®--------------------------0 Izhaja 1- in 15. vsa--------I katerih zahteva korist ljudstva neomejeno konkurenco, na primer trgovina s surovinami in jestvinami vsake vrste, s predivom, platnom, kožami itd., potem one panoge trgovstva, katere niso imele sploh večjega pomena in obsega, n. pr. s peskom, žaganjem. Koncesija pa se je zahtevala za veletrgovino, kramarijo in krošnjarstvo. Pogoji, na katere se je vezala podelitev samostojnih obrtnih pravic, so bili dvojne vrste: osebnega in stvarnega značaja. Prvi se nanašajo na starost, spol, nravnost, značaj, znanje in državljanstvo, drugi pa so bili dokaz zadostnega premoženja za izvrševanje itd. Na tem mestu nam ne kaže navajati mnogoštevilnih omejitev, katerim so bili podvrženi mladoletni, ženske itd. in raznovrstne pogoje, ki so se stavili glede na nravnost prosilcev za kak na koncesijo navezan obrt, poudarjati pa moramo velevažno zahtevo državne uprave, ki je obstojala v tem, da je moral vsakdo, ki je hotel izvrševati kak ne popolnoma prost obrt, doprinesti dokaz potrebnega znanja in praktične izvežbanosti. Zahtevalo se je še vedno gotovo število učnih let, zahtevalo se je, da je moral prosilec nekaj časa služiti kot pomočnik in da je izvršil kako mojstrsko delo. Kdor je n. pr. hotel dobiti koncesijo za izvrševanje veletrgovine, se je moral izkazati, da je najmanj 10 let služil v veletrgovini ali tovarni. Samo pri osebah višje teoretične izobrazbe, pri sinovih veletržcev in pri premožnih inozemcih, ki so imeli že v drugih krajih veletrgovine, so se dovoljevale izjeme. Pri nekaterih obrtih se je pa tudi zahteval izkaz zadostnega premoženja. To so bili taki obrti, ki so morali v interesu občinstva imeti vedno večjo zalogo n. pr. mlinarji, peki, mesarji itd., nadalje taki, pri katerih se je bilo bati nevarnih kreditnih operacij itd. Res je, da je bilo še koncem osemnajstega stoletja pod cesarjem Jožefom 11. število obrtnikov nekaterih vrst omejeno — osobito število nekaterih vrst rokodelcev — toda pri določitvi tega števila ni bilo več merodajno varstvo dobička teh obrtnikov, temveč je bila merodajna potreba občin- stva. Ta ozir na potrebo občinstva je bil velik napredek v državni upravi. Kljub tem pravilnim načelom državne uprave, kljub večkrat izrečno poudarjeni in pripoznani koristi in potrebi prostega tekmovanja so se vendar še ohranila določila, ki se s temi načeli nikakor ne strinjajo. Tako so morali ustanovitelji velikih takozvanih deželnih tovarn izkazati zadostno premoženje. Tudi ni smel nihče imeti v enem kraju dve prodajalni, da ne bi mogel kak imovit trgovec z ustanovitvijo mnogih filijalk izpodriniti konkurenco in monopolizirati cene. Toda to so bili le ostanki iz prejšnjih časov; v obče pa je bila uglajena pot in so bila že uveljavljena skoro vsa načela še danes z nekaterimi izpremembami veljavnega obrtnega reda od 20. decembra 1859. leta, ki je odstranil tudi zadnje sledove nekdaj tako cvetoče cehovne organizacije. Važne razsodbe obrtnih sodišč. LV. Dogovor, da sme delodajalec delavsko razmerje razdreti brez odpovedi, delavec pa le če poprej pod? odpoved, je dopusten in veljaven. EVI. Tudi pomožni delavec, ki dela proti akordni plači, ni upravičen, delo na nedopusten način zapustiti. Odpust iz tega vzroka je upravičen. LV1I. Ako se pomožni delavec brani delati one ure čez čas, ki so oblastveno odobrene in delavcem primerno razglašene, znači to toliko, kakor bi bil delo neupravičeno zapustil in je to zadosten vzrok za odpust v zmislu § 82. črka / obrtnega reda. LV1I1. Pri vsprejemu določen dogovor „delo gre od sobote do sobote" pomeni toliko, da vsak del službeno