Naslov — Address
NOVA DOBA
Gl 17 St. Clair Avc. Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 388»)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Napredek J. S. K. Jednote ni
odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnogo večji meri od naše
agilnosti.
‘— Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925.
?°. 30 - ŠTEV.
30
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JULY 27TH 1932 — SREDA, 27. JULIJA 1932
VOL. VIII.
LETNIK VIII.
PVENCIJA J. S. K. J. V TERU
Jndianapolis, Ind.—Štirinajsto 1,0 konvencijo JSKJ je otvo-Slavni predsednik Paul Bar-'s' v Ponedeljek 25. julija ob J*!’ Ul'i zjutraj. Od uradno lojenih delegatov so manj-' 1 triie; dva sta bila zasto-11:1 Po namestnikih, eno dru-0 Pa ni poslalo niti delegata •^mestnika.
, Poverilni odbor so bili iz-,Cn> sledeči delegati:	Peter
'8 iz Pueb!o, Colo., Joseph Z*hv jz Pittsburgha, Pa., ■j1* Lamuth iz Chisholma. h11"1', Anton Motz iz Chicaga,
H(‘’ 'n Anion Tratnik iz Dia .l'“ville, Wyo. Vse glasovnice »e proglašene za veljavne, t 0 izjemo, glede katere se je ravUo začasno rezervacijo, j nevni red za konvencijo je ' 8Pffjet, kot je bil priobčen as*lu, z eno izpremembo, da se je deveta točka
konvenčnega predsednika izvoljen deiegat Matt An'
12 Aurora, Minn., delegat ^Mya §t. 85, za prvega pod-«Sefinika delegat Rudolph f^eršek iz Bridgevilla, Pa., za podpredsednika pa de ^ I-ouis M. Kolar iz Cleve-,3 ki zastopa angleško po-iw društvo George Wash-
|lJ! davnega konvenčnega za-arja je bil potrjen sobrat JL ,°n J- Terbovec, kot je to °*°^eno v Prav^'h, za dru-tt|. zapisnikarja pa je bil iz 7* sobrat Janko N. Rogelj (Uevelanda.
’'•'Venčne seje se bodo vrši-6i/i	dopoldne do 12. ure
L	in od 1:30 popoldne do
',re zvečer.
■0?. Seii dne 25. julija sta bila ;lena še dva druga odbora, 0°e.r °dbor za resolucije in **i odbor za nova pravila. ,HlVein odboru so sledeči de-Pirc, Mahne, Palčič, Kapelj, Mary Schneller C'Ur-v Muhvič; v drugem pa 'th^i' ^'rc' Costello, Hitti, Hv'^har, Eržen in Pogačar. t|jl Pravila se bo sestavilo iz ^Vil Podloženih provizoričnih
Ta' ,
idj (lHn je zbornica poslala ,*ri pozdravne brzojavke vpojna mesta.
Seji dne 26. julija je ^ lca poslala brzojavno četudi sestri Miss Ani Goli >, v Chisholm, Minn., ki JSKJ in ki bo pri Uju nastopila v olimpijci t(ikmah v Los Angelesu,
\ t)f(H'tlevn° so ^iii v 'odbor °zbe izvoljeni sledeči de-Jittte: Zalar, Porenta, Šporar, kih’ ^ern, Kosoglav, Pezdir. ^ Mrs. Schneller, Mrs.
^°Krič in Balant.
H 0 le sledilo poročilo glav
^ gornikov.
^ lsnik konvencije bo priob k ^ovi Dobi v slovenskem ; (s,eškem jeziku.
°rek je konvenčno zborni-\"*)n° Pozdravil Mr. John 1 ]«’j^rvi podpredsednik K. S y ^Ote.
^do, 27. julija je zbor-Wrovala samo dopoldne, ^ Popoldne ogledala me H v tCer se je pa vršil ban ll[,l. ^ast delegaciji, j, važne in glavne točke |^jj sledijo v prihodnji
y* v 0----------------
i fr0 >e raste in se ne razvija, K. Pj ^a- Skrbimo, da bo J. I e<lnota neprestano rast-
mi
S
Me
rlišl
$
'i
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
BOLJŠE CASE, več dela in zaslužka nam obetajo. Iz različnih krajev se poroča, da se je pričelo delo odpirati. Tu in tam vzame kakšna tovarna par ducatov ali par sto delavcev zopet na delo. Nekatere družbe obljubljajo, da bodo delavcem plačevale stare plače. National Manfacturers Association nas tolaži, da bo tekom šestih tednov najmanj tri milijone brezposelnih delavcev zopet dobilo delo.
Poročila v listih o oživi j en ju različnih industrij so nedvomno v marsikaterem slučaju pretirana, nekaj pa je vendar resnice. Skoro gotovo se bo v kratkem mnogokje začelo z javnimi deli, za katera je dovolil denar in kredit zvezni kongres; to pa bo indirektno pomagalo tudi različnim industrijam, Vsekakor bi bil že skrajni čas, da se delavske razmere nekoliko na boljše obrnejo.
POGODBA za zgraditev zveze med Velikimi jezeri ameriškega srednjega zapada in morjem je bila končno podpisana med Zedinjenimi državami in Canado. Pogajanja so trajala polnih 11 let. Ko bo odprta vodna pot potom St. Lawrence reke in potrebnih prekopov in dvigalnih bazenpv ali zatvornic, bodo veliki prekomorski parniki lahko pluli naravnost do velikih mest in industrijskih središč ob. Velikih jezerih, kar bo velika ugodnost za farmerstvo In industrijo. Kdaj bo veliki projekt dovršen, so mnenja različna. Nekateri menijo, da bo vzelo deset let, drugi pa sodijo, da bo nova vodna pot odprta že po štirih letih.
NEWYORŠKI kongresnik La Guar-dia je na zveznega generalnega pravdnika Mitchella naslovil pismo, v katerem ga poživlja, da naj v vsiljevanju prohibicije uveljavi nekako premirje za toliko časa, da bo ime-o ljudstvo priliko na voliščih izreči svojo sodbo glede nje. Streljanje zaradi kršenja prohibicij skih postav in razbijanje opreme radi istih vzrokov naj ai začasno prenehalo. Celo na do j nem polju preneha streljanje, kadar se vodijo pogajanja za mir.
