000 za di-| se mu vsi prav iz srca zahvaljujemo. jake, ki se bodo vpisali tekom šolskega leta 1921—22 na univerzo ali kako višjo šolo. Prošnje na kolkovanem papirju za dve liri se Sprejem blagega nadpastirja in vsa slovesnost v cerkvi se je izvršila v znamenju iskrene ljubezni do našega vladike. — Le mala ne- »EDIN05T« Poziv Tovariši akademiki in srednješolci! Ko to pišem, se ne pozivam na Vaš narodni Žut, temveč na Vašo čast, na Vašo poštenost, ki čuti potrebo po no? vem delu na razvalinah naše dežele. Mi kladi var j i in graditelji v razdobju dveh vekov, s krvjo napoj enih in z nečastjo poteptanih, čujemo klice: na delo. Na* rod, izmozgan in izmučen v jarkih in barakah, tirja od nas obresti, tirja cd nas žulje na rokah; tirja in nas prosi! Vpra* šajmo se, ali bomo držali križem roke in gledali, kako se ustvarja zgodovina brez nas? Odgovor je lahek, udejstvitev zahtevia delo. Škoda fraz; socialci vzbudite se; ne prespite zgodovinske dobe socializma in socialnega dela med ljudstvom! Postavite temelj svojemu delu v Pri morju, vi- kovarji, vi mladi, vi, ki se vam hoče življenja, ki je delo; vi fantje iz Gorice in okolice, Vipave, Krasa in tol* minskih hribov, pridite v nedeljo, 24. t. m. v Gorico na občni zbor akad. fer. društva »Adrije«. Občni zbor se bo vršil ob nol desetih predpoldne v gornjih prostorih kavarne »Adriatico« (prej »Central«) na Travni* ku. Do tega časa naj vsak akademik in akademičarka, sredn^solec in srednje* šolka, javi na dopisnici svoj pristop k društvu pripravljenemu odboru na na* slov: Bednarik Rado, stud. phiL Via S. Antcmio št. 4., Gorica. Tovariši! V nas je gorčično seme, ki naj se razraste v drevo, ki bo senčilo Triglav in Adrijo! . < , .} Gorica, dne 4. julija 1921. Bednarik Rado, stud. phiL, L r. Pavlin Alojz, stud. iur., 1. r. Prinčič Jan, stud. iur. 1. r. Tovariši in tovarišice akademiki in srednješolci iz Gorice in okolice, Tol minskega, vipavske doline in Krasa do Komna vpišite se v akad. fer. društvo »Adrijaa in udeležite se gotovo občnega zbora tega društva v nedeljo, 24. t. m. ob 9V2 predpoldne v gornjih prostorih ka* varne »Adriatico« na Travniku v Gorici. Pripravljalni odbor. beh obrežij, igrali zelo žalostno vlogo v primeri z lepimi parniki Avstrijskega Lloyda in družbe »Ungaro*croata«. Dolgo let so po Jadranu pluli skoro iz* ključno mali parniki »Puglie«, katerih nesnaga je bila splošno znana in katerim se je žalibog vsak, ki je potoval v Dal* macijo, skušal izogniti. Naši ministri in konzuli, ki so iz lahko umljivih ozirov morali dajati prednost italijanskim par* nikom, niso mogli naložiti svojim družinam težko žrtev, da bi se skupno vo» žili. Ločili so se od svojih družin in te so potovale s parniki avstrijskih družb Stran lil« hribovi, a se je doslej upal le malo ko* rakov iz kraja, kjer mu je tekla zibel in kjer je njegovo kraljestvo. Jezik je to torej, ki se ne upa vstopiti v družabne prostore, ki ne more prodreti kot jezik gracije in genija in ki ni imel doslej drugačnega izraza ne drugačne kulture* nego ono, ki sta mu jo dali priroda in potreba. Toda jezik medtem, ki se je rodil med hribovi, katerim je sreča dala, da čutijo Vašo (prinčevo) vleilcost. da jih osrečuje Vaša prisotnost, da Vam pogostoina izkazujejo, kakor svojemu gospodu, priprosto svoje časti. Toda je^ sigurno in znano Vašemu ima čast, ne manje od drugih, V inozemskih lukah se sodijo dežele .zik, ki zveni po ladjiah, ki tamkaj pristanejo. Lepa ušesu inJa in ladja je zr>ak, da je dežela močna in bo* bolj cascemh 111 bolj ucemh, žuboreti iz <*ta- Če je grda in nesnažna pa pomeni, Vaših ust samih, kjer se »zabeli« z me* j • j ____.