razmerje lahko razdre vsako soboto brez odpovedi. L1X. Dogovor, da se plača pomožnega delavca vzame kot plačilo dolga kakega drugega, je ničev in neveljaven. LX. Ako delavec vzlic opetovanemu pozivu delodajalca, naj prinese delavsko knjižico, tega vseeno ne stori, je to zadosten povod za odpust. LX1. Pl j u č n e j eti ke n i smatrati za strašilno bolezen. (§ 82 črka h o r.) Če se je pozval delavec že po odpustu naj dela še nadalje do preteka odpovedanega roka je tak poziv brez pomena. Tožnik ;F. J. izjavlja, da je dne 7. sept. 1899. leta vstopil pri tožencu H. B. kot mizarski pomočnik v službo za tedensko mezdo 10 gld., ne da bi se bila dogovorila glede odpovedi. Dne 23. septembra 1899. 1. je bil brez vzroka odpuščen, zategadelj zahteva zakonito odškodnino v nzesku 20 gld. Toženec prizna tožnikove dejanske navedbe za resnične, toda trdi, da tožnik ni bil brez vzroka odpuščen, ker ima plučno jetiko, ki ni le gnusna in strašilna bolezen, ampak tudi provzroča, da je delavec nezmožen za dogovorjeno delo. Dalje trdi toženec, da je tožniku, ko je zahteval, da se je držati odpovednega roka, takoj dovolil, naj opravlja svoje delo, dokler ne poteče odpovedni rok : tožnik pa je tedaj zavrnil ponudbo. Tožbenemu zahtevku se je ugodilo. Razlogi: Premotrivajoč, ali se more v tem primeru govoriti o vzrokih za takojšni odpust po § 82., črkah b in h o. r. je sodišče uvaževalo, da se bolezni, o kateri je govor, sploh in posebno v začetnem stadiju, kakor se je konstatiral pri tožniku, ne more prisoditi lastnost „strašilne" bolezni, kakršne so le take bolezni, ki imajo vidne, gnus vzbujajoče znake ali pa so zelo nalezljive; bolezen na pljučih je v tem slučaju sicer provzročlla. da je pešala delavna moč, nikakor pa ni bila nje posledica „nezmožnost za delo“. Sploh pa bolezen ne more provzročiti nezmožnosti v smislu § 82., črke b o. r., ker § 82., črka h 0. r. posebej skrbi za slučaj, če je kdo po nezadolženi bolezni postal nezmožen za delo. Taka bolezen je šele tedaj, Če traja črez 4 tedne, vzrok za takojšnji odpust ; v pričujočem primeru torej ni bilo zakonitih vzrokov za odpust ; kakor je trdil toženec. Pa tadi na daljni ugovor, da tožnik sam ni hotel sprejeti dovoljenega 14dnevnega odpovednega roka in da je s tem izgubil pravico do odškodnine, se ni bilo ozirati, ker je po izjavi priče E H. dokazano, da je toženec ponudil odpovedni rok šele takrat, ko je bil tožnik po odpustitvi in vročitvi delavskih bukvić zahteval, naj se mu izplača mezda za 14dnevni odpovedni rok, torej v času, ko je bilo pogodbeno razmerje definitivno razvezano in je tožnik lahko poljubno predlog sprejel ali odklonil. LXII. Pomožni delavec, katerega je službodaja-lec razžalil s psovkami in očitanjem kazni, katero je bil prestal, je upravičen razvezati delovno razmerje. Te pravice tudi ne izgubi, če se je zavračaje čast žaleče naoade, vedel sicer nespodobno, toda ne hudo razžaljivo. (§§ 82., črka g, 82. a, črka b in 84 o. r. Tožnik (knjigovezni pomočnik) je prišel v zadnjih osmih dneh odpovednega roka v prepir s svojim mojstrom, kateri ga je pri tej priliki pred pričami psoval z besedami „pritepenec, ušivi knjigovezni pomočnik, svinja" 1. e. in mu očital kazen, katero je že bil prestal pri sodišču. Zategadelj je takoj izstopil in tožil na odškodnino mezde za ostali odpovedni rok. Toženec je predlagal, da se tožba zavrne, ugovarjajoč, da je tožnik razgrajal, ob mizo tolkel in ga zmerjal. Priča R. P. je izpovedal, da je tožnik od navedenih psovk razjarjen, udaril ob mizo in odgovoril: „Vi boste morda še tudi uši iskali !