Arhivi 33 (2010) št. 1, str. 107-128 Iz arhivskih fondov in zbirk 107 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929Goriup I. "1914/1919" Prejeto: 3. 5. 2010 V Človeštva največja sramota je vojna. Zapiski Ivana Goriupa v Opčinah in Trstu iz let 1914-1919 MATEVŽ KOŠIR doc. dr., sekretar Arhiv Repubhke Slovenije, Kongresni trg 1, SI—1000 Ljubljana e-pošta: matevz.kosir@gov.si izvleček Objava zapiskov dnevnika, ki ga je v obdobju prve svetovne vojne med letoma 1914 in 1919 v Opčinah in Trstu pisal Ivan Goriup gospodarstvenik, politični delavec posestnik na Opčinah pri Trstu in veljak slovenskega društva Edinost. KLJUCNE BESEDE: prva svetovna vojna, Opčine, Trst, Ivan Goriup, dnevniki 1914—1919 abstract WAR IS MAN'S BIGGEST SHAME. RECORDS OF IVAN' GORIUP IN OPČINE AND IN TRIESTE 1914-1919 The paper publishes diary entries of Ivan Goriup, an economist, political activist, owner of the estate in Opčine and Trieste and a prominent personality of the Slovenian association Edinost. He compiled his diary while staying in Opčine and Trieste during World War! (more precisely between the years 1914 and 1919). KEY WORDS: World War I, Opane, Trieste, Ivan Goriup, diaries 1914-1919 Avtor zapiskov Ivan Goriup1 je bil gospodarstvenik, politični delavec posestnik na Opčinah pri Trstu in veljak slovenskega društva Edinost.2 Rodil se je 11. januarja 1859 na Prošeku, umrl pa 30. maja 1936 v Ljubljani in je pokopan na Prošeku. Njegov oče Ivan (1826—1884), ki je prišel na Prosek z Vrha nad Kanalom, je bil veleposestnik, pek, trgovec in gostilničar na Prošeku, mati pa Alojzija Spanger (1826—1890). Ivanov stric apelacijski svetnik Anton Goriup (1812—1883) je bil večkrat izvoljen v državni zbor. Junija 1885 se je Ivan Goriup poročil z Emo iz znane družine Daneu. Ema je na Opčinah vodila družinski hotel Obehsk. Eden njenih bratov Vincenc pa se je preselil v Palermo.3 Za doto je Ema dobila posestvo na Opčinah, tja pa sta se z Ivanom Goriupom preselila leta 1891. Po očeto- 1 Avtor zapiskov se je vedno podpisoval Goriup, tudi družina je do danes ohranila priimek v tej obliki. V literaturi pa je večkrat naveden kot Ivan Gorjup. 2 Primorski slovenski biografski leksikon, 5 snopič, str. 453. 3 J .avagnino: I Danen. vem zgledu se je Ivan Goriup vključil v krog Edinosti in bil leta 1893, 1897, 1900 in 1906 izvoljen v tržaški občinsko-deželni svet. Bojeval se je za pravice Slovencev. Kot odbornik je bil na občnem zboru januarja 1905 v veliki dvorani Narodnega doma izvoljen za predsednika društva Edinost.4 Predsednik društva je ostal dve leti. Ob izvolitvi je dejal: »... Moj hromim je kratek: povedim našem ljudstva / »/ J. <_> »/ J. v <_> <_> J na političnem in gospodarskem polju. ...«5 Bil je soustanovitelj Jadranske banke (ustanovljene 1905),6 Tržaške posojilnice in hranilnice (ustanovljene 1891), tiskarne Edinost, hotelske delniške družbe Grljan-Miramar (ustanovljene 1913) ter delniške družbe Adria (ustanovljene 1913). V vseh navedenih družbah je bil član upravnih odborov. Bil je tudi soustanovitelj tržaške kmetijske družbe (ustanovljene 1894) in bil večkrat njen predsednik, tudi v času »velike vojne«. Deloval je v delavskem podpornem društvu v Trstu in bil njegov častni član, bil pa je tudi odbornik Ciril-Metodove družbe. Goriupovi zapiski so neke vrste kronika prve svetovne vojne, ki jo je na Opčinah in v Trstu zapisoval v letih 1914—1919. Le na koncu sta še dve kratki notici iz let 1922 in 1928, ki ju je še stisnil na zadnjo stran, saj je bil zvezek popisan do konca. Zapiske je avtor začel pisati 25. julija 1914, ko se je iztekel Avstro-ogrski ultimat Srbiji in je postalo jasno, da bo prišlo do vojne. Se pravi slab mesec dni po sarajevskem atentatu in tik pred prvimi vojnimi napovedmi. Pisal jih je v izjemno ličen zvezek s trdimi platnicami in barvno obrezo. V njili je povzemal tako svetovna kot lokalna dogajanja, ki jih je na Opčinah neposredno doživel in so bila povezana z »veliko vojno«. Spopadi na svetovnih bojiščih, ki jih omenja v zapiskih, so sicer znani, a v zapisih Ivana Goriupa jih vidimo tako, kot jih je spremljal on s časopisi, pogovori ipd., oziroma jih je v času bojev na soški fronti doživel tudi sam, tako rekoč na svojem pragu. Zapiski opisujejo obdobje vojne, kot jo je videl avtor, in so dokument obdobja, katerega posledice so usodno zaznamovale življenje Primorske. Avtor že oktobra 1914 ugotavlja, da bo vojna dolga in bo imela grozne posledice. Prav tako že oktobra 1914 piše o možnosti, da Itahja »udari .\vstm-ogrski v hrbet«. Do aprila 1915 to omeni še večkrat. Na dan podpisa (tajnega) Londonskega pakta 26.4. 1915 pa piše o »grobnem razburjenju ljudstva« iti kako so maja istega leta vojno z Italijo sprejeh »s tenkim srcem, a so jo vendarle pričakovali«. Zapiski postanejo tudi kronika zračnih napadov na Opčine, obenem lahko iz zapiskov spremljamo vse večjo draginjo in pomanjkanje, ter rast cen. Junija 1917 ugotavlja, da je od začetka vojne shujšal za 20 4 Narodni dom v Trstu 1904-1920, str. 40-41. 5 Pahor: Slavjanska sloga, str. 33-34. 6 Sušteršič: Sledovi. Ivan Goriup (*11. 1. 1859, Prosek f 30. 5. 1936, Ljubljana). (Osebni arhiv Danilo Goriup) T lisa Ivana Goriupa v s rediš a t Opsin. %aćetek 20. stoletja. (Osebni arhiv Danilo Goriup) kilogramov, »kar pa je menda splošno«. S koncem vojne komentira tudi jugoslovansko idejo, nastajanje države in kraljevine SI IS, a 1.12. 1918 začne zapiske s stavkom: »Italijani v Trstu nastopajo proti Slovanom vse bolj ojstro...«. Obenem v zapiskih spremlja tudi usode najbližjih družinskih članov. Njegova žena Ema (rojena leta 1856) je umrla že leta 1907, zato je toliko bolj živo spremljal usode svojih otrok: sinov Danila (1892-1976), Ivana (1899-1965) hi Zdenka (19001985) ter hčere Emmy (1888—1989), poročene s 1'loriem Gregoričem, hi vnuka Danila (Buba). Največ pozornosti je bil deležen sin Danilo, ki je po letu 1914 kot avstro-ogrski vojak in oficir zamenjal številna bojišča. To je njegovemu očetu povzročalo velike skrbi. Leta 1918 pa so bih že vsi trije sinovi v avstrijskih vojaških enotah, a mlajša nista prišla na fronto. Zdenko je že po koncu vojne kot prostovoljec sodeloval v bojili na Koroškem, enako kot Danilo. Avtor omenja tudi nečaka Iva in Alojza iz Prošeka itd., ki sta se bojevala na raznih bojiščih. Iz kronike slutimo tudi usodo zamejske slovenske rodbine. Decembra 1917 je Ivan Goriup prodal hišo in nekoliko kasneje še posestvo na Opčhiali, saj je bilo po začetku bojev na soški fronti poškodovano, hi si poleg stanovanja kupil še hišo v Trstu. Vojna je močno prizadela tudi večino gospodarskih dejavnosti, pri katerih, je bil Ivan Goriup deležnik. O tem, kaj se je dogajalo na primer s hotelsko delniško družbo v Grijanu, piše leta 1918 Josip Vilfan: Ob izbruhu vojne leta 1914 je bila sezona še v polnem teku, potem pa so hotelski gostje odpotovali. Od kopahšča je poslovala le še restavracija v skrčenem obsegu. V hotel se je nasta- nilo vojaštvo, parnik je bil zasežen za potrebe vojne mornarice in podjetje je zaradi vojne trpelo veliko škodo.7 Gospodarski škodi se je po zasedbi Trsta s strani Italijanov (3. 11. 1918) pridružil še vse slabši odnos novih oblasti do Slovencev, še posebno tudi do izpostavljenih članov društva Edinost.8 To je bil tudi eden od vzrokov, ne pa edini, da se je Ivan Goriup v letih 1924-1925 preselil iz Trsta v Beograd. V Beogradu je takrat že živela njegova liči Emmy skupaj z družino. V Beogradu sta bila tudi njegov sin Zdenko, ki je tam postal poklicni vojaški pilot, ter sin Ivan, ki je tam dobil službo. Le Danilo je ostal v Ljubljani. Ivan Goriup si je v Beogradu kupil hišo in tam preživel največ časa. Občasno pa je še obiskoval Ljubljano, Trst hi Dunaj. Od njegovih otrok se je v tridesetih letih vrnil v Trst le Ivan. Družini Emmy in Zdenka sta se po drugi svetovni vojni preselili v Združene države Amerike. Ivan Goriup je bil v obdobju, ko je pisal zapiske, v zrelih le tili hi je leta 1919 praznoval 60 let. Zapiski kot še naslov kažejo kritično naravnanost do vojne. Vojna mu je pomenila predvsem nesmiselnost in gorje. Njegova stališča, ki obsojajo vojno in nasilje, do danes niso izgubila aktualnosti. Zapiskom oziroma dnevniku, ki je nastal spontano, je avtor po koncu vojne, ko je zapiske že zaključil, dodal naslov, na vrhu strani pa leto in mesec, ko so zapiski nastali. Nekatere besede hi stavke je avtor kasneje podčrtal, dvakrat pa tudi krajše besedilo izbrisal hi kaj dopisal. Kdaj točno je bil iz dnevnika iztrgan en hst, pa je težko ugotoviti. 7 Pahor: Delo Josipa Vilfana, str. 35. s Wohinz Kacin: Josip Vilfan, str. 79. Ivan Goriup otroci leta 1935 v Beogradu. Od leve proti desni: Ivan, Emmy, Ivan, Danilo in Zdenko. (Osebni arhiv Danilo Goriup) Transkripcija zapiskov sledi čim bolj verno izvirniku, le v nekaterih malenkostih je nekoliko posodobljeno: velika začetnica je postavljena v skladu s sodobno jezikovno normo. Izrazi v celoti niso spremenjeni in ohranjajo svojo avtentičnost, enako krajevna imena. Dopolnitve so razrešene v oglatih oklepajih | ]. Dodane so nekatere stvarne opombe o dogodkih in osebah iz besedila. Poleg pike je avtor občasno uporabljal tudi pomišljaj, tega pa v prepisu nisem ohranil. Dela besedila, ki je bil podčrtan s svinčnikom kasneje, nisem posebej označil. Izvirnik dnevnika hrani v osebnem arhivu Danilo Goriup, vnuk Ivana Goriupa. Zahvaljujem se mu, da je omogočil objavo dedkovili zapiskov, fotokopije zapiskov so shranjene tudi v zbirki fotokopij Arhiva Republike Slovenije. Naslovna stran zapiskov. (Osebni arhiv Danilo Goriup) Človeštva največja sramota je vojna! Zapiski let 1914 dol919. Ivan Goriup 1914 V soboto 25. julija 1914 je potekel rok Serbiji odgovor na ultimatum Austro-Ogrske. Ob 5 uri pfol p [o lo o j l- j j l- dan] sim bil v kopelji hotela Grijan in našel namestnika princa Hohenlohe,9 ki se je tudi hladil v morju. Nagovoril me je in nisem se mogel zadržati, da bi ga ne vprašal: Kaj j o \> \> o j j bo? Odgovoril mi je, da ta hip ne more ni kdo reči, če bo vojna ali mir. Sedaj sim gotov, da je mož že vedel kam, da je kocka padla. Ob 6. uri sim čita l v kavarni v Trstu, da se je S erbija vdala. Komaj sim dospel na Opčino ob 8 uri čer sim s>yedel, da je S erbija odbilaAustroogrske ^ahteve, in da je že t^auka^ana mobili^aäja. Drugo jutro ob 5 uri pridirja avtomobil % namest-niŠtvenim uradnikom in pol ure kasneje so že žpndarji nabijali plakate mobilizacijo. Ponoči ob 11 1/2 prinese kapovila10 % dvema magistralnima] policajema vpoklicni list Danila,11 da mora takoj v Prago k svojemu polku. V torek 28.7. je Dan [ilo] odšel, spremili smo ga na postajo in se poslovili v nadi, da ga bodemo videli vrnili, ko Avstrija premaga Srbijo J2 Pretekel je mesec in vrstile so se napovedbe vojne od strani Rusije, Fanco^ke in Angleške Nemčiji in Avstro-ogrski. Naša vojska, ki je precej prekoračila mejo, se je začetkoma proti Rusiji dobro držala, ali kmalu so bili Rusi v premoči. 14. sepl[em]bra se je izvedlo, da so bili naši premagani, vrženi na\aj, in da so Rusi posedli vso vbodno Galicijo. Lmn> je v ruskih rokah. 15.9. U dobim tri pisma j Prage, Danilo mora Še predrto je končal vojaško i^obrasfio v Premisi. Način vojevanja je groben- P°Ži"af?/e mest i'tt umori in trpinčenje prebivalstva, obešanje politično osumljenih vse to se vrši tako od strani Nemcev v Belgiji in Franco^kej, kakor od Avstrijcev in Madžarov v Bosni, Srbiji, Galiciji. 9 Princ Konrad Hohenlohe Waldenburg -Schillingsfürst (Dunaj, 16. december 1863-21. december 1918). Od leta 1904 do 1915 cesarski namestnik za Primorje (s krajšim presledkom leta 1906) s sedežem v Trstu. Vodil je tudi finančno in policijsko direkcijo. Ker ni bil priljubljen pri Italijanih ga je monarhija, da bi omilila napetosti v času pogajanj z Italijo o nevtralnosti, odpoklicala z Trsta na Dunaj, kjer je prevzel najprej mesto predsednika vrhovnega revizijskega urada, nato pa mesto notranjega ministra in leta 1916 pripravil predlog o razdelitvi avstro-ogrske monarhije na štiri zvezne države: Avstrijo, Ogrsko, Poljsko in Ilirijo. 10 capovilla = vaški župan " Najstarejši sin Ivana Goriupa. 12 28. julija 1914 je Avstro-ogrska napovedala vojno Srbiji. Rusine (Ukrajince) internirajo bli^u Gradca jih je mnogo tisoč, ki umirajo v s le d rajnih bolezni (epidemij) kot muhe. U rajnih bitkah pada nešlevilo vojakov in Še več je ranjencev. 18.9. Danilo pošlje razglednico s Prerova v Moravski in pismo Märich-Weisskirchen, ne ve če pride v Premisi al Krakovo. Francozom se je posrečilo ustaviti Nemce, ki so bili že ob reki Mame do 50 km od Parila.13 U veliki bilki so jih potisnili na^aj Za nad km.14 Rusi napadajo v Karpatah in silijo na Ogrsko. 20.9. Karta od Danila j Premisla, in isti večer telegram % Dunaja, da mora v Sopron na Ogrsko. Premisi je žp obkoljen od Rusov.1 ' 4.10. D an [ilo] piše, da je v Sopronu disenterija in tudi slučaj kolere. 6.10. Telegram, da mora proti Srbom. Nakazal sin mu lelegrafično denarja in telegrafimi na Dunaj, da naj gre precej Florio16 ali Emmy'7 v Sopron. Zame je bilo že Pre~ kasno, da biga našel tam. Rusi so na Ogrskem, s>avs>eli so Mamaros-S^igel. Srbi in Crnogorci so v Bosni, Bojijo se, da Bosna vstane proti Avstriji, in general Potiorek18 pridno obeša sumljive. Rusi imajo 2j 3 Galicije, Krakov in Premisi so Še Avstrijski. Nemcem se na Francoskem ne godi predobro. Ofenzivo imajo Angleži in Francozi. Hindenburg19 je premagal Ruse, ki j o \> \> o j j o so udrli na vzhodno Prusko, morali so bežati in izgubili ogrornno ljudi in materiala v tamošnjih močvirjih.20 Italijanski časniki pišejo ostro proti Austroogerski, in obstoji nevarnost, da ljudsko mnenje prisili vlado da nam pade v hrbet. 