0 POČITNICAH
Vsak človek, ki dan za dnem trdo dela, bodisi v rovu, v tovarni, v trgovini, uradu ali kjerkoli, bi moral imeti vsaj enkrat v letu nekoliko oddiha, nekoliko počitnic. To ga okrepi, razvedri in mu podaljša življenje.
Delavci te ali one vrste, ki so za svojo eksistenco odvisni od zaslužka svojih rok in glav, imajo v mnogih slučajih te čase več počitnic kot jim je ljubo. Nekateri že dolge mesece nimajo nikakega dela, nekateri delajo s skrajšanim časom. Take počitnice seveda niso zaže-ljive in nimajo prizadeti pravega užitka od njih.
Na drugi strani pa so zopet mnogi, ki stalno delajo in ki potrebujejo ter si žele privoščiti nekoliko počitnic. Kakšne počitnice si privoščijo, je seveda odvisno od okusov, od časa in od finančnih sredstev, ki so jim na razpolago. Mnogi od teh porabijo počitnice za daljša ali krajša potovanja. To je pameten način, ker potovanje navadno razvedri človeka, ker nudi mnogo izprememb, obenem pa človeku razširi znanje in duševno obzorje.
Prejšnja leta so mnogi Američani in z njimi tudi mnogi naši rojaki radi potovali v Evrope na počitnice. Taka potovanja so po navadi zvezana z velikimi stroški, poleg tega pa je šla večina denarja iz dežele, ker naj večji del izdatkov je šlo v blagajne velikih tujih parni-Ških dražb. To je pomenilo direktno izgubo za deželo, v ka teri je bil denar zaslužen.
Kdor želi za počitnice nekoliko potovati, pa ima premalo časa in premalo denarja ali pa tudi ne pravega veselja za izlet v Evropo, bo storil prav, če nekoliko potuje po tej deželi. Ne samo za rojene Američane, ampak tudi za nas, ki smb sijto deželo izbrali za svojo novo domovino, je vpoštevanja vredno geslo: “See America First!”
V Zedinjenih državah najde urist skoro vse, kar more najti v Evropi, v mnogih ozirih pa še več. Naš vzhod ima mnogo zanimivosti iz ameriške zgodovine, naš zapad, sever in jug pa neštete naravne krasote. Viso-te, z večnim snegom venčane gore, krasna jezera, reke, potoke in vodopade, temoe gozdove, divje skalne soteske in ke-njone, obširna pšenična in koruzna polja, krasne nasade sadja in vinske trte, obširne puščave, bajne kraje ob morski obali, gejsarje, toplice, mineralne vode, podzemske jame z epimi kapniki in nebroj drugih naravnih mikavnosti, ki jih ni mogoče navesti, vse to je najti v mejah Zedinjenih držav. Dežela ima v splošnem dobre ceste, mnogo modernih hotelov in drugih udobnosti in vseh vrst udobna prevozna sredstva.
Železniške in avtomobilske družbe nudijo poleti za potovanje zelo znižane cene, izdatki za hrano in prenočišča pa so visoki ali pa tudi zelo zmerni, kakor si* človek izbere. Ako par oseb zložno potuje z lastnim avtomobi^m iz kraja v kraj, ima lahko zelo mnogo užitka za prav nizko ceno. Nikjer v deželi ni nobenih carinskih preiskav, nobenih policijskih prijav, denar je povsod isti in jezik tudi.
Končno se še lahko omeni, da skoro ni nobenega večjega kraja v Zedinjenih državah, kjer bi ne bilo kakega Slovenca, ponekod so celo velike na-JDalj« m a. atrtni).
V
MEDDRŽAVNA trgovinska komisija je odobrila splošen načrt, po katerem bi se vse železniške proge in družbe med Atlantikom in Chicago ter med novo-angleškimi in južnimi državami združile pod zastavo štirih velikih železniških družb, in sicer New York Central, Pennsylvania, Baltimore & Ohio in Chesapeake & Ohio-Nickel Plate. To združenje, če se izvrši, bo zadelo kakšnih 200 večjih in manjših železniških družb Skupna vrednost teh železnic se ceni skoro na deset tisoč mi lijonov dolarjev.
DRŽAVA Californija si prihrani letno $259 pri vsaki osebi, kateri izplačuje starostno pokojnino, mesto da bi jo poslala v ubožnico. Stroški vzdrževanja ubožnic ali hiralnic so znašali $44,74 na osebo, medtem ko znaša povprečna mesečna starostna pokojnina okoli $23.00 mesečno. Stari, onemo gli ljudje boljše in lepše živijo pri svojih ljudeh kot pa v hi ralnicah. Država Californija dovoljuje starostno pokojnino vsem osebam, ki so stare 70 (Dalle na 2. atrant).
ZASEDANJEZVEZNEGA
KONGRESA
  f—
Pred dobrim tednom je bilo zakjučeno zasedanje zveznega kongresa, ki je trajalo, z malimi presledki, od meseca decembra. To zasedanje spada nedvomno med Inajvažnejše v ameriški zgodovini, ker se je vršilo v nenavadnih razmerah in je moralo reševati nenavadne probleme.
Razume se, dii nedavno zaključeno zasedinje zveznega kongresa ni zadovoljilo vsega prebivalstva Zedinjenih držav, najbrže niti ve&ie, toda razmere so bile tak<4 da je bilo postopanje kongresa v gotovih ozirih vendar precej radikalno.
Med najvažnejše točke spada nedvomno sprejetje nove davčne predlogej ki obeta prinesti zvezni blagajni nad tisoč milijonov dolarjev novih dohodkov, kar bo ^izbrisalo grozeči deficit. Kljub vsemu pritisku kapitala kongres ni upal vzakoniti takozvanega prodajnega davka, ki bi najhuje prizadel sloje s skromnimi ali zmernimi dohod|i. Nasprotno je precej zvišanj dohodninski davek od srednjefvelikih in velikih dohodkov.