“ Toženec je bil obsojen na povračilo mezde za ostali odpovedni rok. Razlogi: Toženec je s tem, da je pred pričami psoval tožnika in mu očital že prestano kazen, nedvojbeno zagreši! težko razžaljenje časti proti tožniku. Tožnik je bil torej upravičen, zapustiti delo še pred pretekom odpovednega roka (§ 82. a, črka b o. r.) in zahtevati povračilo mezde za ostali odpovedni rok. (§ 84. o. r.) Te pravice nikakor ni izgubil s tem, da se je tudi sam vedel na žaljiv način proti mojstru, kajti po izvedbi priče R. P. je tožnikovo postopanje smatrati za prenagljen odpor proti razžaljivim napadom toženca, ne pa za težko razžaljenje časti toženca, katero bi tega upravičevalo v odpust. LX111. Po odpustitvi brez vzroka ni delavec več zavezan, odzvati se pozivu delodajalca, naj ostane za čas odpovednega roka še pri svojem delu. Kakor je tožnik A. M. resnično izpovedal , je on delal kot zidarski pomočnik pri tožencu A. K. za tedensko mezdo 10 gld. 80 kr., ker pa je bil dne 9. septembra 1899. 1. brez odpovedi in brez vzroka odpuščen, zahteva povračilo za 14dnevni odpovedni rok. Toženec je izjavil, da je tožnika pozval, naj dela še 14 dni, česar pa ta ni hotel storiti. Tožbenemu zahtevku se je ugodilo. Razlogi: Z izjavo priče K. P. je dokazano, da je bil tožnik v soboto brez odpovedi odpuščen in se mu je šele v ponedeljek, ko je prišel po delavske bukvice, reklo, da lahko še 14 dni dela. Ob tem času je bilo pa delovno razmerje že razvezano in tožnik zategadelj ni bil več obvezan ugoditi pozivu. Ker se torej delodajalec ni držal odpovedanega roka, je imel tožnik pravico, ker ni bilo drugačnega dogovora, zahtevati povračila za Hdnevni odpovedni rok po §§ 77. in 84. o. r. Tožbenemu zahtevku se je torej moralo ugoditi. Poziv! Bolniška blagajna mojstrov deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani Mestni magistrat ljubljanski je z razpisom z due 30. maja 1906 odobril sklep „Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasni-čarjev v Ljubljani", da pristopijo vsi zadružni člani obliga-torično k bolniški blagajni. Načelstvo bolniške blagajne je dosedaj čakalo tega sklepa, da je pri ustanovitvi blagajne vsaj ena zadruga, ki je obligatorično pristopila k blagajni. Deželna zadruga brivcev šteje 84 članov, nad 30 članov se je prostovoljno oglasilo, toraj s številom 113 članov lahko bolniška blagajna prične svoje delovanje. Načelstvo bode čimprej sklicalo ustanovni občni zbor, ter bo blagajna s 1. julijem pričela poslovati. Obrtniki, ki žele pristopiti k blagajni kot član, naj svoj pristop čimprej naznanijo, kakor razred zavarovanja, v katerega želijo pristopiti. Vsa natančna pojasnila glede pristopa so razvidna iz člankov v prvi in drugi številki „Slovenskega Obrtnika". Želeti je le, da obrtniki v mnogobrojnem številu pristopijo k blagajni, ker le tedaj je mogoče blagajni dobro uspevati. Obrtniki! Poslužite se prilike, ki se vam nudi in pristopite k neobhodno potrebni bolniški blagajni, da s tem zavarujete v slučaju bolezni sebe in svojo družino. Obrtne zadruge se pa tem potom opetovano pozivlje, da svoje člane pouče o potrebi bolniške blagajne in načelstva obrtnih zadrug naj delujejo na to, da se pri občnih zborih stori sklep, da zadruge obligatorično z vsemi člani pristopijo k bolniški blagajni in da se za zadruge zunaj mesta Ljubljane ustanove podružnice. Načelstvo bolniške blagajne pričakuje ravno od obrtnih zadrug pomoč na ta način, da vse delavne zadruge obligatorično pristopijo k blagajni, ali če to ni mogoče, da vsaj agitirajo za prosto- voljni pristop pri svojih članih. Bolniška blagajna ima že sedaj precej stroškov za razne tiskovine, to je za članovne in druge potrebne blagajniške