__Vrlr«T* rlom Vašega znania. in rahi večkrat kot bodo* morale vložiti potom generalnega civil- j taktnost od strani naših »gospodarjev« orež a je. Acpiranti kategorije B) jih bodo morali! praznično razpoiozenje prebi\ ožiti najkasneje do 3. avgusta 1921, a prosilci vzdignila. Pred prihodom knezonaeskofa so ce^a komisariata ministrstvu kr vložiti „ , _ kategorije A) najkasneje do 30- novembra 1921. Prošnje, pri katerih marka kak predpisani dokument al« ki so se vložile prepozno, sc kratkorsalo odklonijo. Navodila glede predpisane sestave prošenj in točnejša tozadevna pojasnila se najdejo v št. 14. uradnega lista cOsservatore Triestino* od 11. julija t. L Prizadeti pa lahko na vsak n2Čin vprašajo pojasnil tudi na civilnem komisariatu za mesto trst in okolico (soba 13) tekom uradnih ur. c 10 75 17.7 t 20.50 21.60 22.25 23.— Tja 1 ODHOD 7.-7.40 8.10 81£> 825 8.35 8.45 850 9.— 9.10 9.15 9.30 9 4*) 9.50 10.— 10 20 0.30 10 35 10-45 11 0 KMETOVALCI, POZOR! Kmet. in vrt. gesp. Esdnsga naznanja vseaa svojim članom tržaške okolice, kjer ni zavarovalnic goveje živine, da je jel zavare faini odsek Kmet. in vrt. gosp. zadruge poslovati t»>r se v to svrfao pozivi jejo člani, ki želijo zavarovati svojo živino, da prijavijo svoj vstop. Vpisovanje vsaki den od 8. do 10. ure predp. Z a v. odsek. — Novo ležišče graiita v Jugoslaviji. Pri Pakracu so našli veliko ležišče najboljšega grafita. — Stanje brezposlrnosti na Angleškem se ni izpremenilo. Delavcev brez zaslužka je po u-radnih izvidih še vedno nad 2.1 miljona, 830.000 pa jih dela ob skrajšanem delovnem času. — Kaj je stal angleško vlado rudarski štrajk? Robert Home je povedal v londoski Blodnji zbornici, da je država radi rudarske stavke utrpela nad 30 miljonov funtov denarnih stroškov. — Izvoz Jugoslavije. Iz Belgrada javljajo, da ie na pcdlagi zbranega statističnega materijala znašal izvoz v prvih štirih mesecih t. 1. 78:?,906.140 dinarjev. Nemški kapital v Jugoslaviji. Začetkom lega meseca se je vršila v Hrvatski eskomptni batki v Zagrebu ustanovna skupščina delni $ke družbe »Siemens«, ki je prevzela ves o brat obstoječe delniške družbe »Elektra«. Tvornice »Siemens« so znane po vsem sve Ju radi svojega vodilnega mesta v elektrote hnični industriji. Brez dvoma si bo znala nova družba zagotoviti dalekosežen vpliv na razvoj jugoslovenske električne industrije. V tem jugoslovenskem »Siemensu« sodelujejo: Siemens Schuckatwerke, Siemens & Halske A G., Hrvatska eskomptna banka in Srbsk; banka v Zagrebu. V upravo družbe so bili izvoljeni Gjaje Ve lisoljevič, ravnatelj Srbske banke, kot predsednik, Walter Mollier, ravnatelj avstrij skih Siemens-Schuckertv/erke, Ludwig von Winterfeld,,ravnatelj Siemens-Schuckert Wer ke G. m. b. H. Siemenstadt Berlin in drugi. Vodstvo podjetja je bilo poverjeno Josipu Novakoviču in Feliksu Rottenbucheru. — Na Madžarskem bodo stare žigosane bančne novča"_\r«? -£Q0 in 10.000 zamenjali Zd nove oarikovce, in sicer \o.ko, da. bpdo prejšnje izgubile 25% svoje vrednosti. — Koliko zlata posedujejo posamezne velike države? Sir Robert Home je sestavil tabelo, ki odgovarja na gorenje vprašanje sledeče: Na Angleškem je za 155 miljonov 51.000 funtov šterlingov zlata, v Zedinjenih državah za 652 miljonov 405.000, na Francoskem 141,621.000, na Japonskem 131,204.000, v Italiji 41,198.000 in na Nemškem za 53,451.000 funtov šterlingov. — Angleško uradno sodišče je razsodilo, da se zlato, ki tvori nekdanjo last carske oblasti ne more zapleniti. Zlato, ki ga je sovjetska vlada poslala na Angleško, torej ne zapade zaplembi. Tečaji: Trst, dne 20. julija 1921. • 300 •• ...