13 Krajši kasnejši pripis kot opomba na dnu strani pod črto: »Ta Utka na Marni je kakor se je kasneje i^ka^alo Mia odločilna i^id cele vojne.« 14 6.-9. september 1914, bitka na reki Mami. 15 23. avgust-21. september lublinsko-lvovska bitka, v kateri je Rusom uspelo zavzeti Lvov, obkoliti Przemysl in prisiliti Avstrijce, da so se umaknili na grebene Karpatov. 16 Morio Gregorič (1883-1963), zet Ivana Goriupa. 17 1 Iči Ivana Goriupa, poročena s Floriem Gregoričem. 18 Avstrijski general Oskar Potiorek (20. november 1853, Pliberk - 17. december 1933, Celovec). Pred začetkom prve svetovne vojne je bil guverner avstrijske province Bosne. V Sarajevu je bil ob atentatu v avtomobilu, v katerem se je peljal tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Bil je poveljnik avstro-ogrske vojske na balkanskem bojišču. 19 Paul von 1 lindenburg, nemški maršal in politik (2. oktober 1847, Poznanj - 2. avgust 1934, Neudeck, Prusija). Od avgusta 1914 poveljnik štaba 8. armade v vzhodni Prusiji, od septembra 1914 pa poveljnik celotne vzhodne fronte. Od leta 1916 skupaj z generalom J aidendorffom vrhovni poveljnik generalštaba nemške vojske. Kasnejši predsednik. 20 6.-15. september 1914 bitka pri Mazurskih jezerih, kjer so Rusi doživeli hud poraz. V moji hiši na Opčinah se vrši nabor od /.- 16.10. Potrdi se vse, kar nima vidnih napak 80-90%! 18.10. Razglednica od Danila z Zvornika, pise, da išče svojo baterijo. 20.10. Boji v Galiciji se nadaljujejo, ravno tako pri Varšavi. Nemci so v Belgiji zavreli Anversa, Bruges, Os-tendo, potopili so angleško križarko Hawke,21 Angleži pa j J o \> o \> J Štiri nemške ruŠilce torpedov k. V Trstu so do sedaj malo občutili vojno, jesfvine so nekoliko podražile in vidi se prihajati po morju in železnici mnogo ranjencev, ki polnijo bolnišnice. Moje posebne razmere se obračajo na slabo. Imam mnogo sitnosti in skrbi. Da bi se vendar klanje kmalu končalo in se povrnil mir! Bojim se pa, da bo vojna trajala dolgo in prinesla grobne posledice. Vpoklicani bodo sedaj vsi od 26 do 36 let! 21.10. Srbi so v Bosni. Telegram Potiorek-a sicer taji Srbske zpnage, ali pridna, da so v Romanji planini, severno Sarajeva. Vsaki dan je položaj slabši, Crnogorci, da so juž~ no Sarajeva. 22.-26.10. Vznemirja me, da nimam nobene novice od Danila. V Galiciji se nadaljujejo boji. Cernovice v Bukovim so zppet Avstrijske, na severu, da je naša armada pred Ivangorodu. Rusi trdijo, da so pri Varšavi premagali j o J J J o Nemce.22 Na črti Starosol-stari Sambor-Turka traja bitka Že več dni. Na Francoskem in v Belgiji se neprestano bijejo. Toliko Francozi kot Nemci si pripisujejo uspehe. 26.10. zvečer prišla razglednica od Danila, najbržje v ju^ni Bosni, do 19.10. ni bil v ognju. Od 28. oktobra do 3 novembra sem bil na Dunaju. Brat Floriota je padel v Galiciji. Na Dunaju je mnogo ranjencev, tudi slučaji kolere. 10.11. Danilo piše, da je najdel v Bosni Laha?3 in da je bil nekaj časa v njegovi družbi. Boji ob Drini, Srbi se borijo zelo hrabro. 10.11. Velika bitka v Belgiji, traja že 14. dni. Časniki pišejo, da je ta bitka najstrašnejša v svetovni zgodovini. Število padlih in ranjencev presega vse dosedanje zgube.24 V Ruskej Poljske/5 so Rusi po krvavih bojih potisnili Nemce 21 Križarko 1 lawke je s torpedom potopila nemška podmornica 15. 10. 1914 v Severnem morju. Utonilo je skoraj vseh 500 mornarjev skupaj s kapitanom. 22 Bitka pri Ivangorodu in Varšavi od 4. do 28. oktobra 1914. Zaradi ruske premoči so se Nemci in Avstrijci umaknili iz skoraj vse Poljske in Galicije. 23 Sorodnik Ivana Goriupa iz Prošeka. 24 Bitki pri Yseri (18.-30. oktober) in bitka pri Ypresu, 15. novembra so izčrpani nasprotniki odnehali. Skupaj naj bi bilo žrtev v bitkah okoli 250.000. 25 Poljska je bila večkrat razdeljena, od dunajskega kongresa leta 1914/15 je bila tako imenovana »kongresna Poljska«, v personalni uniji z Rusijo. inAustrijce nazaj. Turčija je napadla rusko broàwje in ruska pristanišča, turške ladje imajo nemške poveljnike in deloma nemške posadke.26 Situacija je grozna, pretakajo se potoki krvi in posledice morajo biti strašne. Cene žjvii so poskočile. Moka je ž? po 62 hjeller].27 vse drugo je podražilo, na pomlad bo gotovo beda in lakota. Danilo piše 4 in 6 l[ega] mjeseca]. Da gre čez re(Drina?) in da pride v ogenj. 17.11. Avstrija potisnejo Srbe nazaj čez Valj evo — Obrenovac. V Galiciji in Karpatih napredujejo Rusi. 25.11. Nobene novice od Danila, skrbi me toliko več, ker se neprestano vršijo boji v Srbiji in je tudi vreme jako slabo. Na Francoskem je stanje skoro nespremenjeno. Nemci ne napredujejo. Rusi so zppet vdrli na vzhodno Prusko, Nema trdijo, da ropajo in požjgajo in zakrivijo grozodejstva. Premisi obkoljen in oblegan od Rusov se Še brani. Draginja vseh žjvil postaja vedno hujša. Slab kruh po 64 vi-njarjev]. Krompirpo 20 vinjarjev] kg. 28.11. Dopisnica Danila od 20 l[ega] mjeseca], pozneje tudi od 15., 16., in 17.28 nima kaj se prebleči in trpi v s led grozne umazanosti. Večkratje bil z yegJV0 baterijo v og-nju, po noči da ležijo v blatu in snegu. Čudim se, da preO J J O J stane vse Štrapace. 2.12. Za 66 letnico vladanja Franja Josipa29 so naši Zasedli Belgrad, ne sporoča se, koliko žftev je to stalo. Na Ogrskem so Rusi čez Karpate, imajo Bukovino in skoro celo Galicijo. Premisi se pa vendar Še drž} i'n Krakovo je neoblegano. Na Francoskem ne gre ne naprej ne nazaj. o o J J \> J 3.12. Boji v Srbiji se nadaljujejo. Angleži so te dni izgubili dve veliki bojni ladji (Dreadnoul) Audacious, in linijsko ladjo Bulwark.30 Turki se menda z Angleži i'n 26 10. avgusta 1914 sta se nemški križarki Goeben in Breslau prebili po Sredozemlju v Dardanele in 16. avgusta ju je Nemčija v Carigradu izročila Turčiji. 29. oktobra sta ladji skupaj z drugo turško mornarico napadli ruska pristanišča v Črnem morju. Od 2.-5. novembra so Rusija, Britanija in Francija napovedale vojno Turčiji. 27 Heller ali vinar. 100 vinarjev je bilo ena krona, lina krona je bila leta 1914 vredna 0,85 nemške marke, lin dolar je bil leta 1914 vreden 5 kron. 28 Dopisnice, ki so bile poslane od 15.-17. 11. so prispele kasneje od tiste, poslane 20. 11. 29 Avstrijski cesar Franc Jožef je zasedel -vladarski prestol 2. decembra 1848. 30 Angleška vojna ladja Dreadnought ni bila potopljena in je dočakala konec vojne, bili pa sta potopljeni vojni ladji Audacious in Bulwark. Vojna ladja Audacious je bila potopljena 27. 10. 1914, ko je ob severni angleški obali zadek ob nemško mino. Vsa posadka se je rešila, Britanci pa so poskušali preprečiti, da bi prišla informacija v javnost, vendar je Nemčija to objavila 19. novembra 1914, Britanija pa je potrdila potopitev šele leta 1918, po koncu vojne. Bojna ladja Bulwark se je potopila zaradi eksplozije 26. 11. 1914 na sidrišču v vzhodni Angliji - utonilo je več kot 700 mornarjev. Rusi slabo bijejo, namen imajo priti do prekopa Sueza in ga Zavzeti kar bipomenjalo za Anglijo težak udarec. O Italiji se govori, da prej ali slej gotovo proti nam v boj vstopi. Draginja postaja občutna, tudi bo kmalu pomanjkanje živil-. 16.12. Od 3 t [ego] mjeseca] se vršijo v Srbiji neprestano boji. Naša vojska je premagana in potisnjena nazaj. Italijanski listi pišejo o 60.000 ujetnikov 100 izgubljenih topov 500 vozpv, materijala, muniüje itd. Tudi Belgrad se je mogel izprazniti. Potiorek In general Frank grozno blamirana. Kaj so modi ubogi vojaki vse pretrpeti'.3I O \> J O O J J J Od Danila nobenega sporočila. Danes je 26 dni od zadnjem. Boo ve, če je Še živ, srozno me skrbi! J O O J \> o \> Angleži so premami in potopili nemške križarke v o \> J o J J \> Južnej Ameriki, Scharenhorst, Gneisenau , Nürnberg in drum ladje so se potopile z vsem moštvom, tudi admiral grof o j J J \> o J Spee je Šel skupaj z la4)0 v globino.32 Na Poljskem in v Galiciji vedni boji, v glavnem brez velike premembe ravno tako na Francoskem. Govori se, da je moj nečak Ivo padel, ali da je ranjen prišel v jetniŠtvo, tudi mnogo drugih znancev je mrtvih ali ranjenih. 21.12. Pismo in dopisnica Danila. Srečno je prišel z Srbije, pravi da je t^mučen in da je mnogo pretrpel. 22.12. Telegram iz Segedina. Danilo leži tam v bolnišnici, ima reumatične bolečine v nogah. Sklenil sem ga obiskati in se precej odpeljal čez Budapest. 23. zvečer sim bil že v Szegedinu, rekli so mi, da je v bolnišnici za bolane na typhus-u, po sreči ni bilo res. Danilo je razmeroma dober, ne kašlja in ne zgleda slabo. Mnogokratje bil v boju in imel srečo ne biti ranjen. Božjč sim preživel pri njemu in 26.12. odšel v Budapest. 28. sim bil ž? doma. V položaju malo spremembe. Nemci in Francozi se bijejo v Belgiji in ob Stioni v starih pozicijah. Na Rusko-poljskem napredujejo Nemci in Avstrijci, ki niso daleč od Varšave. Zalo pa Rusi napredujejo v Karpatih in so zasedli več ogerskih županij (,k,omit atovj. Decfemjber 31. 1914 Leto je pri koncu vojna pa bo trajala Še dolgo. Lto 1914 je prineslo vsim mnogo gorja,33 meni veliko j j o o J skrbi in %gube in neprijetnosti na vsih krajih, in ne ka%e, da bi prihodnje bilo boljše, ali vse to se prestane, samo da bi Danilo se povrnil zdrav in da mojim in meni Bog zdravje obranil 1915 11.1. Na Francoskem nespremenjeno. V Rus kopo Is kej prav tako. Nemci, da so 40 km od Varšave. Rusi na Ogrskem ne napredujejo. Sploh je momentano nekaka utrujenost in ne zgodi se nič odločilnega. O Italiji se vedno ponavljajo glasovi, da namerava na pomlad napasti dosedanjo zaveznico Avstrijo. Danes dovršim 56 let. Ivan34 je bolan. Dr. Zelen je konstatiral srčno hibo. Danilo je prestavljen v Sopron kot rekonvalescent. 21.1. Obiskal sem Danila v Sopronu in F.mmy na Dunaju. Danilo obiskuje Šolo za oficirski izpit. Mora bili tam vsaj dva meseca. Zdravstveno se počuti razmeroma dobro. Precej se utrudi in čuti bolečine v nogah. F.mmy se ima dobro, toži čez draginjo, kije res na Dunaju že jako občutljiva. Florio dela mnogo in čaka na advancement.35 V svetovnem položaju malo spremembe. Zima zadržuje vojevanje. Toliko na Francoskem, kakor v Galiciji, Karpatih, Bukovim in Ruskopoljskem vedno mali boji, ki ne odločujejo. Na jugu nič posebnega. Pravijo, da gre mnogo nemškega vojaštva proti Srbiji. Angleži hočejo O O O J J J O \> J sestradati Nemčijo in Avstrijo. V Avslroogerski, da je malo žjta in uvoz je izključen. Danes pišejo časniki o pomorskej bitki pri Helgolandu. Potopljen veliki nemški križar Blucher in več ladijpoškodovanih.36 29.1. Nemci so govorili, da so Angleži izsubili veliko o o \> križarko, sedaj angleška admiraliteta izjavlja, da so se vse ladje povrnile, prizna da so nekatere poškodovane. Sicer pa postaja obzorje vedno temnejše, draginja stalno narašča in živeža je vedno manj. Trgovina razen nekaterih strok, ki so v zpezj z Pm'krbo vojske peša, industrija z Zgornjo izjemo ravno tako. Bolezni kozice in typhus in druge se Širijo in ni videti konca tega neznosnega položaja. Govori se da v 14 o \> o J \> J dneh napade Romunija Ogersko, o Italiji se tudi ne ve kam obrne, gotovo je da ne ostane do konca neutralna. Danilo piše kakor navadno malo, upanje je da bo Še par mesecev počival Florio je oproščen vojaške službe. O Ivotu se govori, da je ruski ujetnik. Lah je na Prošeku, Alojz mgnda na Krakovem.37 31 Kolubarska bitka od 3. do 12. decembra, v kateri je Srbska vojska potolkla avstrijsko. 15. decembra 1914 je avstro-ogrska vojska zapustila tudi Beograd. Zaradi avstrijskih porazov v bitkah na Ceru in Kolubari (avgusta in novembra 1914) je bil general Potiorek razrešen ter upokojen. Leta 1848 v Splitu rojeni general Liborius von Frank je bil prav tako konec leta 1914 upokojen. 32 8. decembra 1914 je močna britanska flota v bitki pri Falklandskih otokih potopila nemški oklepni križarki Shamhorst in Gnaisenau ter križarko Nürnberg. Utonilo je okoli 2.200 mornarjev skupaj s poveljnikom, admiralom Maksimiljanom von Speejem. 33 Ze leta 1914 je v bojih umrlo blizu tri milijone vojakov. 34 Sin Ivana Goriupa, tedaj star 16 let. 35 napredovanje 36 24. januarja 1915 je prišlo v severnem morju, na pol poti med Nemčijo in Anglijo, do spopada med nemško in britansko floto. V spopadu je bila potopljena nemška oklepna križarka Blücher. Umrlo je okoli 700 mornarjev. Prva bitka v zalivu Helgoland je bila 28. avgusta 1914. 37 Ivo in Alojz sta bila nečaka Ivana Goriupa. Živela sta na Prošeku na posestvu, ki ga je do smrti leta 1912 vodil Alojz Goriup, brat Ivana Goriupa. Alojz Goriup (1850— 1912) je imel devet otrok, bil pa je tudi viden politični in prosvetni delavec. 16.2. Danes je pustni torek, ne čuje se navadnega krika, vse je mrtvo, celi pust ni bilo plesov ne veselic, pa kako tudi ko ves svet trepečel Se vedno nič odločilnega povsod mali ali veČi boji, le Bosne in Srbije se ne s>ye ničesar. Turki se borijo z Rusi v Kavkazu in z Angleži ob kanalu Sue^38 16.2. V Bukovim napredujejo Avstrija ravno tako v Karpatih. Z drugih front nič posebnega. Princ Hohenlohe je odšel Trsta (pravijo da je bil odstranjen iz obzirom na Italijane). Novi namestnik je baron Fries-S keene.39 Skoda Za princa, bil je prijazen mož i'tt bolj razumen kot so ponavadi avstrijski uradniki. Radoveden sim kako se bo novi namestnik postavil j Slovenci v Trstu. Draginja raste. Pomanjkanje moke, ki se sploh več ne dobi v trgovinah. Kruh je slab primešan z otrobi. Prodaja se po 64 vinjarjev]. Na Prošeku ne zvejo o osebi Ivo ta ničesar. Alojz je pisah najbržje Še v Krakovem. Danilo je bil pri vojaškem zdravniku, našel je da ima srčno hibo in da ni več sposoben zfl fron to, določili so ga za pomožno službo. 