knjige. Pričakujemo sicer nekaj državne podpore in pa od trgovske in obrtne zbornice; ali prva dolžnost je le, da obrtniki sami, za katere v korist je bolniška blagajna ustanovljena, vsestransko podpirajo blagajno, da ji bo mogoče uspevati. Načelstvo pričakuje, da naznani do 1. julija mnogo obrtnikov svoj pristop in sicer na naslov Engelbert Franchetti v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 2. Naši dopisi. Iz Mokronoga. Občni zbor zadruge prostih, dopuščenih in rokodelskih obrtov v Mokronogu se je vršil dne 10. junija t. 1. Izmed približno 200 zadružnih članov se je udeležilo zborovanja 18 rokodelcev. Ker je bil občni zbor že v drugo sklican, je bil seveda sklepčen. Prva točka dnevnega reda: pregled računov, rešila se je v tem zmislu, da so se izvolili trije odborniki kot pregledovalci računov, ki naj v kolikor mogoče kratkem času pregledajo račune ter natanko poizvedo, koliko obrtnih učencev se je tekom zadnjih 5 let oprostilo. Druga točka dnevnega reda t. j. volitev odbora se pa ni rešila, ampak se je sklenilo, naj pregledovalci računov, ko dovrše svoje delo, skličejo zopet občni zbor, poročajo v kakšnem stanu so račune našli in istodobno razpišejo volitev odbora. Ker posameznih predlogov ni bilo, se je občni zbor zaključil. Nekaj zavednejših se je pa zbralo nato v gostilni g. BI. Menževlja, kjer so se zavezali drug drugemu s častno besedo, delovati na to, da prebude izmed spečih obrtnikov vsaj rokodelce, ter da bodo delovali na to, da se tudi dosedaj brezbrižna Dolenjska zgane ter pomete smeti izpred svojega praga. Iz Litije. Dragi „Slovenski Obrtnik14! V zadnji Tvoji številki v poročilu o seji trgovske in obrtniške zbornice sem čital, da je g. zborn. svetnik Kregar stavil prav umesten predlog, naj se vsakemu Židu zabrani prihod na ljubljanske sejme. Zelo odobravam to dobro misel, kajti Židje škodujejo jako veliko domačim obrtnikom, pa tudi kupujočemu občinstvu, ker dobi od njih ničvredno blago. Zato smo obrtniki prav hvaležni, da se je sprožila ta misel in Bog daj tudi, da bi se zakonitim potom uvedla prepoved zoper Žide in druge take pijavke, ki prihajajo na naše sejme ter nam delajo konkurenco, bodisi s kupčijskim blagom ali pa z obrtniškimi izdelki. —na. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. je imela danes v svojih prostorih Gradišče št. 7 otvoritveno sejo povodom pričetka poslovanja svoje novo ustanovljene bolniške blagajne. Gospod predsednik Tosti je v lepih besedah pozdravil navzoče gospode odbornike izražajoč svoje veselje, da se je vendar uresničila želja po tej prepotrebni inštituciji, ker dasi vlada skrbi skoraj za vsako živalico, le skrbi za gospodarja, kateri danes ali jutri onemore, nima nobene, primorani smo toraj na lastno složno samopomoč, prosi gospode odbornike na združeno in požrtvovalno sodelovanje, ker v slogi je moč. Predstavi društvenega zdravnika g. dr. Rusa in blagajnika g. Pintarja. Gospod zdravnik bo ordiniral za člane od 7. do 8. ure zjutraj in od 1. do 3. ure popoldne. Kot zadružno lekarno se določi lekarno g. Trnkoczyja. Po raznih posvetovanjih zaključi predsednik sejo z željo, naj bi zadružna bolniška blagajna delovala na tolažbo in pomoč podpore iskajočim srečno in blagonosno še poznim in poznim rodovom. Obrtniške vesti. Javni protestni shod v Idriji, ki se je vršil 27. maja v gorenjih prostorih Frana Didiča proti neprimernemu zvišanju pridobninskega davka, je bil kot tak še precej dobro obiskan. Načelnik zadruge, ki je shod sklicala, pozdravi nav. zoče, ter da besedo g, J. Novaku, občinskemu tajniku, ki je natanko - in široko razlagal davčne in obrtne postave, in