••••.*• 350 »•••••»»••** 2/2 ■ 13<)0 .................. ........ • . . • 70u • I®-' 30 370 330 >•••••••••••« 315 ............310 FGTOGRAFIČEN žepni aparat, 4)4X6 cm, objektiv Eraemann, s kasetami za plošče tn filme, malo rabljen, na prodaj za L 200.—> Naslov pri upravništvu « Edinosti*. 1222 ffh KDOR HOČE KAJ KUPITI 0 KDOR HOČE KAJ PRODATI f KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. © INSERIRAJ V »EDINOSTI« ® Županstvo Opatjeselo poživlja vse v to občino pristojne a zunaj živeče ose^e, da dopoŠljejo občinskemu tiradu tega županstva do 10. VIII. 1.1. družinske liste z naslednjimi podatki: priimek, ime, očetovstvo, materinstvo, kraj in dan rojstva, sedanje bivališče in opravilo. Tu navedeni družinski listi so neobhodno potreoni v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo „po polnem pravu". £83 Županstvo v Opatjemselu, 15. julija 1921. Ifimo u ulici Potite Mm. B, L n. floMte najužč zate IBBMBBBBBBBBB^BBBBBBffi3BMaBaBMBa> Odvetnik • j1™ mmM uljudno naznanja, da se je preselil s pisarno Trst (P. Oberdan) Bazovica . . . • • Kozina-Herpelje • Tuble...... Materija..... Markovščina • • • Gradišče . . • • • Obrov . . . . . HruŠica ..... Podgrad . • • • • Rač'ce ...... Staiad Pasjak Šapjane • • • • • Rupa .,,».. Permanl..... Jurdanl • • • • . Jušlći...... Matulje . • . . • 51°afl) V8teAa B3ahl» w r Reka^ (Trg LB:ifi;tO Trst Podgrad odhod" Nazaj Ur A 12- vS.35 11.25 25.05 11.— 2235 10.50 ?043 10.40 20.'JO 10 30 18 70 1020 17.85 10.10 16.95 • 0.05 16 05 10. ~ 115 S5 9.55 14 25 9.45 j 13.25 9.i5 11.65 9.0S 11.03 8 10 i 10.—- 8 30 7.25 8/20 615 8.05 5.10 8.— 4.30 1 7.o0 g th 7.- I- Nazaj i! Lir 3.80 6 0 7 45 7.4 7.30 13.— 10 20 7.f>0 o.<-;o 5.35 3.85 3,-210 1.30 Brragaaaa a g CS3SC 2 EZZJSS3a 93 BSr^L^ | — TVRDKA — H ^SBo Vtej Ha ^ (vogal ulice Mazzini) sso Jadranska banka ••••••.«•>• Cosulich Dalmatia .•••••»•••«•**• Gerolimicb. Libera Trlestina •••••••••••• Lloyd .. Lussino ................ M; rtinolich Ocean ia Premuda •••••••••<••••• Tripcovich •.••«••••••••• Ampeiea Cement Dalmatia ........... Cement Spalato Taja valo'a na tržaSkera trjiu« Trst, dne 20. julija 1921. avstrijsko-nemške krone....... 3.--3.2 češkoslovaške krone ••••••< dinarji ....«•*•••••< leji marke •■•••■*••«•• dolarji trancoski franki švicarski franld ........ angleški funti papirnati. • . • • angleški funti, zlati napoleoni ............ Švicarski tečaji ŽENEVA, 19. Lira 27*10, marka 8'250, avst. krona —, angl. funt 21'84, fr. frank 47'075, dolar 6*0750. fleilfi! pmšeli m žliiliio za konje, rogato živino ovce, in prašiče, sc rabi z n jboljšim uspehom: ako živina ne more jesti, slabo prebavlja, zboljžaje pri kravah mleko in jedobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim Prašek proti kašiju za konje. Sigurno sredstvo proti kaSlju in pljučnemu kataru pri konjih Priporoča in razpošilja: 54S Le^gfaa v !?3pay3 Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 priporoča svojo zalogo 27.50 — 28.50 55.50 - EB.50 30:5— 3" >.75 58.75— 29 50 21.75— 21 .Ho 172-50—173 — 361.--308.- 80.