3.3. Teden zfl tednom preteče in ne prinese odločitve, ne upanje ne mir. Nemci so proglasili blokado angleškega obJ J J o o o režja in skušajo j podmorskimi čolni10 uničiti trgovska bro-dovje. Kar se pa jim le v zelo mali meri posreči. Angleži in Francozi so od svoje strani napovedali blokado Nemčije. Združeno angleško francosko broàwje bombardira porte, ki branijo vhod v Dardanele. Turki se dobro branijo. Boji v Karpatih južni Galiciji, Ruskipoljski, se nadaljujejo. V vzhodni Prusiji je Hindenburg zopet premagal Ruse, mnogo \> J J O \> J J o o je ujetih (100.000) drugi ranjeni ali mrtvi. Trdi se da je deseta ruska armada uničena in se jih je le malo reŠilo.4 ' Na Francoskem nobene premembe, Nemci in Francozi si stojijo nasproti v okopih in le tu in tam se vršijo brezuspešni napadi. Angleži zbirajo neprenehoma vojake in se pripravljajo za dolgotrajno vojno, ki jo hočejo končati le zporazpm Nemčije. Italija se pripravlja, govori se da konec marca ali meseca aprila napade Avstrijo. Kaj bo potem? Danilo piše malo, lìmmyje pri meni z Danilčkorn12 na obisku. 20.3. Vršijo se pogajanja z Italijo in govori se mnogo o J J O J J \> J o o tem. Gotovega ne ve nobeden. Pravijo da Avstrija odstopi Tren tino in del Friula do Soče. Moje osebno mnenje je, da ni mogoče nobene pogodbe in da pride do vojne z Italijo. Dao J o J j \> J nes se trdi z nekako gotovostjo, da so se pogajanja (posreduje tudi bivši nemški kancler Bulow) zyrHla z dobrim uspehom. V D ardane lah so Turki potopili več francoskih in angleških ladij, pri vsem tem napredujejo Angleži in Francozi in hočejo priti do Carigrada.43 V Galiciji in Karpatih, Ruskopoljskem neprenehoma boji. Pozjäje ostanejo skoro nespremenjene. Nemški podmorski čolni potapljajo trgovske ladje francoske in angleške, toda v primeru z mmmŠtevil- j j o J \> o nim trgovskim brodovju je uspeh le malenkosten. Draginja o J J J o J postaja občutneja. Bele moke sploh ni. Kruh, ki sega udobi je s pokvarjene moke in jako slab. Upanja do miru ni nobenega, in beda in pomanjkanje vsega je v perspektivi, Fjnmy o J J J o J J J -v7 je Še tukaj, Danilo Še v Sopronu, bojim se da bo mogel zopet na fronto, počuti se sedaj dobro in je tudi avanzimi.44 26.3. Premisi je padel! Ta novice je bila sicer pričakovana ali vendarje pretresla vso državo.45 Sedaj je mnogo odvisno od bojih v Karpatih. Bati se je, da bodo Rusi poplavili Ogrsko. Konstatiralo se je, da v Avstroogerski kma- j o J o lu ne bo več pšenice ne rži in do novega pridelka je Še daleč Sedaj rasle cena mesa. Voli se plačujejo k [ran] 180 za 100 kg. žjve vage (normalna cena 80 vinjarjev]). 3.4. Prešli so velikonočni prazniki in ostalo je vse skoraj nespremenjeno. V Karpatih se vršijo neprestano boji in Rusi počasi napredujejo, posebno pri prehodu Dukla. Na Francoskem takozvani »stellungskrig.«'6 Nemški podvod- \> o o J niki47 so potopili nekaj angleških trgovskih lady brez ^ ^i dali moštvu in pasažjrjem48 čas za se rešiti. Vsled tega veliko razburjenje na Angleškem. Polemike med ruskimi in italijanskimi listi o prihodnosti jadranske obale (Dalmacije). Rusijo smatrajo za slovansko državo, ki se ima po uničenju Austrije sestaviti. Italijani jo hočejo zase. Kožp delijo medved paje Še žjv. Pri meni na Opčinah je cela družina brez Danila. Florio in Fjnmy odpotujeta danes. Praznike smo preživeli, kakor da bi vojne ne bilo. 17.4. Cas mine in kri se preliva ali odločilnega se ne godi ničesar. Boji v Karpatih, da so bili grozoviti. Govori se o j J o \> o ogromnih zsubah Rusov. Austroogri se junaško branijo. O »O O J J Zadnje dni je klanje nekoliko ponehalo.49 Na Francoskem in v Belgiji nespremenjeno. Ravno tako v Ruskejpolskoj. Upanja do miru nobenega. 38 V noči iz 2. na 3. februar 1915 so Turki in Nemci neuspešno poskušali priti preko Sueškega prekopa. Angleži, Novozelandci in Avstralci pa so jih pregnali na črto Gaza-Berševa. 39 Tri mesece po odhodu princa 1 lohenloheja ga je zamenjal kot cesarski namestnik za Primorje s sedežem v Trstu Alfred, baron von Fries-Skene (17. junij 1870, Budva-16. december 1947, Dunaj), ki je bil prej deželni predsednik na Koroškem. Cesarski namestnik za Primorje je ostal do konca prve svetovne vojne. 40 podmornicami 41 Nemška zmaga v Mazuriji februarja 1915. 42 Vnuk Ivana Goriupa. 43 18. marca 1915 sta Britanija in Francija v Dardanelah izgubili sedem velikih ladij. 44 napredoval 45 22. marca 1915 se je predal oblegani Przemyšl (danes v vzhodni Polj siri). Rusi so zajeli devet avstrij sirih generalov, 2.500 oficirjev, 120.000 vojakov. 46 »Sedeča vojna« - frontni način bojevanja ali pozicijsko bojevanje. 47 podmornice 48 potnikom 49 Od decembra 1914 do aprila 1915 so potekali boji na Karpatih v zimskih razmerah. Avstro-ogrska vojska se je branila pred ruskimi napadi. Italija se pripravlja, Ra%ni časniki in ljudski shodi silijo v boj. Vlada molči. Draginja Še vedno raste, kruh ki se ga težko udobi je tak, daga ni mogoče užjti. Moko (fino) prodajajo po k [roti] 2,50 kg pa le skrivaj. V mojih posebnih razmerah nobene spremembe. Danilo je Še vedno v Sopronu, bojim se da bo kmalu moral na fronto. Emmy piše z Dunaja o draginji. Moja hiša in dvorišče ter gospodarska poslopja slutijo vojakom, nisem gospodar na lastnih tleh. Vsaki dan se obirajo re kruti na dvorišču in jih pošiljajo v ra^ne garni^ije. 26.4. Intervencija Italije, da je gotova in neizogibna. Včeraj se je govorilo o »ultimatum«. Časniki ne smejo o tem pisati in ljudstvo je grobno razburjeno. Pretekli teden so bile demonstracije v Trstu radi pomanjkanja kruha. Demonstranti so razbili mnogo Šip, posebno v hotelu Excelsior, kjer se shajajo častniki, ki imajo ponoči v veliki dvorani prave orgije, in ne manjka Šampanjca in lahkih žensk. Vsi cksarsko] klraljevi'] uradi se pripravljajo na odhod Trsta, 12.5. Nemci in Avstrija so premagali Ruse v Karpatih in jih pognali nazaj. Tarnov in Gorlice zppet v avstrijskih rokah. Rusi, da so izgubili 100.000 ujetnikov in 50.000 da jih je padlo, ozimna so bili ranjeni.50 Nemški podvodnih je potopil »Lusilanijo« eno največjih in najlepših ladij na svetu. Od 2200 ljudi se je rešilo le okoli 700 vsi drugi so Šli s parnikom v globino.51 Ta vest je razburila javno mnenje v Ameriki, kjer raste sovraštvo proti Nemcem. Avstrijski podvodnik je potopil francosko križarko »Gambetta« z 700 mornarji.52 Turki se branijo v Dardanelih hrabro in imajo Angleži in Francozi velike %gube, brez da bi mogli kaj doseči.53 Pričakuje se vsaki čas, da Italija nastopi proti nam. Odločitev, da pade v teku tega tedna. Tukaj je polno vojaštva, ravno tako na Goriškem, Kranjskem, Koroškem. Draginja vedno večja. Moka po 4 krone kg. Kruh se tukaj o j j j o j na Opčinah sploh ne udobi. Danilo Še vedno v Sopronu piše, da se je zvenil nogo in da težko stopa, Zdenko upa, da ga j \> o \> j j o bodo sprejeli v kadetno Šolo. Rad bi Šel na Dunaj pa se bojim, da bi med tem pričela vojna z Italijo in bi ne mogel se vrniti. Tukaj vlada razburjenje in vse pričakuje j težkim srcem odločitev Italije. 4.6. Koliko se je dogodilo od 12.5.1 Na binkoŠtno nedeljo je Italija napovedala Avstro Ogerski vojno (23.5.). Dosedanji zavetnik je poslal sovražnik kakor je bilo pričakovati. Tukaj v Trstu se je vedlo, da pride prej ko slej do 50 1.-3. maja 1915 so Nemci prebili rusko fronto med Gorli-cami in Tarnovom in 3. junija znova zasedli Przemyšl. 51 Britansko-ameriško potniško ladjo Lusitania je potopila nemška podmornica 7. maja 1915 pred južno obalo Irske. Od 1.959 potnikov in članov posadke jih je umrlo 1.198. 52 Francosko oklepno križarko Gambetta je potopila 27. aprila 1915 avstro-ogrska podmornica južno od italijanskega škornja. Od 821 mornarjev jih je umrlo 684. 53 25. 4. so se antantne sile izkrcale v Galipoliju in se vse leto neuspešno bojevale proti Turkom. tega. Na Dunaju so bili seveda kakor navadno slepi in gluhi. Do danes so se vršile le male praske, sovražnik je vdrl na Koroško, južni Tirol in Primorsko. Naši hrabro branijo. Sko%i Optino vozijo neprestano vojake, kanone in vojni material. Sliši se tukaj streljanje težkih topov. Premisi so Avstrijci zppet vzeli Rusom. Srbi in Cemo-gorci sedaj umirajo. Govori se, da Nemci ne bodo poslali svojih čet proti Italiji, z ozjrom na Romunijo, ki bi v tem slučaju tudi posegla v boj. V moji hiši je vse polno vojaštva, vozovi, auto, kuhinje in druge vojaške oprave. V noči od 26.5. je letel italijanski »dirigibile«54 čez moj° Zbudilo me je streljanje, mislil sim, da so že Italijani na Opčinah. 28.5. sim odpotoval z otroci z namenom jih opremiti na Dolenjsko k floriotovim očetu. Čakal sim v Ljubljani do 1.6. a ni bilo mogoče J ^ o odpotovati na Dolenjsko. Zeleznična proga je bila samo za vojaštvo. Odločil sim se za vrnitev na Opčino, ker sim se spomnil, da sem odpotoval ravno na 30 letnico moje poroke in se mi zdelo, da mi mora to prinesti nesrečo. Danilo Še vedno v Sopronu, zadnja dopisnica 29.5. Ne udobi mojih pisem. Emmy piše pogosto in jo moj položaj tukaj dela skrbi, ker Gregorič55 piše, da bi se tam udobilo stanovanje, bom če bo mogoče odšel z otroci tja. Tukaj je ustavljen ves promet. Opčinskemu tranvaju je vojaška uprava pobrala bakrenaste žice, tako tudi tramvaju v Trstu, jesfvine se težko dobiva in po neverjetnih cenah. Ubogo ljudstvo trpi. Včeraj sim bil peš na Prošeku in v Trstu. V mestu so bili izgredi proti Italijanom, demonstranti so razbili vse v kavarnah Fabris, Chiazza, Venezia, Milano in drugih. Zažgali so palačo časnika »Piccolo« in skušali požigati tudi druge stavbe. Monument Verdi so j \>o o poškodovali i. t, d. Policy a je pustila delati, brez da bi posegla vmes. Vesel sim, da se naši ljudje niso udeležili teh izgredov, ki jih pošten človek ne more odobrili, 8.7. Se vedno nobene odločitve. V Galiciji so Avstrija in Nemci premagali Ruse in osvojili Lmv. Ob Soči dnevne bitke. Grmenje topov se sliši noč in dan.56 Naši se hrabro držijo proti Italijanski premoči. Vsaki dan nosijo ranjence skozi općinsko postajo. Po noči 5 t šega] m feseca] je vrgel italijanski zrakoplov i- O j l- j j o j \> j več bomb pri postaji državne železnice tukaj. Zbudilo me je pokanje. Bombe so dolge 51 cm, težke 35 kg. Eno, ki jo ni j J o \> o J razneslo so prinesli na moje dvorišče. Otroke sim spravil 14.6. na Dolenjsko k Gregmču, bil sim potem na Dunaju do 29.6. in se vrnil domu kjer sim našel vse v neredu. Vojaštvo je mnogo mojih stvari pobralo in odneslo,- tako vozove in »Vittorijo« komate in ra^no orodje. Na vrtu so bili tudi odelki, ki so poškodovali drevesa i. t. d. Nimam delavcev da bi opravili seno in moram pustiti, da se zgubi, ali prodati po nizki ceni, čeprav se bo kasneje plačevalo visoko. Hlapec Jež, ki se je izkazal nezanesljiv in je kriv, da seje v moji odsotnosti vse pokradlo 54 zrakoplov 55 Oče Goriupovega zeta Moria Gregoriča. 56 1. soška bitka (23. junij-7. julij 1915). gre preč. Vse moie zadeve gredo rakovo pot, in vojna bo o j j \> o j j trajala dokler bo vse razdejano. Bil sem obiskat Danila v Sopron, je zdrav in upa Še ostati tam. Emmy in Florio sta v Brezpvid, Ivan in Zdenko tudi. Sedaj sem čisto sam tukaj. 14.7. Emmy pife, da se v sim v Brezovici razmeroma dobro godi. Florio je odšel na Dunaj. Vojaške oblasti tukaj delajo te\koče zp »Passierscheine

j bomb na Opčino, od teh je počilo 7, ki pa po sreči niso napravile dosti Škode. Ena bomba je dolga 85 cm in vaga j J o o 55 kg. 57 prepustnice 58 Veliko italijansko oklepno križarko Amalfi (140 m) je potopila nemška podmornica (pod avstro-ogrsko zastavo) 7. julija 1915, dvajset navtičnih milj južno od Benetk. Utonilo je 67 mornarjev, večina se jih je rešila. 59 Italijansko oklepno križarko Giuseppe Garibaldi je potopila avstro-ogrska podmornica 18. julija 1915, pet navtičnih milj južno od Dubrovnika. Utonilo je 57 mornarjev. 60 Italijanski zrakoplov Città di Ferrara je sestreli] 8. junija 1915 avstrijski letalec Gustav Klasinc (rojen v Trstu 1884, umrl 1916). Zrakoplov je odletel iz Pordenoneja in bombardiral Reko, letalo pa ga je prestreglo nad kvarnerskim zalivom nekoliko zahodno od Lošinja. Sedem italijanskih letalcev iz zrakoplova je iz morja rešila avstro-ogrska tor-pedovka, dva pa sta v napadu umrla. 61 Italijanski zrakoplov Città di Jesi je sestrelil 5. avgusta 1915 avstro-ogrski protiletalski ogenj v bližini Pulja. 62 2. soška bitka (18. julij-10. avgust 1915). Danilo piše da bo mogel na jug ne ve se kam in kdaj. j o J o J Otrod in Emmy so Še na Dolenjskem. Videl sem streljati z Šrapneli na aeroplane. Z obrežja v Trstu se vidi zpečer topovski ogenj bliz] Monfalcona na kraški planoti blizu Devina (Doberdob). Streljanje se sliši nekatere dneve in noči nepretrgoma. 9.9. Nisem pisal celi mesec ker je le vedno isto in ni upanja, da bi kmalu sprememba. Galidja je skoro cela oproščena Rusov, le Tarnopol imajo Še in malo ozemlja Bukovine. Avstrija in Nemci so vzeli vse trdnjave na Rusko-poljskem in so onkraj Bresl-Ulovskega pri močvirjih Rakitno - Prijepet. Zadnje dni se Rusi ustavljajo in so tu pa tam začeli napredovali. Ruski car je prevzel osebno poveljstvo in je poslal dosedanjega generalis sima Nikolajevičd'3 v Kavkaz Na Francoskem se Nema drsijo v okopih in Francoz] napadajo brez uspeha. Na Balkanu je vse navzkriž računati je treba s tem, da bo tudi Romunija se pridružila Entanti in vstopila v boj. Italijani se kakor priznajo avstrijski častniki bijejo zelo hrabro, do sedaj pa niso dosti dosegli. Turki se tudi dobro držijo in Še vedno odbijajo vse napade pri Dardanelah. Računa se, da bo vojna trajala čez Moje zadeve se niso znatno premenile. Bil sem tri tedne na Dunaju. Danilo je prišel dvakrat j Soprona, Zdenko se pripravlja za vstop v vojaško Šolo. Danilo tož] čez bolečine pri srcu, drugi so hvala Bogu zdravi, V hiši je Še vedno j o o \> J vojaštvo in vse narobe. Travnike so popasli in poteptali, drva posekali itd. Na Dunaju računajo z gotovostjo na Zma.sp Nemčije in Astroogerske in so sploh optimisti, jaz se bojim da bo vojna Še dolgo trajala. 