kako vlada samovoljno določuje svote davka, in kako se obrtniki malo brigajo, kadar prejmejo nove plačilne naloge, da še niti ne pogledajo ne, kako jim je odmerjen davčni po-stavek ter je tudi navedel, kakšnih umazanih sredstev se poslužujejo obrtni nadzorniki, da svoj namen dosežejo, kadar uradno zaslišijo davkoplačevalce, da jim lažje večje davk’ nalože. Priporočal je, da bi se vsaj v prihodnje bolj zanimali za take stvari. Za tem dobi besedo gospod dekan in deželni poslanec Arko, ki dokazuje, da vlada že odjenja pri davku, ako se ji stvarni vzroki navedejo ter pravi, da so največ krivi cenilci, ki včasih brezvestno cenijo, posebno še svoje politične nasprotnike. Navzoči vprašajo, kdo so ti, toda na shodu ni bilo nobenega, ker so se bali, ako bi bili klicani na odgovor. Tretji govornik se priglasi g. A. Kristan, ki kritikuje shod, da to ni nikak protestni shod, ter prosi, da se prebere resolucija. Ko resolucijo sliši, reče: Vi niste prav nič pomislili, ko ste resolucijo sestavljali. V resoluciji bi morali navesti, da ste sami krivi take mizerije, ker niste organizirani, ker ste preveč leni, da ne greste med ljudi. Na to mu odgovarja knjigovez g. C i n i b u r k. Govornik priporoča predlagano resolucijo, za tako pa, kot je g. Kristan predlagal, pravi, da ne bodemo še danes glasovali, ker tudi soc. demokrati še niso nobene take zdaj poslali, ter da se počaka, da bodo oni prej na svojih shodih v tem smislu tako odposlali. Trgovec g. Treven pove, da se je včasih čudil, da je bil tako hitro višje obdačen in da je to šele potem izvedel, ko je postal župan, kajti davčna oblast je večinoma le od občine zahtevala informacije. Konečno se oglasi k besedi Čevljar g. Kerševan. Ta pozivlje obrtnike k stanovski organizaciji ter pravi, da si bomo mogli le sami pomagati, ker gospodom poslancem pridemo le takrat pred oči, kadar so volitve pred durmi. Ko so pa končane, se pa toliko zmenijo za obrtnike, kakor da bi jih ne bilo na svetu. Gospodje ministri imajo v državnem zboru same sladke predloge za obrtnike, na drugi strani pa s pomočjo davčnih komisarjev pritiskajo z davki na uboge obrtnike tako, da se že skoro ne bode izplačalo obrt imeti in sploh delati ne. Znano vam je, tovariši, kako se moramo truditi, da izvršimo za en goldinar dela, pri katerem imamo komaj 15 krajcarjev zaslužka. Naš ljubeznjivi davčni komisar pa, kateri je seveda z vsem dobro preskrbljen, nam pa odmeri davka, kakor bi zaslužili 90 procentov. Končno se je grajalo tudi tiste može, ki sedijo v davčni komisiji, zakaj tako nalogo prevzamejo, katere niso zmožni opravljati. Ako bi bili kaj vredni in če bi razumeli svoj poklic, bi ne pustili tega, da se nam kar za polovica zviša davčni po-stavek. Na drugem shodu bomo s temi možmi drugače obračunali in pri vsaki priložnosti bomo zahtevali od vas pojasnila. Ako niste kos svojemu poklicu, pa odstopite. K zaključku shoda se je predlagala naslednja resolucija in sklenilo, da se odpošlje na sl. c. kr. deželno vlado. Resoluciia se glasi: Javni shod obrtnikov idrijskega okraja dne 27. maja protestuje proti neopravičeni razdelitvi pridobninskega davka, ki je posledica samovoljnega postopanja davčnooblastvenih organov, nevpoštevajočih skrajno neugodnih razmer malega obrta, kakor tudi ne mnenja članov pridobninske komisije. Izraža se želja, da vlada pri imenovanju članov pridobninske komisije vpošteva okraje, ki nimajo izvoljenih članov in naj imenovanje izvrši na predlog rokodelske zadruge dotičnega okraja; nalaga v dolžnost tako izvoljenim, kakor imenovanim članom pridobninske komisije, da odločno in z vso vnemo varujejo napram