-- 80.5') , 9H.- 9;> — . 78.-79,— U O^LMil se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 49 stotink beseda. — Najasanjsa pristojbina L 4*—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. AVTOMATIČEN orkestron, skoraj nov se proda, tudi na obroke. Ulica Udine 40, mlekarna. l^&l ŠGFER-MONTER, govori slovensko, italijansko in nemško išče službe najrajši na deželi. Služboval je dosedaj pri osebnih avtomobilih. Naslov pri upravništvu. 1262 HIŠICA, snažna, 2—3 sobe, kuhinja, mali vrt, vode, v bližini tramvaja, se kupi. Ponudbe pod »Resnost® na upravništvo. 1263 PRODA SE 10 metrov osi 48 mm podstavki (cavalletti) in motor na plin. Via Medis. 6, — ~ 1258 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Pi?zza G ari bal d I 3 (pral Bliriff)) Največjo izbero dari! za birmo dobite samo v trgovini Piazza Oaribaldi št. 3, (prej Barriera) OEL1KO SKLADIŠČE RLOEUROU dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic Itd. K. OOISO, M CSfSO I. L t ifel. 24 NOVGPOROČENCI POZOR! Prodam spalno sobo in kuhinjo, jako moderno. Na željo tudi stanovanje. Skedenj, Via Vignetti 651. 1259 KUKARiCA za gostilno se išče. Riva Nazario Sauro 2, III. 1260 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50 pritličje. 1256 SLUŽKINJA, ki zna kuhati se išče za večjo trgovsko hišo na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Štefan Budaž, Podgrad Istra. 1250 Seno na fiehslo za preprodajalce 1 Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo ?a čevlje Brili, Ecla, Uft, različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnib cenah. S. Nicolo 19 GlACOMO LEVI S. Nicoto 19 ILIliDliaRsKaMtntiMg * Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice: _ —--- Celje, lmil\i bricaPtuj. PiSl&raai K 50.908.83!!. toma 145.083.003 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3V V j^jg^jn na ziro-raeune proti 3 /a Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naJoge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 Inserlrajte o „Efflnosr h Trodaja na debelo. - |j Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenina. — y n Najrazličnejše vrste korazarcev za pivo, \inc, ni ■S likerje itd., steklenice, svctlljke, cilindri, Sipe ^ Ij lVa—2 mm debele za stavbo v zabojih, na tj [i željo tudi po natančnih merah. šssssaa BB^ssaBBEEEsaaa BBESStSiEE^a .n II fplllll registrovana zadr, z neomcjeaim jamstvom lica Piar Lulgl Sa Palestrlno it. 5, L se dobi v poljubnih množinah U Zalogi m vim od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po % °io ===== ll Peter na I s mmmii večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Osje posojila * po najugodnejžih pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. išče lesna IntM'sKa (MM „SAM" o UoUlsnL — Zaiiteua se straKovna In homsrcijeino izo^razDa 9 lesni sirski In znanje ila-HlansReta Jezika. — Ponudi® z navedbo dosedanje praKse in zaliteoKom do 5. oegusta na AiOMA mimm d. z o. u Ljufcljsna, Konfresni trg st. 3, Jasosiaaija. iMiitle m MmM đelu točno Prestal iiiiie se nahajalo v id li tala in^iii^umiiEBiimHi^sii^iiOiiii in solino SL 29 »žiSarj'. Ayif H ■ i mmiCelje.ĐuMH,Kotor,Kron),LjuU- _________________b|liano, Maribor, fieffiovlf, Opatila, Sarajevo, sprejema uloge na hranilne Rnjlžice, žiro in Uruše vlose pod najudođselšlml pego]L j WIt, lM% Zadar, Zffiž?, Trst, Wlen. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji B Poslovne zoezezosemi oeM M v ta-In inozemstvu