Izdatki zveznejvlade se bodo v novem fiskalnetn letu znižali za približno 750,000,000 dolarjev, kar ni baš mklenkost.
Ustanovljena jfe bila Rekonstrukcijska finančna korporacija, ki je in bo š^, rešila marsi-kako banko sigojaMai^gibnega, poloma. Res 'je4'sicer, da so s tem največ pridobili veliki finančni interesi, res je pa tudi,1 da so bile s tem rešene vloge milijonom malih ljudi.
Za omiljenje brezposelnosti in njenih posledic je važna v zadnjih dneh zasedanja sprejeta predloga, ki določa nad dva tisoč milijonov dolarjev v to svrho. Nekaj od te vsote bo na razpolago kot posojilo državam za direktno pomoč brezposelnim, nekaj pojde za javne gradbe, ostalo pa kot posojila za gradnjo projektov, ki bodo indirektno pomagali zmanjšati brezposelnost.
Po večletnem obotavljanju je bila v obeh zbornicah zveznega kongresa sprejeta Norri-sova predloga, ki odpravlja in-žunkcije v delavskih sporih, kar je velikega pomena za delavstvo. Sprejeta je bila tudi takozvana “anti-lame duck” predloga, ki bo, kadar bo ratificirana od treh četrtin državnih postavodaj, preprečila, da bi pri volitvah poraženi kongresniki 'še skoro eno leto potem imeli priliko delati zakone dežele.
Senator Carter Glass je v zaključnih urah kongresa dosegel, da se je v senatu glasovalo o nameravanem amendmentu za odpravo prohibicije in da se zadeva predloži državnim konvencijam, sklicanim v to svrho. Rredloga sicer ni dobila potrebne dvetretjinske večine, vender pa priliko, da pride pri decemberskem zasedanju kot nerešena zadeva zopet na glasovanje. Ako bodo volitve v novembru pokazale odločen sentiment proti prohibiciji, je verjetno, da bo predloga dobila v decemberskem zasedanju potrebno večino.
V preteklem zasedanju kongresa so ostale nerešene mnoge važne zadeve, kot vprašanje priznanja Rusije, znižanje carine, starostno zavarovanje in zavarovanje proti brezposelnosti, regulacija železnic itd. Ni-Dal]c na 2. strani
PROBLEMI PRISELJENCA
Izlet v Canado
Vprašanje: Nisem ameriški državljan, ali sem bil zakonito pripuščen v Združene države, želim obiskati rojaka v Canadi. Ali lahko grem tja brez permita (dovoljenja za povratek)? Kake dokumente moram pokazati ob svojem povratku?
Odgovor: Permit ni potreben za ljudi, nastanjene v Združenih državah, ki gredo v Canado. Ali ako kdo ima časa, da zaprosi zanj, stori najboljše, ako ga ima, kajti permit je najboljši dokaz legalnega bivanja v Združenih državah. Priseljeniški nadzorniki vprašujejo vsakega človeka, ki se vrača iz Canade, naj dokaže svoje bivanje v Združenih državah. Pismena izjava delodajalca, bančna knjige, davčna potrdila, najemninske pobotnice itd. utegnejo biti zadostne, da se dokaže bivanje v Združenih državah. Ali priseljeniški inšpektor utegne vprašati za dodaten dokaz, da je bil povre čaj oči se inozemec zakonito pripuščen v Združene države. Oni, ki so bili pripuščeni od leta 1928 naprej, storijo najboljše, ako imajo s seboj “Immigration Identification Card,” ki so jo dobili od priseljeniške oblasti ob svojem prihodu. Oni, ki so zaprosili za registracijo, naj pokažejo svojo “Registration Card.” Tudi prvi državljanski papir, izdan po 1. 1928, je zadosten dokaz legalnega bivanja. V vsakem drugem slučaju mora inozemec ob svojem povratku iz Canade biti priprav-ljen navesti natančni dan svojega prihoda v Združene države, kakor tudi ime parnika. Jako nespametno ravna vsak inozemec, ki se poda v inozemstvo, in zato tudi v Canado, ne da bi bil iguren, da more zlahka ugotoviti iz priseljeniških zapiskov, kdaj je prišel v Združene države.
Nepretrgano bivanje v Zedinjenih državah
Vprašanje: živel sem v Združenih državah od 1. 1914 naprej. Pred tremi leti sem si vzel prvi državljanski papir. Lani sem šel na obisk v stari kraj s per--mitom in ostal sem tam štiri mesece. Ali bo ta odsotnost v starem kraju povzročila mi sitnosti, ko zakon zahteva petletno nepretrgano bivanje pred naturalizacijo?
Odgovor: Brez drugega vložite prošnjo za prvi papir. Kratka odsotnost iz Združenih držav ne pretrguje bivanja. Le kdor ostane v inozemstvu več kot šest mesecev, nastane vprašanje, dali legalno bivanje ni bilo pretrgano. Ako navede zadostne razloge, zakaj je ostal več kot šest mesecev, naturalizacij ska oblast sme smatrati, da bivanje ni bilo pretrgano. Ako je kdo ostal v inozemstvu več kot eno leto, ne velja nikak izgovor in petletno bivanje pred naturalizacijo mora začeti znova.
Zguba državljanskega papirja
Vprašanje: Zgubil sem državljanski papir in se ne spominjam ni ’številke ni dneva, ko je bil izdan. Kako naj dobim duplikat?
Odgovor: Vložite prošnjo za izdanje duplikata pri najbližjem naturalizacijskem uradu. V tiskovini (Form 2600) navedite vse potrebne podatke, ki se jih spominjate. Treba prošnji priložiti pristojbino od $10 (potom Money Ordra). Ako ti podatki niso zadostni, utegnete čakati precej dolgo na duplikat. Ako naturalizacijska oblast ne bi mogla najti zapisa naturalizacije, se vam pristojbina ne povrne. Vsakdo pametno ravna, ako sj. .(Dalja na S. strani).