30.9. Včeraj nenadno dopisnica Danila, da mora v fronto. Hotel sim ga obiskati ali radi te^koČ zp doseči potni list — nemogoče. Bog ve kam ga pošljejo, jezi me, da tudi too o o j j j j \> krat gre kot vojak in ne kot oficir, čeprav je ž? 14 mesecev pri armadi. Zdenko je sprejet v Kadetnico v Breitensee (Dunaj), Ivan je napravil izpit in sim ga nastanil v Trstu pri g. Fellner. jaz ostanem zopet sam tukaj, do kedaj ne vem. Pozpr vzbuja Balkan. Bulgarija mobiliz]ra, ravno tako Grška, gotovo začne tudi tam na novo krvoprolitje. Italijani trdijo, da počasi napredujejo. Rusi napadajo Nemce & Avstrijce, menda uspeh ni poseben. Tudi Francozi nimajo uspeha čeprav z čudovito hrabrostjo napadajo nemške poz]cije. Avstrijci so preko Donave in Drine obstreljevali srbske poz]dje. Cene žjvil Še rastejo posebno meso, mast, olje, maslo dražijo in se težko dobivajo. Plačuje se vse to po 6 do 8 kron na kilogram. Italijanska velika vojna ladja 63 Aleksej Nikolajevič Kuropatkin, ruski general, (29. marec 1648-16. januar 1925), med letoma 1898 m 1904 je bil imperialni vojni minister Rusije in ga imajo za odgovornega za ruske poraze v rusko-japonski vojni. V prvi svetovni vojni je bil poveljnik severne fronte, v letih 19161917 pa generalni gubernator v Turkestanu. »Benedetto Brin« je Šla v %rak v pristanišču Brindisi, visoki neznani. 500 mož, da je izgubilo življenje.64 23.10. Nemci in Avstrijci prekoračili srbsko mejo. Belgrad imajo že v rokah. Srbi se junaško branijo. Bulgari so tudi napovedali Srbiji vojno in Šli če\ mejo. Uboga Srbija! Do danes je že velik del dežele t^aseden6'5 Angleži in Francozi so izkrcali armado v Solinu, ki se je že spopadla z Bulgari. Angleška flota je obstreljevala Deade- j \> o o J J J gatsch. Grška je prelomila besedo dano Srbom! Sploh se je v tej vojni pokaralo, da ne veljajo pogodbe in vsakà), ki ima močjo rabi in porabi %a smj° korist. Romunija se ne gane. Na Ruskem nič novega , ravno tako na Francoskem. Vsaki napad na pokrije stane veliko žrtev bre\ primernega uspeha. Italijani so tudi bolj živo nastopili. Ze pel dni se sliši močno streljanje, % okna moje sobe vidim streljanje topov pri Devinu in hribu Grmada, tako tudi furlanovejplanoti. Boji se vršijo na celi fronti od tirolskih hribov do morja.66 Do sedaj so Italijani malo napredovali in se Austro-vojska hrabro drži. Danilo je na Tirolskem Word in Brilegg kjer \> J O OO J sestavljajo novo baterijo j katero odide na fronto. Postal je vendar enkrat kadet, in je dovoljen, da pride v boj kot častnik. Življenje tukaj postaja vedno neprijetneje in skoro nemogoče. Promet je skrajno obtežen, pomanjkanje živil vedno hujše in \draven tega strah pred italijanskimi letalci, ki skoraj vsak dan letajo Če\ mejo in so metali že večkrat bombe na Nabrežjno enkrat na Prosek in danes tappet na Trst. O miru se sploh ne govori in je sedaj splošno prepričanje, da bo vojna Še dolgo trajala. 10.11. V Srbiji napredujejo Nemci Avstrfijci] in Bulgari, kar ni čud, če se pomisli, da je padlo že toliko Srbov v prejšnjih bojih in da jim manjka vsega, pri vsem tem se skupno in % veliko hrabrostjo branijo. Angleži in Francozi so do sedaj Srbom le malo pomagali. Italijanska ofenziva je sedpj končana, odbiti so bili povsod, Časniki pišejo, da so zgubili 150000 mož. Koliko žrtev je stalo Avstrijo o tem se ne piše. Danilo je ob Soči menda pri sv. Luciji, v strelnem jarku 200 metrov od sovražnika. Ivanu se godi v Trstu dobro in pravi, da se tudi nekoliko uči, kar ni njegova navada. Emmy in Florio kakor navadno godi se jima neprimerno dobro, seveda občutijo draginjo, kije na Dunaju že huda. Od 27.10. do 6.11. sim bil na Dunaju. Zdenko je v kadetnici, izgleda dobro in tudi v Šoli napreduje. Florio bo avanzimi Božič. Ko sim se vrnil na Opčino sim našel največji nered. Klet je oropana. Vse vino in žganje ukradeno, Škoda 12000 kron. 12.12. Srbi so popolnoma poraženi cela dežela v rokah Nemcev, Avstrficev] in Bulgarov. Srbska vojska se umika v Albanijo, vojaki umirajo od mra^a in lakoti na cestah, mnogo da so jih pobili Albanci, tudi civilno prebivalstvo, ki beži pred sovražnikom, da poginja kar trumoma. Grotta. Francozi in Angleži so izkrcali v Solunu 180000 mož na pomoč Srbom, ali ne morejo predreli bulgarske črte. Na Francoskem, Ruskem položaj skoro nespremenjen, tudi ni hudih bojev. Na Goriškem Lahi vedno napadajo, Gorica je vsled topovskega orna močno poškodovana.67 Avstrijska vojska j o o J J J J se izvrstno brani in ne pusti sovražniku naprej. Skoraj vse črte so ostale nespremenjene. Angleži trdijo, da hočejo vzdržati vojno dokler ne prernagajo Nemčije. Nemci pa se ne bodo pustili uničiti, to se iz dosedanjega teka dogodkov vidi, J \> J o o Krvi pa se bode žalibog Še mnogo prelilo. Danilo je na Mrz- j \> o o J J \> lern vrhu pri Krnu, Radnja dopisnici od 6. tfegaj mjeseca] S trapaci sedaj po zimi v gorovju so gotovo veliki in hvalim J J J \> O J o Boga, da ga je do sedaj obvaroval večje nesreče. Med drugim O O J J J o piše, da je stališče kjerje opazoval učinke topovskega ognja, dve minuti potem, ko se je oddalil bilo od sovražnega topa ra^streljeno. Ivan se uči nekoliko bolje kot dosedaj. Zdenko pa napreduje v kadetnici če% pričakovanje. Florio ne avantura in so ga potolažili X 500 kron remuneraci]'e.68 ja% sim padel in se poškodoval v desni rami, počasu gre na bolje in upam, da ne bo posledic. Življenje je grobno pusto in samo nada doživeti boljših dni me vzdržuje. 29.12. Leto je pri koncu in položaj se ne spreminja. Bulgari so vrgli Angleže in Fancoze nazaj. Govori se, da O O O \> \> \> J bodo Nema ^ Avstrijci prekoračili Grško mejo ter vrgli Francoze in Angleže na Solun v morje. Na drugih frontah nič posebnega. Zedinjene države severne /bnerike so poslale Avstroogerski t?elo energično noto paradi potopljene ladije »Ancona«.69 Danilo je božične pravnike prestavljen v II. linijo in nadomestuje t?ačasno poveljnika baterije. Zdravstveno stanje mojih in moje je raspneroma dobro in so se itpolnile želje itqpa%ene začetkom leta, drugo gre kakor hoče in more, zaključujem % srčno žpljo da bi leto 1916 prineslo s>a%eljeni mir, da bo mogoče t^ačeti zdraviti globoke rane, ki jih je vsekala vojna blagostanju in kulturnemu napredku Europe. 1916 Tretje in če Bog da t^adnje leto svetovne vojne. 2.1. Začne slabo, kako bo končalo %na Bog. Glasovi o miru se slišijo samo od nemške strani, medtem ko nasprotniki trdijo, da ne mirujejo do končne t^nage, dokler ne Ladjo je razneslo 27. septembra 1915 v Brindisiju zaradi sabotaže. Umrlo je 454 članov posadke, rešilo pa se jih je 407. Med 7. in 14. oktobrom 1915 so nemške in avstrijske sile ter Bolgarija napadle Srbijo, srbska vojska pa se je umaknila prek Albanije na Krf. 3. soška bitka (18. oktober-4. november 1915). 67 4. soška bitka (10. november-5. december 1915). 68 Denarno nadomestilo. 69 Ancona je bila popularna italijansko-ameriška potniška ladja, ki je vozila na progi Neapelj-New York. Potopila jo je 8. novembra 1915 na poti iz Messine proti New Yorku nemška podmornica pod avstro-ogrsko zastavo. Utonilo je več kot 200 potnikov. porabijo nemškega militarizma. Vredno to dosežejo se bo moglo Še dosti krvi preliti, ker so Nema danes skoraj povsod zmagjvalelji, in vsled tega tudi bolj ošabni kot nikdar. Danilo je od Soče odšel proti Crni gori. Ves čas vojne mora z ene fronte k drugej, medlem ko so vojaki, ki celo leto na enem kraju (enej fronti) služijo. 30.1. Rusi napadajo avstrijsko črto od Bukovice proti severu, ne da bi imeli kaj uspeha. Angleži in Francozi so Zapustili Galipoli in Dardanele kjer so izgubili mnogo ladij in ljudi, brez ^ bi bili kaj dosegli.70 Srbija je cela v rokah Avstroogerske Bulgarske in Nemcev. Crna Gora je premagana, kralj na Francoskem, tako tudi Veter srbski. Trdi se sicer, da se velik del Črnogorske armade Še upira, med tem ko oficialna sporočila pravijo, da se razproževanje vrši brez prelivanj a ^rvi. Gotovo je, da je skoraj vsa Crna gora v rokah Avslrij[cev], ki so tudi že Z0sedli del Albanije (Skader, Odersio) Italija drži Valono v Albaniji. Grki Še sedaj se niso odločili, ker sta dve stranki, kraljeva kije za Nemce, (kraljje svak Wil-helma) in Venicelisova,7' kije prijazna Untanti. V Belgiji in na Francoskem Še vedno boj v pozicijah (rovih) brez velike premembe. Danilo je sodeloval pri naskoku na Lov-čen, je sedaj v Cetinju, zadnja dopisnica 15.1. Bil sem od 12. do 26. zppet na Dunaju in našel vse zdrave. Tudi tam postaja vse vedno bolj drago in Flori in Emmy komaj shajata. 25.2. Tudi v tem mesecu se ni zgodilo nič odločilnega. Rusi so zav\eti Erzerum,72 Nema so na Francoskem nekaj napredovali. Položaj v glavnem vedno isti. Avstrijska letala da so vrgla bombe na Milan in druga mesta v Lombardiji. Italijani] so vrnili obisk z napadom na Ljubljano, ki pa se ni posebno obnesel. Sploh bi se moralo opustiti te Zračne napade na mesta, ki ležijo zfl bojno črto. Ubija se nedolžne %ene in otroke in ne doseže nič, pač pa raste sovraštvo med narodi. Ruski car, Sasonov73 in angleški državniki so zppet izjavili, da ne bo miru dokler ne bo Nemčija poražena, torej bo trajala vojna dokler bo vse uničeno'. Danilo je v Cetinju kjer se mu ne godi slabo. Zdenko se dobro uči, Ivan kakor navadno. Emmy Florio z Bubo so Zdravi in se jim ne godi slabo. Moje življenje je do skrajnosti pusto in prazno, nimam nobenega opravka, izključili so me od sodelovanja prijavnih stvareh, in razni moji »prijatelji« si hladijo dušo j tem, da mi kjer le mogoče Škodujejo na premoženju in ugledu. Zdra-ven tega mi dela vojaštvo Škodo v hiši, kije Še bolj podobna hlevu, in na zemljüäh, ni torej čuda, da sim slabe volje in 70 9. januarja 1916 so sile Antante dokončno evakuirale svoje enote iz Galipolija in Dardanel, kjer so v bojih izgubile 250.000 vojakov. 71 Grški premier Hlevtherios Venizelos. 72 Mesto v vzhodni Turčiji, od leta 1919 do 1920 del Armenije. 73 Sergej Dmitrijevič Sazonov (10. avgust 1860-25. december 1927). Ruski zunanji minister od septembra 1910 do junija 1916. čemeren, sreča Še, da se moja krepka narava brani in da sim telesno Še kolikor toliko zdrav. Naš denar zgublja vrednost. Napoleoni74 so davno po 37 kron, in živila po neverjetnih cenah. 19.3. Portugalska je sekvestrirala75 nemške pomike v svojih lukah. Nemčija ji je napovedala vojno. Med Nemčijo in Ameriko se meša ž? mesece radi potapljanja trgovskih ladij. Posebno Lusilanijo ne morejo Američani pozabiti. Amerika žusa in Nemčija se umika. Mogel je odstopiti \> o J o J J veliki admiral Tirpit\,76 ki je vedno zagovarjal podmorski boj do skrajnosti, in bi hotel potopiti vse trgovske ladje in tako sestradati Anglijo. Vri vsem tem je položaj jako resen. Romunija Še vedno pripravlja, Avstrijci so zasedli vso severno Albanijo. Nemci so napadli utrdbe okrog V er duna, padlo, da je 200.000 Francozov in Še več Nemcev.77 Verdun se Še deržj. Danilo je pisal, da pride na dopust, pa ga Še ni. Zdenko je poslal lepo spričevalo. Neverjetno je, da se človek počasi privadi tudi na take razmere kakršne so se razvile v tej vojni in vendar se živi- slabo ali dobro- in čas poteka. 3.4. V Parizu so se vršile konference zaveznikov sklenilo se je se vojevali do končne Z3nage- V noä 1-4. je Laski dirigibile vrgel zppet 6 bomb v bližini Opčinske železniške] postaje. Prestrašil sim se Še precej, toliko več ker je Ivan prvo noč spal zppet doma. Danilo ne piše, zpdnja dopisnica 15.3. Komaj pričakujem njegovih novic. Živila Še vedno dražja. 21.4. Rusi so vzeli Trapezunt ob Črnem morju. Nema oblegajo Verdun. Včeraj so italijanski] letaki vrgli v Trstu bombe. 9 mrtvih in 5 ranjenih med civilnem prebivalstvom. Opazoval sim streljanje na letalce, kipa je bilo brezuspešno. Danilo je pri meni in se odpelje (na) veliko nedeljo v Celje. Kam, daga od tam pošljejo ne ve. Nemški kancler je izjavil, da Nemčija ne namerava povrniti zasedene dele Rusije in Belgije. Ta izjava je stria vsako nado za mir. Čudno pa je, da se na Dunajski borzi kljub vsemu držijo kurz] raznih vrednostnih papirjev visoko, ker je znano, da imajo Zidje dober nos bi to kazalo, da upajo na definitivno zmago in umdne mirovne pogoje. J J J \> O O J O J 30.4. OdnoŠaji med Nemčijo in Ameriko so se tako poostrili, da se je bati, da pride do vojne napovedbe. Na Irskem revoltirajo tako zvani Sin-Feiner. Najbrž b0^ kma- 74 Napoleon je bilo popularno ime za 20-frankovski zlatnik iz obdobja Napoleona. O veliki inflaciji nam pričajo tudi razmerja med krono in dolarjem, lin dolar je bil vreden leta 1913: 4,96 krone, leta 1916: 7,95 krone, januarja 1919: 16,1 krone. 75 zasegla 76 Alfred von Tirpitz (19. marec 1849-6. marec 1930), nemški admiral in državni sekretar nemškega pomorskega urada od leta 1897 do 1916. 77 V bitki za Verdun od 21. 2.-21. 7. 1916 je skupno število žrtev doseglo 700.000. lu premagani in pobe^eni. Kut el Amano78 so Turki vzeli in ulovili 13000 Angležev (gotovo največ črnih). Verdun se se brani in Nemci le počasi napredujejo. Na drugih frontah ni posebnih dogodkov. Danilo je v Celju in opravlja skup novo baterijo. 14.5. Nemčija se je vdala v zadevipodvodnikov ameriškim zahtevam ali gotovo je, da ob prvi priliki pride do novega spora in vojne. Sedaj je nekaka utrujenost na frontah in se ne sodi nič posebnem, Ustaja na Irskem je udušena o J o J J mnogo ustaŠev postreljenih. V Avstriji se podpisuje sedaj t [ako] ilmenovano] vojno posojilo. Propaganda se dela na vse načine in se bo dosegla visoka vsota na papirju. Verdun se Še drži. Francozi in Nemci so enako hrabri in požrtvovalni, Škoda da se ta dva naroda sovražita in pobijata, kako bi svet napredoval, če bi se vsa ta energja porabila za napredek človeštva, rnesto za ubijanje. Danilo je iz Celja zppet na pot v Cetinje. Pisal je z Zagreba, Broda, Sarajeva, Mostarja, Hercegnovi. Emmy too J J O -v7 Žj čez neznosno draginjo. Jaz nisem udobilpotnega dovoljenja Za na Dunaj in sim po sili doma, Kjnalu bo leto dni kar je pričela vojna ^Italijo, koliko neprijetnosti sem doživel! 