vladnim organom koristi malega obrta, kate- . remu že zakon sam dovoljuje primerne olajšave v § 3 in 5 zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220. Razstava vajenških del na Bledu. Županstvo Boh. Bistrica je dovolilo za razstavo vajeniških del na Bledu K 20, „Hranilnica in posojilnica11 v Gorjah znesek K 20, ter obrtniška in trgovska zbornica v Ljubljani K 50 podpore. Kavcije, položene od strank, ki prejemajo davka prosti bencin za obrtne namene ter obratno snov pri mo-torskih kolesih in avtomobilih, bode finančna uprava vsem prizadetim strankam uradno vrnila, ne da bi bilo treba stranki za to prositi, in sicer še le s potekom one letne dobe, za katero je bilo izdano dovoljenje. To zategadelj, ker je po poteku dovolilne dobe napraviti obračun med stranko in fi- nančnimi organi in konstatirati, ali tekom dovolilne dobe niso bile prikrajšane pravice finančnega erarja. Pri tem je opomniti, da bode strankam, ki potrebujejo 100 ali več meterskih stotov davka prostega bencina tudi v naprej polagati kavcije. Odlikovana obrtnika. Gospod Ivan Demšar, kovač in izdelovalec vozov na Marije Terezije cesti v Ljubljani, je dobil na pomladanski razstavi na Dunaju za dva razstavljena voza zlato kolajno in diplomo. — Na dunajski „Alg. Friih-jahrs-Ausstellung" je dobil veliko zlato kolajno gospod Franjo Koncilja, čevljarski mojster in lastnik I. opatijske trgovine s čevlji v Opatiji. Gospod Koncilja je rojen v Šiški in je med opatijskimi Hrvati in Slovenci zelo priljubljen. Povišanje poštnih pristojbin. Poštnina pri lokalnih pismih se zviša od 6 na 10 v., ravnotako aviso in dostavljanje pristojbine pri denarnih nakaznicah itd. Za blankete telegramov se namerava računati po 2 v, dostavnina brzojavk bo pa znašala 10 v. Tudi telefonski aboriement bo dražji, zato se pa vpelje pol in četrtletni abonement. Hnnoic >i(()i« jkokokoic ikoi« )i(Oi(o)io)Tr "Tfe )i(('T(( TftTnHTft Tft To)!(’))k ^koiooiottt Zahvala. Podpisana tem potom izrekam zahvalo odboru „Bolniške blagajne mojstrov" v Ljubljani, kateri mi je takoj in kulantno po smrti mojega soproga g. Teodora Novotnija izplačal določeno svoto za pogrebščino ter mi še posebno naklonil znatno podporo. Zato priporočam vsakemu samostojnemu mojstru to edino koristno in kulantno bolniško blagajno. Terezija Novotny slaščičarica. 'Tft TflffTnrrr ')U()!«fli())i( oio1)!' >rrnrrr')I(,()?(oWn)ii TI ;i(P)K »k 'Tk'):(o)1!(¥!T Zadružne vesti. Posredovalnica gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani je meseca maja posredovala v 48 slučajih. Službo so dobili 1 marker, 2 natakarja, 8 natakaric, 4 kuharice. 2 kavarniška služabnika, 4 hotelski in restavracijski služabniki, 6 hišenj in 10 dekel in slug. Službo dobe še natakarice, natakarji, kuharice, hišne, pestunje, hlapci in dekle. Posredovalnica posreduje brezplačno za delojemalce. Oni na deželi naj pismeno vprašajo in priložijo znamke za 10 h. Vprašanja in odgovori. 4. Vprašanje: Sem najemnik prodajalne za dobo 2 do 3 let. Pogodba se je sklenila ustmeno pred pričami. Ker mi kaže izguba, bi rad opustil trgovino. Ali smem svojevoljno to storiti, kadar hočem? Ali mi je plačati najemnino in za koliko časa? Doslej sem jo plačeval vsako četrtletje. 1. K. v R. Odgovor: Ako ste sklenili pogodbo pred pričami za gotovo vrsto let, se je morate držati in ne morete poprej opustiti trgovine, dokler ne poteče pogodbena doba. Ako pa to storite, morate najemnino plačati za vso pogojeno dobo. Ako se niste pogodili, koliko časa traja najemščina in ako se tudi glede odpovednega roka niste ničesar gotovega domenili, potem lahko odpoveste na četrt leta, toda le ob četrtletnih odpovednih rokih, ob katerih ste navadno plačali najemnino. Za odpovedno četrtletje morate to tudi plačati. 