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Prebivalstvo Gornje Savske dolino preživlja resno krizo. Dolina je ozka in ima le malo plodne zemlje, zato je bila večina prebivalstva v precejšnem, obsegu odvisna tudi od železnice in industrije. Ta pa je zdaj v zastoju. Cementna tovarna, ki je desetletja preživljala skoro polovico Mojstrane, je skoro popolnoma ustavila obrat. Lesna industrija skoro popolnoma počiva. K temu se je pridružila še redukcija delavcev na železnici in v tovarni na Jesenicah.
Most čez Savo pri Trbovljah se je podrl. Bil je privatna lastnina in do leta 1930 je lastnik pobiral mitnino. Ko je koncesija potekla in je banska uprava ni hotela več obnoviti, je most zapadel pogubi. Občini Trbovlje in Sv. Križ pri Svibnem, bi bili lahko prevzeli most v upravo, pa sta se obe tega branili. Tako je odpadlo eno najpomembnejših prometnih sredstev v vsem Zasavju med Zagorjem in Radečami.
Trg Središče je dne 5. julija zadela huda požarna katastrofa. Osmim posestnikom so od devetih poslopij ostale same ož-ganine. Najhujše so prizadeti posestniki škrge, Škorjanc, Golob, Marcev, Mojoška in Zidarič. V ognju je našel smrt tudi osemletni pastirček Glavnik. Vsi prizadeti posestniki so sicer kolikor toliko zavarovani, gotovo pa bo zavarovalnina krila le majhen del velike škode.
Na Gori Oljki pri Celju je pogorela romarska cerkev, ki je bila zgrajena leta 1754. škoda je velika, ker so bile uničene baje tudi nekatere dragocene starinske cerkvene slike ter ostala cer-
i
k vena oprava.
VSAK PO SVOJE
Slovanska čitalnica v Mariboru je začetkom julija nastopila 71. leto svojega narodnega dela na severni slovenski meji. Po poročilu, ki ga je na občnem zboru podal predsednik dr. A. Reis-ner, je ustanova še vedno polna življenja.
Beda, ki jo preživljajo rudarske družine v Zagorju, je prišla do vrhunca. Delavci delajo le po 12 do 15 šihtov na mesec in ne morejo z zaslužkom plačati niti za najpotrebnejši živež. Vse. kar dobijo pri konzumu, je treba plačati ob plačilnih dneh in oni delavci, ki so izčrpali ali pa celo prekoračili kredit, ne dobijo ničesar več. Večina rudarskih družin strada. Reveži se hranijo z zelenjavo, a nimajo niti olja za salato in tudi soli kmalu ne bodo imeli s čim plačati. Zgodi se, da padajo ljudje doma in tudi sredi ceste v nezavest, ker po več dni niso ničesar jedli.
Zunanji dolgovi Jugoslavije znašajo 32 milijard 763 milijonov, notranji pa 6 milijard dinarjev. Največji je vojni dolg Angliji, ki znaša 6,667 milijonov dinarjev; vojni dolg Zedi njenim državam znaša 3,463 mi lijonov, nasledstveni dolg od bivše Avstro-Ogrske 3,002 milijona, Blairovo državno posojilo 2,507 milijonov, mednarodno stabilizacijsko posojilo 2,248 milijonov, dolg južne železnice 2,228 milijonov, vojni dolg Franciji 2,227 milijonov itd. Ni čuda, da mlada država, obrem jena s tolikimi dolgovi, težko di ha pod davki.
lOall« M S- »tranll
Obsijala nas je zopet idilična idila idiličnih Pasjih dni, katero nekateri uživajo brez primesi, mi pa smo ji šli iskat zabele doli v idilično Indiano. Vsepovsod cveto slamniki in solnčne rože in hot dogs!
Pasji dnevi bi tvorili idealen narodni praznik in je čudno, da jih zvezni kongres ni še v tem smislu proklamiral. Pa je morda bolje tako, kajti praznovanja in pasjih dni je te čase posebno v delavskih krogih že itak preveč.
*
Po glasnem kokodakanju so bila izležena jajca na republikanski in demokratski konvenciji. Kokodakanje pa je zdaj postalo še glasneje in bo trajalo kar tri dobre mesece skupaj. Šele v novembru bomo videli, kje je rezultat in v katerem gnezdu so ostali klopotci.
*
Nekateri avtomobilisti trdijo, da odkar se je John D. Rockefeller izjavil za odpravo prohibicije, ima tudi od njegove kompanije kupljeni gasolin več “kika.”
*
Marsikatera šala in kritika je že bila izrečena na račun “uradnega šimeljna,” ki hoče imeti vse po paragrafih, četudi pri tem trpi stvar, za katero se gre. Po nekaterih evropskih državah je uradni ihaha še zelo -rjM&iitjen, pa tudi v Ameriki-nismo docela brez njega, le da ga tu imenujemo “red tape.”
Pri gradnji nekega projekta v upravi zvezne vlade je bilo na gotovem kraju nagrmadenih različnih strojev in opreme za 50 tisoč dolarjev. To je čakalo voznikov, da dotično opremo razvozijo s trucki. Blizu ;am je kuhar pripravljal večerjo za delavce, in iskra od peči je zažgala platno, s katerim je bila oprema pokrita. Ku-tar, ki je bil istočasno tamkaj sam, je hitel gasiti, toda je biro uvidel, da ognju ne bo kos, zato je prosil na zaposlitev čakajoče mehikanske delavce, da mu pri gašenju pomagajo. Mehikanci pa so se obotavljali in so pričeli gasiti šele, ko je kuhar vsakemu obljubil po en do-ar. Ogenj je bil nato hitro po-gašen in za 50 tisoč dolarjev strojev in opreme rešene. Kuhar je delavce plačal, vzel od njih potrdila in potem na uradni formi poslal v Washington prošnjo, da se mu povrne $18, kar je bil plačal Mehikancem za gašenje. Čez šest mesecev je dobil iz Washingtonu odgovor, da se zahtevana vsota ne more izplačati, ker ni bila ponudba za delo razpisana in delo oddano najcenejšemu ponudniku, kot določa paragraf 3208!