23.5. Obletnica vojne z Italijo. Avstrijci so pričeli 17. t[ega] m [eseca] z ofenzivo v Tirolu, do 21. so ujeli 2400 Italijanov, 170 kanonov etc. Trst je v zastavah (po sili). Danilo je v Kotorskih Bokah kot komandant II. Baterije in se ima dobro. 8.6. Ofenziva v Tirolu se nadaljuje, vnetje Asiago in Arsiero. 36000 ujetnikov 300 kanonov (Če je res).79 Nemci so z^amli v pomorski bitki, Angleži, da so \> o J o \> izgubili približno 130000 ton brodovja, Nemci le 62000 t [on]. Vsaj tako trdijo nemški časniki. General Kitchener se je potopil z Angleško bojno ladjo na potovanju v Ru-sijo.80 O miru se ne govori. Danilo je z Kotora preč in na poli v fronto, ne vem katero. Cene živil gredo Še vedno navzgor in na Opčinah %e cel teden ni kruha. Florio je poslal 1.7. 1916 fin [miteni] tajnik. 4.7. 'Rusi so pričeli ofenzivo v Volhinji, Galiciji, Bukovim. Bukovina skoraj cela zavzf ta. Pravijo, da so ujeli 78 Trdnjava jugovzhodno od Bagdada. 79 Bitka za Asiago, 15. maj-10. junij 1916. Sredi maja je avs-tro-ogrska vojska začela protiofenzivo na Tirolskem in prebila italijanske linije in dosegla začetek beneške nižine. Ker pa je 4. junija 1916 ruska vojska nepričakovana začela z napadi v Galiciji, so Avstrijci umaknili polovico enot in bili kmalu prisiljeni, da zapustijo večino novo zasedenih položajev. 80 1 loratio Herbert Kitchener (24. junij 1850-5. junij 1916). Zelo priljubljen angleški general iz številnih vojn, od leta 1914 vojni minister (upodobljen na plakatih za mobili- zacijo). 1-eta 1915 se je njegov vpliv v vladi bistveno omejil, v njej pa je ostal predvsem zaradi popularnosti. Junija 1916 je odšel na misijo v Rusijo. Na poti v Ar-hangelsk je britanska oklepna križarka 1 lampshire trčila ob nemško mino in se potopila. 200000 Avstrijcev. Kalomea padla. Sedaj nekak premor. Italijani so porabili priliko ruske ofenzive in napadli z močno vojsko med Brento in Adižpj. Arsiero in Asiago Zppet v laških rokah. Avstrijci se počasi umikajo brez ve~ likih izgub. Tudi Angleži in Francozi so ofenzivno nastopali v Belgiji, Nemci so bili prisiljeni se umakniti in prepustiti nekoliko jarkov v popolnoma opustoŠenem ozemlju. Tako tudi pri Verdunu. Od Gorice in Monfalcona se sliši močno streljanje in menda napadajo Italijani], jaz sim bil od 18.6. do 2.7. na Dunaju, našel sem pri Emmy vse v starem redu. Zdenko je dovršil dobro Šolsko leto pridobil odlikovanje (doppellte) in je Šel na Ogersko v Kassa (Visoke l'afre). Na Dunaju sim našel Alojza j Prošeka. Bil je ranjen v Galiciji. Dve krogli (srapnel) sta mu Šle skozi stegno, brez da bi bile taknile kosti ali glavne žjle, tako da bo kmalo ozdravel brez P°~ sledic. Sreča v nesreči. Danilo je v Tirolu (Rovereto) in je večkrat pisal a od 23.6. do danes ni več nobenega znamenja od njega. Kar me skrbi, ker so Italijani 24.6. pričeli z ofenzivo. O miru seveda ni govora, povsod so sedaj stopili v ofenzivo nasprotniki, med tem ko se Nemci in Avstrijci junaško branijo in stane vsaka mala pridobitev sovražnike težke zgube. 22.7. Rusi, Angleži in Francozi nadaljujejo ofenzivo. Se vedno brez posebnem uspeha, Zgube na obeh straneh \> J o J o velike. 29.7. Vedno isto. Izjave angleških in ruskih državnikov pustijo malo nade do bližnjega miru. Na Doberdobu relativen mir. Ze 14 dni se sliši le po malem streljanje. Nemci so poslali trgovski podvodnik Deutschland v New-york, z, napetostjo se pričakiuje, če se mu bo posrečilo se povrnili z blagom v Nemčijo. Občuduje se pogum in iznajdljivost Nemcev. Zdenko se je vrnil z Ogerskega na Dunaj. Od Danila Zadnja dopisnica 19.7., je na fronti v tirolskih hribih (Pas u bio). 5.8. Boji na vsih frontah. V verhovnem poveljstvu spremembe. Na ruski fronti Komandira Hindenburg tam je tudi nadvojvoda Kari, 2.8. so ustrelili tukaj 4 ruske ujetnike. Imeli so jih ^aperte zadnjo noč v moji hiši. Ustrelili in Zakopali so jih na živinskem trgu na cesti v Bane. Meni so se mladi ljudje smilili, zgrešili so menda samo to, da so hoteli pobegniti, in so mogli pustiti življenje daleč od domovine j o o J \> J J samo zato, ker so jo preveč ljubili. Danilo je Še na fron ti v Tirolu. Menda na jako eksponiranoj poziciji visoko v hribovju. Tožj čez mm\ in mokroto. V drugi polovici avgusta je poslal Leutnant.81 o j o J J 7.8. Včeraj ob 7 uri zjutraj zppet zpačni napad na Opčino. Ena bomba je padla na moj vrt druga na dvorišče. V mali hišici likoma vrta je tretja bomba ubila ubogo bolano ženo, ki z otroci ležala v pritlični sobi. Otroke so poročnik potegnili žive in le tnalo opraskane iz groblje. Stal sim le j o \> J \> o J nekoliko korakov oddaljen od te hišice in slišal žvižganje padajoče bombe. Zračni pritisk ob eksploziji me je vrgel ob tla, in sem se prestrašil Še precej. Bomba, kije padla na vrt se po sreči ni razletela. Od 3.8. naprej streljajo na fronti Monfalcone-Doberdob kakor Še nikdar — dan in noči2 Italijani napadajo nase pozjdje, kakor se kaže brez uspeha. Včeraj sim videl boj v zraku med dvema letalcema. Avstrijec (Banfieldf3 je sestrelil italijanski] »Caproni«]4 kije padel blizu sv. Križa. Boj se vršil nad Opčino in je ranjeni Italijan imel Še moč voziti proti fronti. Ujetega so vozili v Trst. 1.9. Mesec avgust mi bo zp vedno v spominu, koliko sem dožjvel v tem Času. Gorica je padla. Doberdobska planota je v rokah sovražnika, fronta se je Še približala Op-činam. Italijanski] »derigibile« je ponoči metal bombe od katerih je ena poškodovala vilo Pietzuk, druge so padle tu pa tam brez posebne Škode. Po noči smo tekali v klet in strahoma poslušali pokanje bomb in Šrapnelov. Zdenkota, kije bil na dopustu in ki se je največ prestrašil sim poslal Zopet na Dunaj, jaz sim najel sobo v Trstu in hodim vsaki večer spat v mesto. 27.8. je napovedala Italija Nemčiji vojno.Romunja pa Avstroogerski. Romuni so na SedmograŠkem imajo že Kronstadt in druga mesta. Grška se pripravlja in bo prav v kratkem času stopila v Entanto in napadla Bulgare. Tako se sklene železni obroč, ki $uga vdušiti v krvi Nemčijo in Avstroogersko. 20.9. 10. tjega] mjeseca] sim odpotoval na Dunaj. Ivan ostal sam na Opčinah. Na Dunaju je pomanjkanje Živil, Občudujem potrpežljivost ljudstva, ki čaka ure in ure v vrsti za udobiti malo krompurja, zabele, kruha itd., tudi pri slabem vremenu na cesti pred prodajalnami. 21.9. Zdenkota sim odpremil v Traiskirchen v artilerijsko kadetnico. Komandant neki general se zdi prijazen človek, prostori lepi in obširni na Širokem polju. Zdenko je Zadovoljen, da se mu je posrečilo postati artilerist. Rumuni so zasedli dober del SedmograŠke, tepe ni pa so od Nemcev in Bulgarov v Dobrudžj. Italijani so poskušali prodreti na Kraški planoti, bili so krvavo odbiti. Francoz] in Anglež] imajo nekaj uspeha proti Nemcem. Rusi ne napredujejo vkljub velikih mas, ki postavljajo v boj in je položaj v Bukovim, Galiciji in Ruskopoljskej nespremenjen. 3.10. 30.9 sim se vrnil z Dunaja, Doma sem naj de l vse v največjem neredu. V hiši in dvorišču je vojaški Personal Sammelstelle,w dnevno pridejo in grejo vojaki. Prenočujejo po vseh prostorih, vse poma^ejo, polomijo, odnesejo, 82 6. soška bitka (6.-17. avgust 1916). Napadi na Krasu so se začeli že 4. 8. Italijani so zasedli Gorico. 83 Baron Gottfried von Banfield, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as (1 lercegnovi, 6. februar 1890 -Trst, 23. september 1986). 84 Bombnik Caproni - tip italijanskega vojaškega letala. 85 zbirališče kar se da odnesti itd. Pritožbe ne pomagajo. Komandant neki Madjar misli, da je na sovražnih tleh — ali vsaj dela tako. Danilo je zopet komandant II. linije, Ivan je napravil izpit in hodi v 7. razred. Emmy in Florio se imata dobro in do sedaj najmanj občutita posledice vojne. Rumuni so bili tepeni pri Kumannstadt, Francozi so nekaj napredovali ob reki Somme. Rusi Še vedno napadajo v Galiciji in Bukovim. Angleški minister Floyd George je ponovno izjavil, da ne bo miru do konečne Entente, tudi če bo trajala vojna Še leta in leta. In tukaj manjka že vsega, Ze več dni ni ne kruha ne tnoke. Na Grškem je revoludja, ker se kralj brani stopiti v vojno proti Nemčiji, Danes grozno bobni na kraški planoti. 12.10. Italijani so nekoliko napredovali na Krasu pri Novavasi.86 Rumunci so tepeni in vrženi iz SedmograŠke. Kostanza v Romuniji ob Črnem morju vzeta od Bolgarov. Na Grškem se vedno meša obstojijo dve vladi, kraljeva in Veniselisova, Na francoskem vedno boji tako tudi v Bukovini, Kaže, da bo vojna trajala Še letal 20.11. Sedaj imajo skoraj povsod nasprotniki ofenzivo. Nema in Avstrijci se branijo. Le v Romuniji napredujejo Zavezniki. Sarailové7 armada je prevzela Manastir v Albaniji. Na francoskem so Nemci pustili nekaj jarkov Francozom. Italijani so na Krasu Še nekoliko napredovali. V severni Ameriki, da je zagotovljena zppetna izvolitev dosedanjega predsednika WilsonaP Govori se o posredovanju neutralnih vlasti glede miru. jaz mislim, da bo do miru Še dolga in krvava pol, Bil sim od 1. do 15. tjega] mjeseca] zßpel na Dunaju. Prodal sim delnice in kupil hišo Pressgasse 6. Florio je poslal ministeri]alni podtajnik. Danilo piše, da je v bolnišnici v Trento radi neurastenije, menda ima ubogi zadosti vojne in Želi miru kakor vse Človeštvo. Zdenko tudi v novi Šoli dobro napreduje. Ivan kakor navadno. Moje življenje je mizerno. Hiša vse narobe, če hočem jesti moram si kuhati sam, sploh žjvim brez vsake komoditete in se čudim, da vse prestanem. 22.11. Sinoči ob 9 uri je umrl cesar Fran Josip. Mož je ž]velpredolgo za nesrečo svojih narodov. 19.12. Rumunja je premagana, Bukarest zflvzpt in zvezne vojske marŠirajo skoro neovirano proti reki Serelh. Tudi Rusi v sevemej Dobrudžj se umikajo. Sarail ne more Čez Manastir naprej. Ob drugih frontah nič novega, \> J J o J o Senzacija je, da so osrednje vlasti ponudile mir, čaka se Z napetostjo odgovor nasprotnikov. Moje mnenje ostane da je mir sedaj nemogoč in ga Še dolgo ne bode. J o o o Nemški podvodniki potapljajo kar zpporedoma trgovske ladje Entente in neutralnih dežel. Ogromne vrednosti 86 8. soška bitka (10.-12. oktober 1916). 87 Francoski general Maurice Sarail. 88 Thomas Woodrow Wilson (28. december 1856-3. februar 1924), predsednik Združenih držav Amerike v letih 19131921. gredo na dno morja vsaki dan. Velikanske množine žita in drugih živil se zgubijo, ljudstvo pa strada. Na kraški fronti je sedaj skoro mesec dni mimo. 17 tfega] mjeseca] je bil novi cesar Karol na Opčinah in v Trstu. Danilo je na dopustu na Dunaju. 13.12. Odgovor Fintante na ponudbo osrednjih vlasti glede pogajanj za mir je kakor je bilo pričakovati popolnoma negativen. Dokler ne porazijo Nemčije nočejo mirovati. Božič in novo leto sem preživel na Dunaju pri mojih. Brez Ivana, kije ostal na Opčinah smo bili zbrani vsi. [1917] 13.2. Dolgo sim se obotavljal nadaljevati žalostno kroniko. Nada nekaterih, da bo vojna kmalu nehala je Šla po vodi, in to kar pride bo spiovo Še slabši od lesa kar je j o o J minulo. Žitna je letos huda in je zadržala vojevanje skoraj povsod. Govori se, da splošna ofenziva Fintante prične precej, ko vreme dovoli. Najvažnejši dogodek je že dol"0 pričakovani prelom zveze med Severno Ameriko in Nemčijo, kot posledica po-oistrenem podvodniŠkesa vojevanja. Nemci so dosesli z J O J O J J o \> brezobzirnim uničevanjem blaga in življenja sovraštvo celega sveta. Cesar Karol je odslovil vse stare gospode, ki so bili staremu cesarju najbližji, Beck, Schiesal, Montenuovo, Paar, Bulfras etc. so Šli v penzijo, govori se da so odpravljeni tudi nadvojvjoda] Friedrich in general Conrad. Bil sim na Dunaju in se udeležil kot predsednik tržaške kmetfijske] družbe audijence pri cesarju, ko so se mu poklonili zastopniki kmetijskih organizacij. Na vprašanje cesarjevo o tukajšnjih razmerah sim mu te na kratko pojasnil. Danilo je sedaj v Sopronu pri Kadru. Ivan je bil 10.2. pred naborno komisijo in je zfičasno oproščen radi srčne hibe. Uči se dobro. Zdenko dobro napreduje. Florio dela mnogo kakor vedno, Emmy toži čez fnizerijo in draginjo. V noči od 10 tm. je bil zppet napad z bombami na Opčino. 4 bombe so padle blizu moje hiše ubile eno osebo in napravile precejšnjo Škodo. Slučajno sim spal doma in se Zppet prestrašil do mozga, sklenil sim spati za naprej v Trstu dokler se ne premenijo razmere. 27.2. V noči 24.2. je zppet laški zrakoplov metal bombe in sicer tokrat blizu postaje južne železnice. Ranjenih je bilo več ruskih ujetnikov v eni baraki, druge posebne Škode menda ni bilo. Pričakuje se v kratkem napoved vojne j strani Severne Amerike Nemčiji in Avstroogerski, to bo Začetek konca. 20.3. Najvažnejši dogodek je revolucija na Ruskem?9 Car Nikolaus je bil prisiljen odstopiti. Brat njegov Mihail se je nasledstvu odpovedal. Ne ve se Še kdo bo car, in če bo sploh Še kdo. Duma seje pokazala nepričakovano energično. Dosedaj prihajajo samo pomanjkljive vesti in se ne zpe nič 89 Februarska revolucija 8. 3. 