5. Vprašanje. Ako sodišče vsled tožbe sklene, da se zaslišijo izvedenci, bi prosil, koliko stane en izvedenec in koliko dva in kdo določi izvedence, sodišče ali stranke. —na. Odgovor. Koliko računajo izvedenci, Vam ne moremo povedati, ker je to odvisno od tega, kakšen je sporni predmet, za katerega je treba izvedence, dalje koliko časa zamudi izvedenec in ako je ta v dotičnem kraju ali drugod. Izvedence določi sodišče, predlagajo jih pa lahko stranke. Posredovalnica „Slovenskega obrtnika" Priobčevanje oglasov in ponudb za delo v tej rubriki je za naročnike lista brezplačno. Nenaročniki plačajo za enkratno objavo: Samostojni obrtniki 80 v, pomočniki in vajenci 50 v, kateri znesek je vnaprej poslati. — Naznanila sprejema upravništvo „Slovenskega obrtnika*4. Posredovalnica dež. zadruge brivcev, frizerjev in lasni carjev v Ljubljani je pri načelniku gosp. Mate Valentiču, Šelenbiirgove ulice. — Pristojbina za člane: 40 v, za nečlane 1 K. Pomočniki so pristojbine prosti. Posredovalnica zadruge gostilničarjev in kavarnarjev je na Starem trgu št. 19 v Ljubljani. — Oglase sprejema istotam zadružni načelnik g. Iv. Tosti. T)cbrc idcča kovačnica, konj In voz se želi kupiti. v Poizve se pri M. Žumer v Železnikih (Gorenjsko). Pozor, sedaj je priložnost! K,Y!d'S brivnica brez konkurence za 400 kron. Kje, pove upravništvo „Slovenskega Obrtnika". Mizarski učenec zirju na Štajerskem pod navadnimi pogoji. se sprejme pr Antonu Lekše, mizarskem mojstru v Mo- Hiča v Ljubljani, v kateri se nahaja dobro idoča gostilna kakor tudi velik hlev, proda se takoj. Več poizve se v uprav-ništvu „Slovenskega obrtnika". 5 Pozor! Čreuljnrji Pozor! Surovinsko društvo črevljarske obrtne zadruge v Ljubljani. Sv. Petra nasip 7 priporoča svojo bogato zalogo vseh čevljarskih potrebščin. Kupujte edino le v surovinskem društvu in prepričali se bodete o dobrem blagu in nizki ceni. Držite se gesla: Svoji k svojim! Prodajalna je na Sv. Petra nasipu v Ljubljani. ^Tuni^iiTniTrTrinTiiiTgTTSTTmcTrrirčTrrircmnTCTrinrcTTgTrcM OBjOBj! Lepa priložnostna darila! Krasna darila & & za razne prilike: ure, verižice, zapestnice, najrazličnejšo zlatnino in srebrnino sploh, tudi v modernem, secesijoni-stičnem slogu, po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu Fran Čuden urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice. • Filijalka: Mestni trg. 7 Nov ceniki tudi po pošti brezplačno. Proo slovensko zolo$o zobotrebcev. Lastnik: JOSip Plankar, Dolenjska cesta 53. 100 butare V V .... K 1-20 .... ,180 Od; katei več prim pust v v . . . . „ 2-60 cj'— — rc v v v » . . . . „ 3 20 . . . . » 5-20 1 ro 3 — 1 C/X ju. Cene nizke. — Postrežba točna. : E3l[g]P^tg]E?l[u3l[u3lE3iraH3lfu3ilt3ifC3l[u3lfu3iH3inrhEafC3lE3lfu3][gi U| CjpL klavec in prekajevaleč mesa v Ljubljani U J ¥ ail Ull rv poljak ceS(a ^ pro(jaja na (jrobno v šol. drevoredu priporoča p. n. občinstvu, sosebno gg. gostilničarjem svoje izborno prekajeno in okusno prašičje meso. — Jako fine klobase, izborna šunka in drugo vedno sveže, v stroko spadajoče blago vsak dan na razpolago. — Pošilja se tudi po pošti. s Prva dolenjska tvornica lončenih peči Iv. Appe v Kandiji pri Novem mestu priporoča sl. občinstvu in častiti duhovščini svojo bogato zalogo 7 lončenih peči in štedilnikov za stanovališča, šole, župnišča, gostilne in večje dvorane. Trpežnost peči proti vročini in nespremen-ljivost barve odlikujeta izdelke te tvrdke pred vsa- W M Jamstvo zagotovljeno, postrežba ll \ poštena, cene nizke. J /S ------- F