*
Da razna ločila v pisavi niso tako brezpomembna, kakor si morda kdo predstavlja, kaže sledeča dogodbica, ki je baje resnična.
V šolo je prišel šolski nadzornik, da se prepriča, kako se otroci učijo. Tekom izkušenj je učitelj pohvalil enega izmed učencev, da je v vseh ozirih odličnjak in da ima tudi lepo pisavo, samo tega se ne more naučiti, kam naj stavi vejice, pike, vprašanja, pomišljaje, klicaje, podpičja in slično literarno drobnjav.
Nadzornik je dečka potrkal po rami in ga pohvalil, da je že priden in da si naj ne jemlje
,	(Dalje na 2. strani)
Jr
“JSoDct Doba”
j?
GLAfIBO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanih« KatolUke Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
N aroiitina ta ilan« 7t« letno; ta nečlane $1.50, »a inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
BOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.
Cleveland, O.
vol. vm.
NO. 30
Konvencija J. S. K. Jednote
Začetkom tega tedna se je pričelo zasedanje najvišje instance J. S. K. Jednote. Ta najvišja instanca je konvencija, ki se zbere na vsaka štiri leta, da premotri poslovanje organizacije za nazaj in ji začrta smernice za v bodoče. Druš-rva z gotovim številom članov pošljejo na to zborovanje svoje zastopnike, od katerih se seveda pričakuje, da so najboljši, najbolj zmožni ter za napredek društev in skupne organizacije najbolj vneti. Društva poznajo svoje člane in nedvomno izberejo najboljše izmed najboljših.
Kot vse ustanove gospodarskega značaja, preživljajo tudi naše bratske podporne organizacije v teh časih izredno kritično dobo. Tiste, ki jo bodo srečno, brez velikih nepri-lik, težav in izgub preživele, bodo pokazale sijajno sposobnost in zmožnost krepkega življenja še za nedogledno bodočnost.
Tekom štirih let se mnogo izpremeni v gospodarskem in družabnem življenju dežele celo v takozvanih normalnih časih. V izrednih in nenormalnih razmerah, v kakršnih se nahaja ves civilizirani svet baš zdaj, pa so. te izpremembe toliko večje in toliko raznoličnejše. Problemi, o katerih pred štirimi leti ni nihče niti sanjal, so danes akutni in zahtevajo nujne rešitve. Nihče ni mogel slutiti pred štirimi leti, kako se bodo gospodarske razmere dežele razvile, zato se tudi ne more dolžiti zadnje konvencije, da ni storila svoje dolžnosti. Končna, bi to tudi ne imelo nikakega smisla,. Življenjske važnosti za organizacijo pa je, da je zdaj zborujoča konvencija dovolj kompetentna, močna in odločna, da postavi organizacijo na podlago, kakršna je potrebna za današnje razmere in za razmere, ki bodo sledile v dogledni bodočnosti.
Nihče ne more pričakovati od konvencije, da bi izpre-menila obstoječe gospodarske razmere. Pač pa članstvo pričakuje in ]e upravičeno pričakovati, da konvencija prilagodi sistem naše organizacije razmeram časa tako, da bo ista postavljena na solidno podlago s kar najmanjšimi žrtvami od strani članstva in da bo pri tem kar najmanj trpela njena točnost, rast in popularnost. Vseh naših želj konvencija seveda ne bo mogla vresničiti in vseh naših upov ne' bo mogla izpolniti, ker delegati pač niso čarovniki. Vsem članom ustreči ni še mogla nobena dosedanjih konvencij, pa ne bo mogla niti ta. Potrebe pa so danes večje in nujnejše kot so bile nekdaj, zato je naravno, da pričakujemo od sedanje konvencije več, kot smo pričakovali od prejšnjih.
Resni in veliki časi navadno rodijo in pokličejo na po-zorišče duševno velike in močne ljudi, zato verujemo, da bo tudi za 14. redno konvencijo J. S. K. Jednote veljalo to pravilo. Članstvo je uverjeno, da bo ta konvencija posvetila glavno pozornost velikim in važnim problemom in' da ne bo izgubljala preveč časa z malenkostmi. Lovec, ki gre nad medvede par sto milj daleč, ne bo tratil smodnika za veverice.
V splošnem pa bo menda najbolj prav, da smo optimistično razpoloženi z ozirom na pričakovane uspehe sedanje konvencije. Vse dosedanje konvencije so bile dobre in so delale čast naši organizaciji in vsaka konvencija je prinesla izboljšav in novega življenja. Upajmo, da bo sedanja konvencija izmed vseh najboljša in da bo prinesla J. S. K. Jednoti več koristi, kot vse prejšnje skupaj!
----------o-----------
DELEGATOM 14. KONVENCIJE J. S. K. J.
V INDIANAPOLIS, IND.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
preveč k srcu ločil, ker ista da itak nimajo velikega pomena.
To se je učitelju nekoliko pokadilo, zato se je obrnil k tabli in napisal nanjo sledeča dva stavka:
Učitelj, pravi šolski nadzornik, je osel.
Učitelj pravi, šolski nadzornik je osel.
S tem je učitelj dokazal, da je v dveh sicer čisto enakih stavkih samo različna raba vejice odločila, da je bil v prvem tituliran z oslom učitelj, v drugem pa šolski nadzornik.
*
V juliju postanejo solnčne rože vseh vrst posebno izzivajoče. Tako se je zgodilo predzadnjo nedeljo, ko sem bil na pikniku Slovenske šole clevelandskega S'. N. Doma, .da mi je prinesla prijazna solnčna roža ameriško-slovenskega pokole-nja kot odpustek papirnato solnčno rožo, ki je nosila po modi starokrajskih odpustkov ta-le značilen napis: “Ti misliš, ti rajtaš, da rada te imam, pa žiher verjameš, za norca xe imam.”
Resnica, naj je še tako trpka, je hčerka božja, in treba jo je spoštovati. Zato gre ves kredit nagajivi solnčni roži, ki je svoje mnenje povedala po pravici, dasi je pri tem vpoštevala znano ameriško geslo: Say it with flowers!