1917. natančnem. V Rusiji bo po moji misli mnoso krvi preteklo o J J J o J preden se bodo razmere utrdile na novo. Govori se, da so Ansleži pomagali napraviti prevrat, za to da bi ne car o \> J o J J \> sklenil miru z Nemčijo. Carica je Nemka in nje vpliv, da je bil mogočen. Gibanje se bo .spiovo Širilo in masa ljudstva bo silila na to, da se vojna konča. Danilo piše, da je prestavljen v dmsi Resiment in da ere v Linz- o o o \> 29.4. Amerika je Nemčiji napovedala vojno!90 Avstrija je vsled tega pretrgala diplomatično zpezp ž njo. $e~ verna Amerika se pripravlja za vstop v boj, sredstva čez katere razpolaga so ogromna. Nema vendar upajo, da ne bo mosja mnoso vojaštva prevoziti čez ocean in s« tukaj o o j v v» v» o J vzdržati. V Rusiji se vedno meša, vidi se da je več strank, ena hoče z Entanto vojno nadaljevati do Z!na'ie> druga je za pogajanja z Nemčijo, tretja hoče precej mir za vsako ceno. V vojski da ni več nobene discipline, ljudje da zppuŠčajo jarke in se vračajo domov. Pri nas je pomanjkanje, posebno v mestih ljudje stradajo. V Istri in Dalmaciji, da umirajo ljudje tu pa tam prktično od glada. Zdenko je bil velikonočne praznike na dopustu na Opčinah odpotovati je moral bolan, piše, da je sedaj zppet dober. Danilo, kije hotel z Linzp domovje bil ustavljen v Fjubij ani in je tam čakal 10 dni na dovoljenje se peljali....9' [enkrat v drugi polovici junija 1917] ...jpo- manjkajnje žjvil in drugih potrebščin postaja vedno bolj občutno. Zraven tega je Še to, da vlada po vsej monarhiji neobična suša, in se je bati slabe letine. Bil sim na Dunaju od 19. maja do 15. junija, videl sem tam tudi Danila, kije prišel z Finca in Zdenkola. Godi se jima dobro. Emmy je brez dekle, Florio kašlja in je nervozen, treba mu počitka in boljše hrane. Na Dunaju je Še več mizerije glede žjvil kakor pri nas. Konstatiral sim, da sem od začetka vojne zsubil na teži 20 ko. to je menda splošno. Naša valuta sre »O \> J J o vedno navzdol. V Svici velja 100 kron le 43 frankov.92 Na Dunaju je sklican po 3 letih državni zbor. Novi duh vlada. Cehi stav j o zahteve, ki bi pomenjale konec Avstrije, ravno tako Jugoslovani. Poljaki stremijo po lastni samostojni državi, ki naj bi obstajala iz vseh delov stare Poljske, ki so sedaj razdeljeni na tri dele. Pri glasovanju o novem zborničnem poslovnem redu so vse ne nemške stranke nastopile proti Nemcem in dosegle večino za predlog češkega posi [anca] Franta. Vprašanje je, če bo mogel državni zbor pri takih razmerah delovati. Nema bi hoteli nadvlado, kakor do sedaj ali razne narodnosti so se probudile, zahtevajo svojo pravico in se ne bodo uklonile manjšini. In lakota žuga! Juli 5. Rusi o katerih se je mislilo, da sploh ne bodo več posegli v boj so napadli Galicijo in začeli novo ofenzivo. Dosegli pa niso fnnogo... P odvodni kipotapljajo zaporedoma trgovske ladje, Nemci publicirajo mesečno približno tonažp, ki sre pod vodo, in so res sorostasne Številke. Se ve da Ano J o 90 Združene države so napovedale vojno Nemčiji 6. 4. 1917, Avstro-ogrski pa 7. 12. 1917. 91 1 in list je bil iztrgan, zato besedilo manjka. 92 Leta 1909 se je za 100 kron dobilo 105 švicarskih frankov. gležj pridno zidajo nove ladje ravno tako Američani, tako da se brodovje vedno zppet dopolni, dolgo pa to ne more trajati. Avstrijski parlament je kot pervo delo zpiŠal plačo poslancem na 1000 kron mesečno za d°bo funkcije, če je parlament sklican ali ne. Cesar Karol je pomilostil vse radi političnih zjoiinov in prestopkov zaprte in obtožene. To je v prvi vrsti v korist Cehov, in se zato Nemci jezijo. Poslana Kramar, Klofač in drugi zpdobijo prostost.93 Nema bi radi videli viseti vse one, ki se ne klanjajo germanski oholosti. Bil sem zppet na Dunaju od 19. do 29.6. Obiskal sem Danila v Unt^u (vožnja po Donavi) in bil tam par dni. Dosegel sem pri ministerstvu za kmetijstvo podporo v spisku kron 9000- za našo kmetijsko družbo, kar me prav veseli. Na Opčinah je vse polno vojaštva, hiša vsa zasedena postaja počasi podobna rat^yalini, travniki so vsi poteptani in popaŠeni. Sena letos ne spravim prav nič. Sicer pa mine mesec za mesecem, vse gre kakor, da bi moralo tako biti. In do miru je Še daleč. 17.7. Na Nemškem je odstranjen kancelar Betmann-Halleweg, imenovan je na to mesto neki Dr. Michaelis.94 Govori se, da je močna stranka \a mirovna pogajanja posebno socijalisti in centrum. Florio je z družino v Kostanjevici na Dolenjskem. Pričakujem, da pride Zdenko na dopust, Danilo je Še v Lint?u. 21.7. V zadnjem Času se akcije pomorskih družb na Bort?i na Dunaju in v Trstu neverjetne cene dosegle. Mojih 25 delnic Premuda sim vsled prigovarjanja uradnika Zivno-stenske95 tukaj prodal po 320 kron in so danes po 1000 kron. Sploh imam v vsakej stvari smolo in me je stara sreča popolnoma popustila. 26.7. Nema zAvstrijci so prešli v ofenzivo proti Rusom. Tarnopol, Stanislav, Nadvorna zasedene po Nemcih ozjrjoma] Avstrijcih. V ruski vojski ni nobene discipline in se vsled tega ratini oddelki umikajo med tem, ko se drugi obupno branijo. Danilo piše, da more tappet na fronto. Zdenko je že nekaj dni doma. Florio je dobil podaljšanje dopusta in je Še v Kostanjevici. 22.8. Danes je ravno 26 let, kar sem se preselil z Prošeka na Opčino in sim begune: 18. tfegaj m fese cal je j O t- O j t- j j priletela prva 'franata na vas in sicer na dolenjem koncu "3 Poslanca, Čeha Karel Kramar (1868-1942) m Vaclav Ja-roslav Klofäc (1868-1942), sta se zavzemala za neodvisno Češko in vodila protihabsburško politiko; aretirana in obsojena sta bila leta 1915, pomiloščena pa julija 1917; nadaljevala sta prizadevanja za neodvisno Češko. 94 Theobald von Bethmann-1 IoUweg (1856-1921), nemški kancler od leta 1909. Odstopil je 14. julija 1917, zamenjal pa ga je Georg Michaelis (1857-1936), ki je ostal kancler do konca oktobra 1917. 95 Uradnik Zivnostenske banke. Zivnostenskä banka je usta- novil češki kapital leta 1868. Imela je svoje izpostave tudi v Trstu. Po letu 1918 je postala osrednja češkoslovaška banka. blitpi ceste na Prosek kjer se deli cesta na državni kolodvor. Skočil sem k Danilu, ki je bil doma na dopustu pred odhodom na fron to in čudila sva se, da italijanska artilerija na tako daljavo (ca 22 km) obstreljuje našo vas. Ce\ nekaj minut prileti druga granata in zapustili smo hišo, in odšli v j o o \> j hrib proti Banom. Streli so redno padali vsakih 7 minut in smo do večera opazovali učinek granat, ki so največ priletele blipu obeh železniških postaj, pa tudi tu pa tam v vas. Tako je padla ena blipu cerkve druga blipu hiše Hribar, tretja za Kovačevo hišo itd. Pokanje je bilo grobno in pri vsaki eksploziji se je dvigal gost siv dim visoko proti j j o o j oblakom. Granate so bile, kakor se je pozneje konstatiralo v premeru 35 cm. Odločil sem se z Ivanom in Zdenkotom v Trst, Danilo pa je, ko je nehalo streljanje Šel Še v hišo po kovčeg z obleko in se odpeljal z nekim vojaskirn avtomobilom. Bog ve kedaj ga bodem zopet videl, o j o \> j Streljanje na Opčino se je nadaljevalo po noči 19. in 20. tfega] mjeseca], 19. t^večer sim opremil Zdenko ta na kolodvor državne železnice v Trstu, da odpotuje v Traiskirchen. Komaj je imel votpni list, je priletela granata par 100 korakov od postaje in se razletela z močnim pokom. Zdenko, ki je bil radi dogodkov na Opčinah močno rapburjen se je prestrašil in tudi mene je pretreslo. Ločila sva se pred odhodom vlaka (med tem je padlo Še 6 strelov) in Zdenko je vendar srečno dospel v kadetnico in danes imam že njegovo dopisnico. Opčina se je izpraznila ljudje so zbežali in vzeli nekaj Živine in kar so mogli. Skozi več noči je ljudstvo spalo v hribu na prostem, slišati je bilo jok otrok in stokanje bolnih, pa tudi smeh brezpnislenih mladih ljudi. Ivan in služkinja Tončka sta se večkrat povrnila v hišo in pobrala nekaj obleke perila in drugih malenkosti. 4.9.1917 Ofenziva Italijanov (ednajsta) jim je prinesla nekaj uspeha. Vzeli so Sveto Goro in vdrli čez ^ P Kanalu (rojstna vas mojega očeta j na planjavo BanjŠčico, sv. Duha (strafelino važno). Trdijo, da so ujeli 27000 Avstrijcev. Trst je bil veikrat obmelavan z bombami in je vei ljudi mrtvih in ranjenih. Najel sem stanovanje v hiši Karla Malalana in spravil nekaj pohištva z Opiin. Vierajje bil Ivan potrjen v vojake, tako da so sedaj vsi trije sinovi vojaki Nema so vzeli Rusom rnesto Riga (350000 prebivalcev) in Še napredujejo proti severu. Valuta Še vedno pada austrijska krona velja v Svici 39 centjov], September] 22. Italijanska ofenziva potihnila. Govori se, da bo priiela avstrijjska] proliofenziva. Vojaštva gre mnogo na fronto. Na Ruskem je sedaj Kerenski6 nekak diktator in obenem generalissimus. Sedaj se sliši, da je general KornilonP7 poskušal pro ti njemu nastopiti, pa da se mu ni poste alo, to kaže da so razmere tam Še neurejene, in najberž Še dolgo ne bo vlade, ki bi imela res moi v rokah. Amerika je zpMa pošiljati vojaštvo na Francosko in pravijo, da dnevno izkrcajo vojake in vojni material. 96 Aleksander Fjodorovič Kerenski, predsednik ruske vlade od 3. avgusta 1917. 97 Ruski general J -avr Ci eorgievič Kornilov (1870-1918). Papež je poslal noto glede miru, Nemčija in Avstro-ogerska sta odgovorili od Entente se ne sliši nič. Danilo je na dopustu na Dunaju, Ivan je nastopil v 8. razred, Emmy piše malo. Življenje, ki ga imam sedaj — res ni vredno tega imena, 19.10. Zopet so i^javili francoski in angleški državniki, da ne odnehajo do poraza Nemčije. Kaže se pa na dosedaj, da bi bil ta cilj dosegliv. Nemci napredujejo na ruski fronti. Zavzeli so o tok Osel pri Rigi, ki da je močna postojanka proti Petrogradu. Novo je, da imamo sedaj Nemce tudi tukaj v Trstu. Na Kranjskem, da jih je več divizij pripravljenih na fronto Soä. Francozi i'tt da tudi pošiljajo pomoč na italijansko fronto in da se pripravlja 12. ofenziva, ki ima biti odločilna. Danilo piše, da ore zopet na fronto, Ivan je odšel kot vojak v Radkersburg o \> J J J J o in upa da pride v Zagreb k topničarjem. Ostal sem zopet enkrat sam. Sedaj je podražilo posebno vino, ki stane v gostilnah 6 do 8 kron liter. Klopec niti za Šivanje stane 10 kron. 10.11. 24. oktobra je pričela avstro-nemŠka ofenziva proti Italiji in je uspela čez vsako pričakovanje. Pervi dan so Združeni Nema in Avstrijci pri Kobaridu vrgli Lahe čez staro mejo. V enem tednu so bili že pri reki Tagliamento, potem ko so vzeli Udine Palmanovo itd. Do danes da je 250000 ujetih in 2300 kanonov v rokah zmagovalcev, ki so že čez Tagliamen to in proti reki Piave. V nevarnosti je cela beneška ravan. Na Ruskem je stranka boljŠevikov vrgla provizprično vlado, odstavila in zaprla ministre in Korenskega in hoče skleniti mir.98 Ponavlja se, da pridejo pri revoluciji na površje najradikalnejŠe stranke. Za Nemčijo in njene zaveznike je to sreča, da so Rusi obnemogli in da se bliža ruska država razpadu. Anglija in Francija, da pošiljajo Italiji na pomoč vojake in municijo. Napad Nemcev in Avstrijcev natanko preračun)en kaže Z uspehom, da so Nema v vojaškem obziru nedosegljivi. Danilo je na fronti, kje ne vem, zadnja dopisnica je od 22.10. in ka že, da je pri Nemcih, ker nosi pečat kaiserliche] Deut [sche] Feldpost.99 Ivan je v Varaždinu v oficirski Šoli, dodeljen 14. regßment] haubic. Moja prošnja Za potovanje na Dunaj je odbita, V Trstu je veliko pomanjkanje zjpil in mnogo ljudi umrje vsled obnemoglosti, posebno starejši težko prestajajo lakoto. Emmy piš e tudi o mizeriji na Dunaju. DecfemberJ 14. Ofenziva proti Italiji [se] nadaljuje, vendar gre sedaj bolj počasi. Italijani so se uprli ob reki Piave. Anna da Konrad, kije imela prodirati v Tirolu ne more naprej, četudi ima delne uspehe v hribovju. Na ruski fron ti je odmor in se vršijo pogajanja za premirje. Na čelo ruske vlade sta stopila Lenin in Trvt^ki, ki hočeta, da se vojna za vsako ceno konča. Na Portugalskem zppet enkrat revolucija z obstreljevanjem glavnega mesta z morja. Ameri- 98 Oktobrska revolucija 6-7. november 1917. 99 Nemška cesarska vojaška pošta. ka je napovedala vojno tudi Avstriji in pošilja naprej čez morje svoje vojake in vojni material. Do sedaj Še niso posegli v boj ameriški vojaki. Angleži vzeli Jeruzalem.im Tukaj v Trstu je italijanski podvodnik torpediraj in potopil vojno ladjo »Wien«.101 Sedaj je podražila neverjetno obleka, perilo, čevlji in druga oprava, plačuje se vse to 5 krat do 20 krat čez normalne cene pred vojsko. Bil sem od 23.11. do 12.12. na Dunaju. Danilo je na dopustu. Bil je z Nemci pri Kobaridu do Piave in neki čas comandant von Corri-diecco. Nemci da ropajo in pošiljajo na nemško vse, kar se jim zdi vredno, sploh postopajo vojaki tako kakor se čita, da so postopali v 30 letni vojski. Ivan je v Varaždinu in se mu godi dobro. Zdenko Zdrav in napreduje kakorponavadi dobro. 15. decembra 1917. Danes sim prodal hišo na Opčinah. Leta vojne, ki sem jih preživel so me utrudila in nasilstva od strani vojakov in vojaške oblasti so mi tako Zoprne, da se umaknem od tod kjer sim preživel polovico Življenja, Težko sim se odločil in sem gotov, da mi bode vedno žal 31.12. Končalo je četrto leto svetovne vojne. Ko sem Začel pisati te opomine bi si ne mogel misliti, da zmore ta grozota tako dolgo trajati. Hvaležen sem Bogu, da je do O \> O J \> O J sedaj ohranil zdrave moje drage in mene, in upam da bo leto 1918 vendar prineslo toliko zaželjeni mir. V Italiji nič novega. Italijani se branijo ob reki Piave in v hribih med Piavo in Brento. Le z, velikimi žftvami dosežejo Nemci z Avstrijci tu pa tam male uspehe. Z Rusijo se Še pogajajo za mir, upanje je da se doseže sporazum. Sedaj je premirje. Na Francoskem se Nemci držjjo v starih pozicijah proti vsem napadom Francozov in Angležev. Amerika pa vedno pošilja nove vojake, ki se Še v Franciji ve^bajo. Danilo je na Dunaju obolel in je v vojaški bolnišnici. Ivan je bil tukaj na dopustu 4 dni, je zdrav in vesel in se mu tudi v oficirski Šoli godi dobro. Zdenko je bil Za Božjč s tovariši v hribovju se učit tekat z sky.102 jaz sem se v tem letu postaral čez potrebo, me mučijo, drugače sem ratpneroma zdrav. 1918 15.1. V mirovnih pogajanjih v Bresl-Ulovskem je nastopila kriza. Očividno je, da Nemci stavijo trde pogoje in se čutijo zmagovalce ter hočejo izkoristiti žalosten položaj Ruspe. V Rusiji pa vse razpada in grozi kaos. Vidi se, da bo ogromna država razpadla na mnogo republik. Poljaki, Ukrajina, Kozaki, Sibirci itd. imajo svoje ideale, ki se menda ne strinjajo z onimi, ki jih reprezpntirajo danes v Petrogradu vladajoče osebe. Zima in slabo vreme zadržujejo 100 Jeruzalem je 11. decembra 1917 s svojimi enotami zasedel general AUenby. 101 Križarka »Wien« je bila torpedirana v noči z 9. na 10. december 1917 na sidrišču pred Miljami. Umrlo je 33 mornarjev. 102 Se uči smučati. na vseh frontah večje akcije. Tukaj v Trstu je pomanjkanje jestvin, obleke, obutve, perila, žfljfe in sploh vseh potrebščin. Odmerek kruha so zmanjšali za polovico in je tak, da Bog pomagaj. Danilo je Še v bolnici, Ivan v Varaždinu, Emmy se briga za nakup hiše na Dunaju. Imenovan sem od trgovskega ministerstva upraviteljem o o J J dveh italijanskih tvrdk v Trstu in imam vendar enkratne kaj opravila, Nastopil sem Šestdeseto leto in ne vem, če mi bo dano doživeti boljših dni, in videti konec vojne. Sicer sem pa gotov, da tudi po končani vojni bodo Še leta in leta pretekla preden se bodo razmere utrdile, da bo mogoče prosto dihati in se bo povrnilo svobodno življenje. 27.1. Pogajanja ?a mir so pretrgana. Nem d stavijo o j J \> J o J pretrde pogoje. Grof Czernin je v avstrijski delegadji izjavil, da hoče in upa doseči mir z rajnimi ruskimi skupinami. Pričakuje se da Lenin in Trot^ki padeta, Ukrajina je sedaj tudi razcepljena v več strank. Entanta noče priznati Finsko kot samostalno republiko, ker je preveč pod nemškim vplivom. Delavsko gibanje v Avstriji je ustrašilo vlado, kaže se jasno, da masa ljudstva ima zadosti vojne in hoče mir, toliko več ker manjka vsega, in se ne ve kako se bo žjvel-o do prihodnje %etve. Madžari ne pustijo v Avstrijo ničesar, čeravno imajo razmeroma Še mnogo žjlnih pridelkov in zabele. Cene pa že presegajo vsako domiŠlijo. Seno se plačuje do 100 kron cj. fižol 10 kron kg, sladkor po 14 kron, eno jajce 2 kroni. Danilo je ozdravel in odšel v Lnz Emmy Še išče hišo na Dunaju. 21.2. Sklenjen je mir z Ukrajino, ki se je izrekla samostalna, Trot-zkije odšel z Bresl-Llovskega, brez ^ bi hotel in mogel sprejeli neusmiljene zahteve Nemcev. Izjavil pa je, da se Rusija ne vojskuje več. V sled tega je po preteku premirja Nemčija nadaljevala udiranje in zasedla koliko je mogla ruskega ozemlja. Danes se zve, da je Trotzki sprejel vse pogoje zahtevane od Nemcev, ki so s kazali neznansko trdi in oholi. V kratkem se bo pokazalo, če je j tem res sklenjen mir na vzhodni fronti. Upa se, da bo mogoče z Ukrajine uvoziti žita in drugih živil, (Gotovo bodo pobrali v prvi vrsti Nema, kar se bo dalo). Bil sem 14 dni na Dunaju od 6. do 22.2. in sedaj ko se vrnem najdem tukaj Že vse veliko slabše. Goveje meso 20 do 24 kron kg, mast 50 kron in drugo v tem razmerju. Aprovizpcijska komisija nima več kaj deliti. Čudež je, da ljudje ta položaj prenašajo. Na italijanski fronti boji brez premembe, favno tako na francoski belgijski kjer se Nema pripravljajo na napad. Prodal sem tudi vrt- pri hiši na Opčinah, in kupil na Dunaju hišo Palletgasse 25 za 305 t, Hiša je v knjižna kot lastnina Danila in Emmyce. 7.3. Sklenil se je mir z Rusijo in sicer tak kakor ga je hotela neizprosna Nemčija.103 Rusi so se udali, ker nimajo več armade, ki se je razšla. Nema obdržijo vse do sedaj zasedeno ozemlje (začasno) in so zasedli Še baltiške dežele Kurland, Estland, Lvland. Vdati se bo morala sedaj tudi Rum unii a in sprejeli mir kakor ga hoče Bolgarija in nje j j j o o J J 103 3. marec 1918, mir v Brest-Litovsku. zavezniki. Pričakuje se, da se izkrcajo Japond v Siberiji. V Vladivostok je prispela ameriška flota. Austrija je okupirala del Ukrajine, da pomaga urediti tamošnje razmere, najberž tudi za to, da ne pride vse žito itd. v Nemčijo, skrajni čas bi bil, da se kaj uvozi. 20.4. Nema, ki so potegnili velika vojaštva ruske fronte so napadli v Flandriji in na Francoskem. Vrgli so Angleže, ujeli nad 100.000 mož, ^asedli mnogo mest in vasi in pridobili veliko množino topov in vojnega materiala. Obstreljujejo mesto Pariz K. na nom iznajdenim topom iz daljine 120 km. Francoska trpi grozna opustošenja, vsa Zasedena dežela je razdejana. Sklenjen je mir z Romunjo, Avstrija in Ogerska zfiolj-Šajo mejo, Bulgarija udobi celo Dobrudžp, dežela ostane Zasedena Še naprej. Govori se, da bode Avstrija sedaj, ko ima vojaštva z vzhodnih front na razpolago zppet pričela z ofenzivo proti Italiji. (V Dalmaciji in nekaterih krajih Istre umirajo ljudje od lakote).UM Minuli teden sem bil zppet na Dunaju po nalogu kmetijske družbe in se udeležil conference v kmetijskem ministrstvu. Danilo je na fronti v Tirolu, Ivan ima dopust za maturo. Cez velikonočne praznike sem imel celo družino tukaj v Trstu samo Danilo je manjkal, 29.5. Nemci in Avstrija gospodarijo po Ukrajini. Zasedli so tudi Odeso. Tudi tam, da je velika draginja. Nova ofenziva proti Italiji se pričakuje. Ivan je p [ri] Spilimbergo na Tagliamentu. Italijanski čoln je potopil največjo avstrijsko vojno ladjo »Si, Istvan« z dvema lorpednima streloma na odprtem morju v sredi drugih ladij.105 23.6. In ni konca in vedno nove grozote. Ze 4 leta pišem te zapiske in poslal sem truden in apatičen, ker se vedno eno in isto ponavlja. Preliva se kri, ruši se domovje, cvetoča mesta postajajo razvaline, ljudstvo strada in nikjer Znamenja, da se bliža mir. Sedaj se vrši ofenziva na reki Piave. Avstrijci so Šli čez re^o ali kmalu so bili ustavljeni od italijanske proliofenzive. V gorovju sploh se ni doseglo nič. Streljanje pa je slišati do sem (razdalja ca 200 km). Nema so tudi ustavljeni na Francoskem. Austroogerska jim je poslala nekaj divizij v pomoč. Do Pariza imajo Nema Še ca 50 km. Danilo je pri napadni bateriji v tirolskih hribih, zadnje pismo 14 tjega] mjeseca]. Ivan je na Dunaju na dopustu in pride v Trst, Zdenko, da ne pride v vojaško akademijo. Florio namerava z družino v Kostanjevico čez počitnice (dopust), jaz sim bil zppet 14 dni na Dunaju kjer manjka vsega kakorpri nas. 104 Kasneje prečrtano s pripisom: »Ni bilo res.« 105 Bojna ladja »St. Istvan« (20.000 t, 150 m) je bila torpe- dirana na poti iz Pulja v pristanišče Slano pri Dubrovniku, kjer se je avstrijska flota pripravljala za napad na zaporo Otrantske ožine. Iz Pulja je odplula v spremstvu bojne ledje Tegetthoff, rušilca in šestih torpednih čolnov. Ker je bila potopljena 10. junija 1918, pomeni, da avtor ni vedno zapisal datuma, ko je v zapiske dopisal stavek ali dva. 10.7. Italijani so pognali Avstrijce zppet čez Piavo in skušajo preiti za njimi na levi breg. Avstrijske zgube se cenijo na 150.000 mož ^ hribovju so zdaj z Italijani tudi Angleži in Francozi, Avstrijci da. J06 Ivan je odšel zppet v Zagreb. 15.7. Umrl je turški sultan Mohamed V.107 Ruskega carja Nikolaja so vojaki ubili, pravijo, da tudi Ženo in vse otrokeJ08 Oficijelno ne poročajo ničesar. Lenin in Trotzki molčita o tem, najberž ne iz sramu. 26.7. Ofenziva Nemcev ob Mami. S kraja so Nema vrgli Francoze in Šli čez reZfldeli so ob protiofenzjvo in boji trajajo žf 14 dni. Francozi in Amerikami so vrgli Nemce zppet čez Mamo zavzeli Chateau Thierry in mnoge vasi. Na obeh straneh velike zgube. Začetek konca! 12.8. Francozi Še vedno v ofenzivi, Nemci se počasi umikajo. Amerika, Anglija, Francija in Italija se hrabro bijejo in so priborili lep kos opustoŠenega francoskega ozemlja, odvzeli so Nemcev 300 topov, 35000 ujetnikov in mnogo materijala. Imam tukaj na dopustu Danila in Ivana in čez toliko časa nekaj prijetnih dni. Na Ruskem je vse navzkriž, carje umorjen in Avstrija se Širi. Cehoslovaki, ki so sestavili lastno armado iz ujetnikov v Rusiji se j pomo jo kozakov in tudi Fintante nastopajo proti boljševikom. Zavzeli so več mest in napredujejo proti Moskvi. Angleži so zavzeli munnansko obrežje, vzeli Arhakensk, nemški poslanik v Petrosradu in nemški o j o maršal Eichhorn109 sta bila umorjena, kar kaže kakšno sovraštvo vlada proti Nemcem. 26.8. Boji na Francoskem se nadaljujejo, Nema se Še počasi umikajo, Francozi in Angleži napadajo. Ves svet gleda na to velikansko borbo, ki morda odloči prihodnjo sestavo Evrope. Danilo je odpotoval na svoj rojstni dan 22.8. na Dunaj čez Lin\ i'n potem na tirolsko fronto. Ivan je v Zagrebu, Zdenko na dopustu pri meni. Florio z družino v Kostanjevici na Dolenjskem. 4.10. Združene armade Fintante Še vedno napadajo Nemce z, uspehom. Osvobodili so žf velik del zasedenega ozemlja, Nemci preden se umaknejo vse požgejo in razstreli/o, tako da pus tijo zp seboj pušča vo tam kjer je bila najlepša in bogata pokrajina. To se bo Še bridko maščevalo. Bulgari poraženi; so bili prisiljeni prositi za premirje. Niso imeli več živeža ne obleke in so bili utrujeni do kraja od 7 106 Stavek kasneje izbrisan in je nečitljiv. «n Umrl 3. julija 1918. 108 Car Nikolaj in člani njegove družine so bili ustreljeni 16. ali 17. julija 1918 v 1 ikatarinburgu, kjer so bili v hišnem priporu. 109 Hermann von liichhom (1848—1918) vojaški poveljnik in upravitelj Ukrajine. Ubili so ga ukrajinski socialisti (30. julija 1918). letnega vojevanja. Premirje je sklenjeno in j tem je pozicija avstroogerskih čet v Srbiji in Albaniji močno pretresena. Tudi o Turčiji se govori, da poskuša skleniti premirje. Sedaj ni več upanja, da bi Nemčija in nje zavezniki premagali in bliža se konec. Na Nemškem pride vlada v bolj demokratske roke. V novo ministrstvo, da vstopijo tudi socijalisti. Hertling110 je opuščen, kancelor je postal princ Max Badenski.'" Prekasno. Cene v Trstu: sladkor 28 kron, mast 90 kron, fižp116 kron, polenta 16 kron, krofnpir 5 kron kg. 15.10. Bliža se konec vojne. Vsled tega, da se je Bolgarija vdala in da je nemška vojska na Francoskem tepena, prosijo osrednje vlasti Wilsona, da posreduje za premirje in mir. Wilson je zahteval od Nemčije odgovor na tri praŠanja, in sicer. I če so Nemci pripravljeni sprejeli njegove Zahteve brezpogojno, II če so pripravljeni zapustiti takoj Zasedene pokrajine in umakniti svojo vojno moč v lastne meje, III če je ponudba stavljena ne samo od vlade temveč tudi od naroda. Nemci so odgovorili v smislu stavljenih vprašanj in sedaj se pričakuje, da bo Entanta stavila pogoje Za premirje. Zahteve bodo spiovo trde, mogoče take, da jih \> j J o o J Nema sploh ne bodo hoteli sprejeti. 20.10. V Avstroogerski je sedaj vse narobe. Cehi se čutijo svobodne in komaj čakajo si ustvariti lastno neodvisno državo. Enako Poljaki. Tudi ideja Jugoslavije napreduje. Veliko vprašanje je kaj bo j Trstom. Tudi na Ogerskem se meša. Madjari ne bodo ostali gospodarji čez Slovake, Hrvate in Romune. Razmerje z Avstrijo se tudi gotovo pre-dmsači. Vsaki dan je kaj novesa. Bulmrski kralj Ferdi- O J J O O J nand je bilprisiljen zapustiti svoje kraljestvo, odpovedal se je v korist sina, kije nastopil kot car Boris III Avstrijska vojska se umika iz Srbije in Albanije pod pritiskom armad E.ntante. Na Dunaju se vršijo vsaki dan conference in se išče nove može, ki bi prevzeli v tem težkem položaju knnilo in odgovornosti (# prof. Lamasch)."2 Epidemija (Španska influenca)' '3 se je razširila povsod. Tukaj v Trstu umre dnevno 60 do 170 oseb, največ mladi ljudje v polni moči. Tudi na Dunajuje enako. Emmypiše, daje obolel F Iorio. 29.10. Wilson odgovoril Avstro Ogerski,"4 da ne odgovori, naj se poravna z lastnimi narodi. Wilson priznava 110 Grof Georg von Herding (1843-1919), marionetni predsednik nemške vlade od novembra 1917. Odstopil je v začetku oktobra 1918. »1 Princ Max von Baden (1867-1929), od oktobra 1918 zadnji predsednik vlade cesarske Nemčije pred ustanovitvijo nemške republike. Odstopil je 9. novembra 1918. 112 Profesor Heinrich Lammasch (1853-1920), zaradi pacifističnih idej zaprt leta 1914, kandidat za avstro-ogrskega predsednika vlade; to je postal kot zadnji konec oktobra 1918, odstopil je 11. novembra 1918. 113 Španska gripa je bila huda in tudi smrtonosna oblika virusne bolezni, ki je v približno letu dni (od 1918 do 1919) zahtevala življenja okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. 114 4. 10. 1918 je ponudila Nemčija Wilsonu premirje, ki se mu je priključila tudi Avstro-ogrska. Cehoslovake kot samostojen narod. Avstrija je odgovorila, da se popolnoma podvrže naborom Wilsona in da prosi naj se tukaj začnejo pogajanja tudi brez °Wa na Nemčijo (Nibelungentreue). ' ' ' Sploh je v Avstriji vse narobe. Husare k je odstopil, Wekerle tudi, Burian dillo."6 Novi minister zunanjih stvari grof. Andrassy"7 sije vzel pomočnika kneza Windisch-graetz 5.11. 3.11. popoldne so zavzeli Italijani Trst. General Petiti di Roreto"8 je guverner. Avstrijska armada se vrača iZ Italije v razpulu. Vojaki ropajo. Premirje z Italijo sklenjeno 3.11. je stopilo v veljavo 24 ur pozneje. Tržaški Italijani so sprejeli italijanske vojake z velikim navdušenjem. Vse rnesto je v italijanskih zastavah. Tukaj je sedaj precejšen mir in red. S treljanje po cestah je prenehalo. Zadnje dni pred okupacijo se je ropalo na postajah in so se posebno ponoči slišali streli. Avstrija se je vdala in je sprejela vse pogoje zp premirje, ki so jih stavili Italijani. Trst je zp Jugoslavijo izgubljenJ'9 Na Opčinskih žflezfniŠkih] postajah ropajo živež % vagmov v veliki množini, tako tudi v Nabrežjni in Prošeku. Opend so si spravili mnogo vsakovrstnem živeža in j J o o \> \> drugega blaga, tako da to zimo ne bo pomanjkanja. Na O O O \> J J J stotine prašičev so si razdelili, tudi krave, vole, konje so »našli« in spravili pod streho. V Zagrebu se je ustanovila Jugoslovanska vlada, v Ljubljani tudi.'20 Razni odvetniki so si razdelili resorte, kar po domače. Trst ima krajni odsek pod predsedstvom dr. By bara,'2' kije obenem član jugoslovanske vlade. Vojaki, 115 Izraz »Nibelungentreue« se od leta 1909 uporablja v pomenu brezpogojne zvestobe med Nemčijo in Avstro-ogrsko. ur. Baron Max llussarek von 1 leinlein (1865-1935), predsednik avstrijske vlade zadnjih petnajst mesecev prve svetovne vojne. Odstopil je 27. oktobra 1918. Alexander Wekerle (1848-1921), predsednik ogrske vlade od avgusta 1917 do 23. oktobra 1918. Istvan Burian von Rajecz (1851-1922), avstro-ogrski zunanji minister, odstopil je 24. oktobra 1918. Na koncu oktobra in začetku novembra je monarhija razpadla, nastale pa so nacionalne države. 