*
Madžarski vinogradniki so se nedavno obrnili na vlado v Budimpešti, da jim dovoli plačati davke z vinom in žganjem, ker pridelka ne morejo prodati. Ideja je v principu dobra, samo za pobiralce davkov in davčne eksekutorje bi bile vinske izkušnjave prevelike. Poleg tega bi se lahko zgodilo, ua bi se vino in žganje v državnih blagajnah prehitro posušilo ali pa zvodenilo. Tudi Madžari so namreč ljudje, Seprasr-baje pripadajo mongolski rasi. To pa vsi vemo, da pripadniki vseh narodov so včasi žejni še česa druzega kot vode.
❖
Neka prislovica pravi, da kdor gre v Rim, mora postali Rimljan, mi, ki smo šli v Indiano, se bomo pa poindijanili. Če drugih znakov ne bo, nam bo žarko indijansko solnce pričaralo na obraze zdravo in solidno barvo naših indijanskih bratov.
*
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s prve strani)
let ali več, ki so brez sredstev in ki so živele v državi 15 let.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Pozdravi jeninam sestre, bratje, iz krajev raznih skupaj zbrani! Pozdravljamo Vas, delcgatje, idej preblagih vsi navdani!
Vsi bratoljubja ste sejalci na polju drage nam Jednote;
Vi sloge ste oznanjevalci; načela Vaša so dobrote.
Sinovi matere podporne, skrbnice vdov, sirot ubogih, ki pazi na sobrate borne v bolezni in težkočah mnogih.
To delo res je plemenito, prevažno, lepo, mnogo vredno, za bližnjih kdor skrbi zaščito, potrebnim rad pomaga vedno.
V teh časih res težavno delo na zboru boste tem imeli; če v slogi vse se bo začelo, zaključka boste vsi veseli.
S ponosom in v zavesti blagi, med nas ko boste se vračali, z veseljem bratje vas predragi sprejeli bomo, blagrovali.
| Potem pa skupno nastopimo za blagor nam Jednote drage! Zvestobo vsi ji obnovimo! Naprej do cilja in do zmage!
član društva št. 37.
Dobro bo, če gori omenjeno možnost vpoštevajo gospodinje v domovinskih wigwamih. Tragično bi namreč bilo, če bi prihodnji teden potrkal na vrata domačega wigwama bivši delegat, ki bi na videz predstavljal naturaliziranega Indijanca, in bi mu jih preplašena squaw pred nosom zaprla, nakar bi se mu bilo treba po domače pri-zeksati, da dokaže svoje kav-kaško-slovensko pokolenjet
Vsekakor upajmo, da nas bo veliki Manitou, ki modro vlada veliko deželo Indiano, očuva) prehudega rožljanja z vojnimi tomahawki, da bodo zaključki velikega zbora prinesli blagoslov narodu v obliki, kot ga prinese dež razsušeni preriji, in da bomo na poti proti domovinskim wigwamom vsi zadovoljno pušili mirovne pipe, cigare in cigarete.
A. J. T.
ZASEDANJE ZVEZNEGA KONGRESA
(Nadaljevanje Iz 1. strani)
kakor pa se ne more reči, da so ljudski zastopniki v Washing-tonu lenarili. Razmere so jih silile, da so delali in da so se vsaj nekaj ozirali na ljudske potrebe, široke ljudske mase seveda še davno niso bile toliko vpoštevane, kot bi morale biti. Zdi se pa, da je bil storjen vsaj dober začetek v tej smeri.
V NEMČIJI se je reakcijo-narna junkerska klika nenadoma polastila oblasti. Kancler Franz von Papen, ki je bil svo-ječasno član nemškega poslaništva v Washingtonu in katerega odpoklic je zahtevala ameriška vlada tekom vojne radi špi-jonažnih intrig, se je proglasil za diktatorja Nemčije. Dobil je popolno kontrolo nad Prusijo, provinco Brandenburg in mestom Berlinom. Skoro vse ustavne svobodščine so ukinjene, časopisje, brzojav in telefon pa so pod strogo cenzuro. Dne 31. julija se bodo v Nemčiji vršile državnozborske volitve, za izid katerih vlada nele v Nemčiji, ampak tudi po ostalem svetu veliko zanimanje. Kot stvari stojijo zdaj, ne bi bilo nič čudnega, če bi padla nemška republika in bi se Hohenzol-lernci zopet vrnili na prestol.
MED REPUBLIKAMA Bolivia in Paraguay se je zopet obnovil stari spor radi ozemlja Gran Chaco, katero si lastita obe državi. Diplomatske zveze so bile pretrgane in prišlo je že do obmejnih spopadov med vojaštvom obeh republik.
NA KITAJSKEM se je v nekaterih provincah začela širiti kolera, kateri je podleglo že na desettisoče ljudi.
PROBLEMI PRISELJENCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
kam zapiše številko prvega oziroma drugega papirja, tako, ako se dokument zgubi, človek lahko najde vsaj številko in datum. Važno za one, ki so prišli v
Ameriko pred letom 1906
Vprašanje: Prišel sem v Ameriko kot otrok 1. 1905 in nikakor se ne morem spominjati, kdaj sem prišel in kako. Poskusil sem pozvedeti na razne načine, ali dosedaj brez uspeha. Reklo se mi je, da edina pomoč je registracije. Ali je zares treba vseh teh izdatkov in zamude?
Odgovor: Dosedaj je bilo to potrebno. Ali kongres je pred kratkim sprejel nov zakon, po katerem vsi oni, ki so prišli v Združene države pred dnem 29. junija 1906 ne, potrebujejo tako-zvanega spričevala prihoda (certificate of arrival), kadar zaprosijo za naturalizacij ske papirje. Zato vsi oni, ki so prišli pred zgornjim datumom, pa ne znajo natančno kedaj, smejo sedaj zaprositi za papirje brez daljne sitnosti.
Deportirani inozemci smejo sedaj zaprositi za zopetno pripustitev v Zedinjene države
Vprašanje: Ali je res, da po nekem novem zakonu sme oseba, ki je bila deportirana, priti nazaj v Združene države?
Odgovor: Novi zakon, ki ga imate v mislih, pooblašča tajnika dela (Secretary of Labor), da sme dovoliti osebam, ki so bile deportirane, da smejo zaprositi za pripustitev v Združene države. Zakon poudarja, da se to sme dovoliti le osebam “dobrega značaja.” Nikakor pa ni mogoč povratek pred pretekom enega leta po deportaciji.
Ako je bila vzrok deportacije le tehnična prekršitev priseljeniškega zakona ali kaka telesna slabost, ki je bila med tem odpravljena, ali celo nezakonit prihod v Združene države pri olajšujočih okolnostih (kot radi želje, da pride k možu, očetu itd.), se bržkone dovoli prošnja za pripustitev. Na drugi strani, ako je bil kdo deportiran radi kri-minalnosti ali kakega težkega vzroka, se to ne bo dovolilo.
—F.L.I.S.
 -o------------
KAJ OSTANE VLADI
Najmanj rodovitna in najmanj obljudena država naše Uni.ie je Nevada in tam iastuje zvezna vlada 90 procentov vsega ozemlja.
V Zagrebu so se nedavno vršile velike skavtske slavnosti, katere so se udeležili skavti iz vse Jugoslavije. V obsežnem parku so bili postavljeni šotori, v katerih so bivali skavti v času kongresa.
Trboveljska občina je prejela po banski upravi brezplačno tri vagone pšenice kot prispevek k akciji za podpiranje brezposelnih. Na Trbovlje odpade 15,-200, na Hrastnik pa 7500 kg pšenice. Občina je dala pšenico zmleti na svoje stroške v Celju in poravnala je tudi prevozne stroške. Odbor za prehrano brezposelnih v Hrastniku je sklenil, da se bo pšenična moka delila v glavni trgovini konzumnega društva rudarjev tako, da bodo dobili brezposelni po 8 kg za sebe, za družinske člane po 3 kg, občinski ubožci in staroupo-kojenci pa po 5 kg in po 3 kg za družinske člane. Nadalje bo odbor razdelil tudi vsoto 163,000 Din, ki odpade na Hrastnik od milijona, ki ga je prispevala za podporo brezposelnih TPD. Kuhinja. za šolarje dobi 108,000 Din, v fond za brezposelne pa se vloži 55,000 Din.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana
1. 1901
GLAVNI URAD V ELY. MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Dl-Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395,	Ely,	Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK, Ely, Mlnn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mlnn.
Vrhovni zdravnik:
DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik:	JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E., Duluth, Minn.
2. nadzornik:	JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O.
3. nadzornik:	JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh,
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicago.
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik:	JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	n
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, u.
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik:	A.	J. TERBOVEC
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne p0j.l*j^na naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P°sl!gV m predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih člano bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jukos1°v^^| za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se "° p8 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev ° ^ obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z os člani ali članicami.
Na večer 2. julija je nastal požar pri posestniku Ivanu Bartolu na Vinicah pri Sodražici. Upepelil je stanovanjsko hišo z vsem inventarjem, tako da se ni dalo razen prašičev ničesar rešiti. Gospodar je bil ta večer odsoten, ostali domači so pa že vsi spali. Dušljivi dim je predramil enega izmed otrok, ki je z jokom prebudil ostale iz trdnega spanja, da so se 'še pravočasno rešili skozi okna. Besni plameni so na mah objeli vse poslopje, ki je bilo krito z lesenimi deščicami.
Požar je ožaril nebo, da je bilo že od daleč opažati nesrečo. Gasilci iz Zamostca, Slatneka, Vinic in Sodražice so bili hitro na mestu. K^¥'jfe'hiša stala bolj na samem, ni bilo pričakovati še hujšega ter so gasilci obvarovali ostala poslopja v vasi. Prizadeti posestnik je zavarovan le( za malenkosten znesek in je zato potreben podpore ostalih vaščanov in občanov. Požar je gotovo nastal zaradi neprevidnosti v kuhinji.
Oče in sin sošolca. Na beograjski univerzi je diplomiral Atanasij Jakovljevič, šef oddelka policijske uprave, prej pa sreski načelnik v raznih krajih. Zanimivo je, da* se je kot privatni učenec skupaj s svojim sinom pripravljal za gimnazijske izpite. Za prve tri gimnazijske razrede sta oče in sin skupaj opravljala izpite. Oče je sedaj diplomiral na pravni fakulteti, sin pa je dovršil vojno akademijo.
in so nika-
Zastrupljen je siromašne rodbine. V selu Stankovci pri Šibeniku se je nedavno pripetil grozen primer zastrupljen j a. V ši-beniško bolnico so bili pripeljani seljak Peter Miletič, njegova žena in trije otroci. Njihovi spremljevalci so povedali, da je rodbina imela za zajutrk neko kuhano zelenjavo, ki so jo otroci na polju nabirali, ki pa je bila strupena. Kakor je analiza dognala, je bila to rastlina Atropa belladona, ki vsebuje močan strup. Zastrupljencem so nudili takoj zdravniško pomoč, vendar je malo upanja,‘da bi ostali pri življenju.
Iz zapora v smrt. Pred nedavnim je bil aretiran Janko Obad iz Saleža pri Zgoniku. Karabinjerji, ki so ga odpeljali v zapore, so prijavili preiskovalnemu sodniku, da je poškodoval v Sa-ležu drevesce, ki so ga zasadili fašisti v spomin na umrlega Mussolinijevega brata. V zaporih je Janko Obad zelo trpel zaradi nasilnih zasliševanj, štirje dnevi zapora so ga spravili v smrt. Pogreb se je vršil v Zgoniku. Kljub temu, da so se zbrali pri pogrebu večji oddelki karabinjerjev in fašističnih miličnikov iz vsega okraja, je bil pogreb veličasten." Za krsto je šlo nad 2000 ljudi. Med njimi je bilo okrog 40 narodnih noš. Godba zgoniških fantov je igrala ža-lostinke. Na krsti je bil ogromen bel venec z rdečim srcem v sredi. Po pogrebu so orožniki legitimirali vse narodne noše, nekemu mladeniču pa, ki je pogreb fotografiral, so zaplenili aparat.