28. 10. je bila razglašena Češkoslovaška, 29. 10. Država SI IS, 1. 11. pa samostojna madžarska vlada. Avstro-ogrska je podpisala premirje 3. 11. 1918. 117 Grof Julius Andrassy (1860-1929), zadnji avstro-ogrski zunanji minister (le devet dni) Odstopil je 1. novembra 1918. 118 General Carlo Petitti Di Roreto je vodil vojaško upravo v Trstu do njene ukinitve avgusta 1919. 119 kasneje prečrtano 120 29. oktobra 1918 je bila v Ljubljani in Zagrebu razglašena Država SI IS s središčem v Zagrebu; obsegala je ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-ogrske. Država je bila konfederalnega tipa. 31. oktobra 1918 je bila v 1 .j ubijani ustanovljena narodna vlada SI IS. 121 Otokar Rybàr (12. september 1865, Postojna-12. januar 1927, Beograd), pravnik, 1907 državni poslanec, sodeloval pri pripravi Majniške deldaracije in leta 1918 pri tržaškem narodnem svetu. Decembra 1918 je bil poklican v Beo- grad. ki se vračajo z Italije nimajo seveda nikake discipline in vzamejo kar potrebujejo tam kjer kaj najdejo. Posebno se jih bojijo na Kranjskem. Italijani in njih zavezniki so v Gorici, po morju pa so prišli v razna dalmatinska mesta in o toke. Na Ogerskem skušajo rešiti, kar se da. Sedaj je načelu grof Karoly. Močna stranka hoče neodvisno republiko. Cehi jo že imajo, Poljaki hočejo ustanoviti veliko Poljsko. Zapadna Galicija in pruske j Poljaki naseljene province, se bojo združile z Ruskopoljsko, seveda bo prepir z Ukrajina in morebiti tudi j Cehi za meje (s Cehi zaradi Slezije). Nemčija se Še brani. Armade v Belgiji in Franciji se Še držjjo ali vidi se že, da so pri koncu, sedaj ko so vsi Zavezniki odpadli. Avstrija je sedaj podobna Rusiji. Država ne obstoji več in razni narodi se bodo med seboj trgali za meje. Gnusi se mi, ker vidim, da se ljudje nič ne navadijo in so slabši kot Živina, Radoveden sim na Jugoslavijo, ki ima obseči Srbijo, Crno goro, Bosno in Hercegovino, HrvaŠko, Slavonijo, Dalmacijo (v kolikor ne bo Laška), Istro (ravno tako), Kranjsko, del Goriške, Koroške, Štajerske, Macedonije etc. Meni se zdi nemogoče, da bi se doseglo, da bo vsa ta mešanica \> o o edina, ko vidim kako se križajo ra^ne ambicije, in silijo na površje elemen ti od katerih ni pričakovati treznega dela. Na opčinski postaji je eksplodiral bencin, plenili so in vsled neprevidnosti vžgali bencin. Več ljudi je zgorelo, od nekaterih so našli le kosti. Oropali da so na Opčinah do 400 vagonov raznega blaga, in sicer so prihajali iz bližnjih o \> o o J j \> \> J vasi j Krasa j Trsta itd. Branil ni nikdo vsaki je vzel kolikorje mogel. Nekateri so kar z vozpni odpeljali kar se je dalo. Sedaj so zasedli Italijani tudi Opčine in napravili konec ropanju. Florio je postal 24.10. finančni svetnik. Jaz sem bil odlikovan z viteškim redom Frjanja] Josipa, menda - der letzte Ritter.'22 Danilo je na dopustu, da konča Študije, seveda je zdaj prost vojaške službe. Ivan je tukaj in hodi že v civilu. Zdenko je menda Še v kadetnici Traiskirchen, če ni že razpuŠčena, Z veza z Dunajem je pretrgana, Emmy piše, da bi rada prodala hišo na Dunaju, ker bo Florio izgubil službo in bo moral pre č in se bodo vse razmere predrugaäle. Sploh se sedaj ne ve kaj da bo, ne koliko vrednosti ima danes naš papirnati denar in kaj veljajo razni papirji. Tukaj so vsled okupacije cene žjvilpadle in pričakuje se, da pride z Italije vsega dosti. 20.11. Florio je v Ljubljani pri poverjeniku za finance dr. Kukovcu,'23 seveda le provizprično. Zdenko je brez ^ ^i me vprašal (ker je bilo nemogoče) vstopil v vojaško službo v Ljubljani, 1.12. Italijani v Trstu nastopajo proti Slovanom vedno bolj ojstro. Narodni svet v Trstu je razpuŠČen. Slovenske barve in kokarda so prepovedane pod ojstro kaznijo. Klici proti Italiji se kaznujejo z zaporom. Orožje se je moralo vse 122 »Poslednji vitez«. 123 Vekoslav Kukovec je bil poverjenik za finance pri narodni vladi Države SI IS v Ljubljani, ustanovljeni 31. oktobra 1918. izročiti, tudi lovske puške. Slovenske Šole so zaprle.'24 Italijani so zasedli vse do Logatca in Vrhnike, tudi Idrijo. Na Tirolskem skoro do Inomosta in del Koroške. Jugoslavija se dela, a dela se počasi in neumno.12 ' Mislim, da bo preteklo Še mnogo časa in bojim se tudi mnogo j o J o krvi preden bo Jugoslavija urejena, tako da se bo dalo mimo in prosto živeli. Da bi Trst kedaj pripadal Jugoslaviji je po mojem mnenju izključeno. Na Nemškem je veliki preobrat. Cesar Vilijem, ki nosi krivdo povzročitelja te vojne in prestolonaslednik sta morala bežati.126 Republika je proglašena. Berlin je v rokah socijalislov. Bavarska hoče menda bili neodvisna, kralja so tudi tam prisilili do odpovedi. Vsi kralji, knezi itd. na Nemškem so se odpovedali večjim in manjšim prestolom. Cesar Karl je tudi odstopil. Avstrijska Nemčija ni Še formirana. Ne ve se, če se bo zdruŽ}Ia X, Nemčijo ali z kakšnim delom iste. Sploh je velika zpneŠnjava in potrdi se, da je bolj lahko podirali kot zidati Slovena skušajo svojo severno mejo kolikor možno razširiti Maribor je okupiran, tudi Radgona in druge vasi \> j J o o in trgi kjer je pretežno nemško prebivalstvo. Nema protestirajo, prišlo Jxi bo gotovo tudi do spopadov. Madžarom se hudo godi Cehi zasedajo slovaske komitate, Raimuni so v SedmograŠki Hrvati in Serbi so tudi čez mej°- Slovena bi hoteli Medmurje, tako da bo malo ostalo Madžarom in se bo njih globus prekleto skrčil, Florio je Še v Ljubljani, Zdenko je menda Šel v Borovlje na Koroško. Ivan je pri meni. Emmy je na Dunaju in is če kupca za hišo. Danilo se ubija z učenjem in namerava napraviti skušnje 8. in 10.1. 25.12. Vse čaka na mirovno konferenco,127 sestala da se bode konec januarja ali s>aČetkom februarja. Italijani hočejo tudi Reko in Dalmaäjo. Jugoslovani posebno Slovena bi hoteli drugače. Imenovano je bilo skupno ministrstvo v Belgradu dva Slovenca Štirje Hrvati ostalo Srbi. Na Hrvatskem je močna stranka proti združenju s Serbijo in proti dinastiji Karadjordevič. Slovenci zasedajo nemške kraje na Koroškem, bati se je, da pride do prelivanja krvi, ker mije Znano kako koroški Nema sovražijo in s>aniČujejo Slovence. Pogoji za mir, da bodo jako trdi za Nemce, sliši se da se bo zphtevalo stotine milijonov odškodnine. Na Nemškem Še vedno nejasen položaj. Socijalisti so razdeljeni v dve stranki od katerih ima ena boljŠeviŠke nazpre. Govori se, da se Nemčija razdeli v Štiri velike republike. Povsod se meša in vreje in poteklo bo Še mnogo časa preden se nova Evropa sestavi in utrdi. Ivan je bil na Dunaju. Hiša ni prodana. Zivnostenska banka me je oškodovala za 50.000 124 Čeprav je general Roreto obljubil tudi Slovencem svobodo, kakršne pod Avstrijo niso poznali, so šli ukrepi novih oblasti že od leta 1918 v nasprotno smer. Italijanščina je pa dokončno postala edini učni jezik v šolah po reformi leta 1923. 125 1. decembra 1918 se je združila Država SI IS s Kraljevino Srbijo. Ustanovljena je bila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. 126 Nemčija je podpisala premirje 11. novembra 1918. 127 pariška mirovna konferenca se je začela 18. januarja 1919. kron. Zdenko je praporščak ali poročnik, Danilo Še studira. Florio je v Ljubljani in ne ve kam pride. Promet med Trstom in Ljubljano oziroma Dunajem je popolnoma ustavljen. Moje premoženjske razmere so se poslabšale tako, da me skrbi več kot kdaj. Zdelo se je, da je bil nakup hiš na Dunaju dobra kupčija, pod sedanjimi rannerami je mogoče da pridem ob vse. Tako konča tudi to leto slabo. 1919 15.1.1919 V Berlinu se streljajo po cestah. Tako Zvani Sparlakovci (boljŠeviki) so zpsgdli neka javna poslopja, železniško postajo itd. in se tam branijo. V Rusiji Še vedno zpneŠnjava. Sedaj se sliši, da je Trvt^ki dal zapreti Lenina in prevzel sam vodstvo. Med Ukrajina in Poljaki ve dni prepiri. Na Koroškem je prišlo do spopada. Nema so vzeli Borovlje in zapodili slovensko posadko.'28 Težko mije vedeti, da je bil tam Zdenko od katerega ne vem žf dolgo ničesar. Florio je menda Šel v Belgrad. Gotovega ne vem. j o o Wilson je obiskal Angleško in Italijo, povsod sprejet z navdušenjem. Tudi on ne bo mogel zadovoljiti vsih, ko se stavi Zahteve, ki si nasprotujejo. 17.1. Z Op čin setn izvedel, da je Zdenko ranjen v glavo in da se znajde v bolnici v Ljubljani 18.1. Piše Emmy, da je na poti v Ljubljano z Danilom in Bubotom. 20.1. Citam v Edinosti da je Florio poklican v finančno ministrstvo v Belgradu. 1922 31.12.1922 Zopet minulo leto. Zopet korak proti večnosti.129 Posebno rožnih sprememb to leto %ame in moje ni prineslo. Florio je izstopil iz državne službe, kjer je bil žf dosegel mesto načelnika I. razreda in sprejel %astop »Zveze slovenskih industrijalcev« v Beogradu. Plača mnogo boljša in pozicija prijetna. Bubo je dobro dovršil III. ZagrjebŠkoj Gympnazijo]'30 in bil čez poletje P™ meni- Danilo je Še pri zpezj slovenskih industrijalcev. Zdenko bil en čas v Albaniji, sedaj je v NiŠu. Ivan je izstopni Živino'3' in skuša končati trgovsko Šolo Revo Ite Ila. Kupil sem odMalalana drugo polo- o j o j vico hiše Fizpvec'32 Št. 9 in se brigam zp poprave in za povišali centaliteto. Posebnih zgub v tem letu nisem imel. Prodal setn takozvano »letnico« in zemljišče na P ugle du. 1923 Vse kakor [19]22 128 Slovenski prostovoljci so zasedli Borovlje novembra 1918, Avstrijci pa so slovensko posadko pregnali v začetku januarja 1919. 129 Stavek kasneje prečrtan s povsem drugačnim črnilom. 130 Hl- muška realna gimnazija Zagreb. 131 Je prenehal delati v Zivnostenski banki. 132 Nečitljivo. 1924 idem 1925 Do začetka 1928 se moje razmere niso predrugaäle. Emmy z družino. DanßloJz Vero, Zdenko in Ivan razmeroma dobro. Nastopil 11.1. 1928 70loJ33 1. Samo dve nesreä sta v življenju človeka: slaba vest in bolano truplo. Kjer teh nesreč nije sreča mogoča. Samemu sebi živeti in se teh nesreč varovati je sreča. 2. Človeku ni dano soditi kaj je pravica in kaj krivica. Človek se moti in se bo vedno motil in sicer ravno v tem, kar se mu %di pravo ali krivo. Tolstoj 3. Težko je poznavati samega sebe, težko je poznavati druge, težko je najti pravo pol. Ko človek dospe do visine, ki mu dovoli pogled v življenje in njega bistvo %e blizu konca in vidi solnčni ^ahodI.G. 4. Kaj je vojna? Zbirati se v četah po več slo tisoč mož, marširati noč in dan, nič čitati nobenemu koristiti, biti umazani, spati v blatu in nesnagi, živeti kot živina, oropati mesta, zažigati vasi, razdejali cele dežele, srečati se drugimi takimi četami, boriti se z njimi, posejati polje z razkosanimi mrtveci, zgubiti roke in noge, razpršili svoje možgane vse to brez najmanjše koristi za nikogar, medlem ko starisi, Žena in otroki doma umirajo od lakote. To je vojna. Maupassant To i e bilo napisano dolgo pred 1914 pa ni pomagalo, j j o J J J o vse se je godilo kakor zg°rpj tako ojstro slikano, samo v meri ki j o gotovo tudi Maupassant ni predvidel. Viri in literatura Lavagnino, Alessandra: I Daneu: Una famiglia di antiquari. Palermo: Sellerio, 2003. Narodni dom v Trstu 1904—1920 (ur. Marco Pozzetto). Trst: Devin, 1995, str. 40-41. Pahor, Milan : Delo Josipa Vilfana na področju narodnega gospodarstva in slovenskega družbenega življenja v letih 1901—1928 v Trstu. Josip Vilfan (ur. Gorazd Bajec). Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005. - Knjižnica Annales 44, str. 27-40, 169-174. Pahor, Milan: Slavjanska sloga: Slovena in Hrvati v Trstu: Od avstroogrske monarhije do italijanske republike. Trst: ZTT = EST, 2004. Primorski slovenski biografski leksikon 5. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1978. Sušteršič, Mario: Sledovi: po poteh slovenske prisotnosti v Trstu. Trst: ZTT = EST, 2008. Wohinz, Mihca Kacin: Josip Vilfan — predsednik političnega društva Edinost v dvajsetih letih. Josip Vilfan (ur. Gorazd Bajec). Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005. — Knjižnica Annales 44, str. 51— 84, 176-178. Zusammenfassung DER MENSCHHEIT GRÖßTE SCHANDE IST DER KRIEG. AUFZEICHNUNGEN VON IVAN GORiUP IN VILLA OPICINA UND TRIEST AUS DEN JAHREN 1914-1919 Veröffentlicht werden die Aufzeichnungen von Ivan Goriup, einem Wirtschaftsführer, Politiker und Grundbesitzer in Villa Opicina bei Triest und prominenten Mitglied des slowenischen Vereins Edinost, die in den Jahren des Ersten Weltkriegs zwischen 1914 und 1919 entstanden sind. Die Aufzeichnungen stellen eine Art Chronik des Ersten Weltkriegs dar. Der Autor fasst darin sowohl die weltweiten als auch lokalen Ereignisse zusammen, die er in Villa Opicina unmittelbar erlebt hat und mit dem »großen Krieg« im Zusammenhang standen. Die in den Aufzeichnungen erwähnten Kämpfe auf den weltweiten Kriegsschauplätzen verfolgte er mithilfe von Zeitungsberichten, Gesprächen und Ähnlichem bzw. in der Zeit der Schlachten an der Isonzofront auch als Kriegsteilnehmer sozusagen an seiner eigenen Schwelle. Zugleich schildert er auch das Schicksal seiner engsten Familienangehörigen. Die Aufzeichnungen sind eine Beschreibung der Kriegszeit, so wie sie der Autor erlebt hat, und stellen ein Zeitdokument dar mit folgenschweren Auswirkungen für die Zukunft. In den Jahren, in denen die Aufzeichnungen entstanden sind, befand sich Ivan Goriup im reiferen Alter, 1919 feierte er seinen 60. Geburtstag. Aus den Aufzeichnungen kommt, wie schon der Titel zeigt, eine kritische Haltung gegenüber dem Krieg zum Ausdruck. Der Krieg bedeutet dem Autor vor allem Sinnlosigkeit und Leid. 133 11. januarja 1928 je Ivan Goriup dopolnil sedemdeset let. Takrat se tudi prenehajo zapiski v zvezku, v katerem pa je že zmanjkalo prostora. Le še na notranje platnice zvezka je prepisal štiri citate, ki zadevajo vojno.