Na seji kongresa narodnih manjšin, ki se je nedavno vršil na Dunaju, je imel velik govor bivši slovenski poslanec v italijanskem parlamentu dr. Besednjak, ki je med drugim izje,vil:
“Mnogo pritožb prihaja od na rodnih manjšin na tajništvo DN. Pritožbe ostanejo v začetku brez reakcije pri prizadeti vladi, če pa se le ponavljajo, jih morajo prizadete vlade vendarle resno vzeti v pretres. Pogosto pa se zgodi, da ravno tiste države, ki same s svojimi narodnimi manjšinami ne ravnajo tako kakor to določajo humanost in mednarodne pogodbe, v svetu DN rešujejo vprašam j a nacionalnih manjšin v drugih državah in ga juri-dično in moralno presojajo. To so države, ki svojim lastnim manjšinam ne dovolijo niti tega, da bi imele osnovne šole, države, ki obsojajo člane svojih manjšin na dolgoletne izgone samo zato, ker pojejo pesmi v svojem rodnem jeziku ali ker moli jo v svoji materinščini. Preganjanje sega celo v rodbinsko življenje in v versko udejstvovanje. Preganjajo njihov materinski jezik, ki so v njem izklesani nagrobni napisi. Ali mar smejo biti take države moralno poklicane, da presojajo o ravnanju z narodnimi manjšinami v drugih državah.”
Zaščita narodnih manjšin, je sklenil dr. Besednjak svoj govor, mora veljati enako za vse evropske države, ali pai naj se zaščita manjšin v Evropi sploh ukine in naj pride na njeno mesto splošno in odkrito preganjanje manjšin.
Na drugi seji kongresa narodnih manjšin je prišlo do precejšnjega incidenta. Zastopnik madžarske skupine na češkoslovaškem grof Eszterhazy je začel srdito in docela neutemeljeno napadati češkoslovaško vlado, tako da ga je moral predsednik dr. Wilfan večkrat prekiniti in mu naposled vzeti besedo. Ker je hotel madžarski grof kljub temu nadaljevati svoj govor, je dr. Wilfan ob precej razburjenem razpoloženju kongresa prekinil sejo. Eszterhazy je nato zaklical dr. Wilfanu:	‘To je svinjarija!”
Predsednika je ta nekvalificirani nastop tako razburil, da je
dobil hude živčne napade 11 mu morali poklicati zdravi^ ^ Takoj po tem incidentu s ^	^
sestal predsedniški sve ’ zy over sklepa, ali sme grof Eszter ^	^
dalje govoriti. Ker se_ s j ^ dr. Wilfana med tem m ^ ^ šalo, je bila seja °dgod®n ^ 16. Popoldne se je nada J ^	^
pod predsedstvom zast,°^glce. ^sa nemške manjšine iz p0- io6s Dr. Wilfanovo stanje se ^ ^ slabšalo, zaradi česar	j>]
prepeljali v sanatorij L°e pfjv
*	‘	•	le-	!°	o
Velikan med goban1- ir,SlJ. tošnja ugodna pomlad J® jz ^ klicala premnoge juvr.C..va V ^ zemlje, osobito dar1ež	(fit
tem pogledu pa je bila . ^.gV”	^
ska, kjer je nabiranje ;11 ,^(1 tl v dobrih letinah prav lZ j.j-r vir dohodkov. Vse kote je je prebrskala “gobja in zato je tem bolj čudno^,_veii-med praprotjo ostal kan, na katerega je Prl .eJ-e3
naletel neki šolarček.	0:
orjak svojega rodu, saj J j k tal kar 1.35 kg. Kocen v ^„0; Unic lini človeške roke je ^°]dje . h držal impozantni klobu > j/jo- w v obsegu meril celih 96 c je j ^ bukov premer tega 8° .^vit1 presegal tudi širino vjdcH prsi. Vsakdo, ki je 2°^° . jije' j se ni mogel dovolj nacu ni velikosti.	t	\	^
  i ie ■ ,'itiv
Na ozemlju Ju£oS*f' te)e j Vij sedaj 640 državnih PP® ^ d*' ^ grafom in telefonom, ^ gl# žavnih pogodbenih P°s ’ j pomožnih pošt, 134 an\,l(|j3'1' j nih pošt, 18 pošt na ^ p°' ^ 1812 občinskih pošt ^ peH ^ štno-carinski skladišč1 jto*'1'	'
gradu in Zagrebu. Na ^ ^ 5,.^ ju Jugoslavije je nada J ^e' brzojavnih uradov ter fonskih central. V ^ jjo, ^ bi morali navesti tudi i‘ d>' spad£ v področje P°S<avi ^ rekcij. Sedaj so v, r got°vT ; \ emisijske postaje P° 0j3^	'%
ga števila poštnih i11 ' po^ radio postaj. Prva 1”1	'V ,
ja je bila urejena v . v	^
pozneje pa še postaj1	^
gradu in Ljubljani.
O POČITNICAH,, J
(Nadaljevanje s Prve j-oj*1 j -Cie selbine, kjer se človek .	^
hitro seznani in se P0^ -e jnlC. V njimi kot doma. In ^ et0^c % srečo potovati med a^1 . pij Slovenci, kakor jo je lT? n(tl, . tega članka, bo rad P^jk0; so naši tukajšni rojaK najb° še, najbolj P0§tene./^plo^e e j gostoljubne duše. v. " &ov j so si ohranili vse . esj> lastnosti, ki so jih P a pa starega kraja, Am^u k temu dodala širokogrudnost in k stvo.
h
-die
:«re!
E'
U
'nic
°fti-
Tl
trot
H
P,
Idi;
%
D
idea le a %< *ell
to
**ti
%
°cu
H ENGLISH SECTION OF B
▼ olf'c,al0r9aA) ▼
of the
South Slavonic Catholic Union.
r**		
	T	i
si	««	
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Current Thought.
OUR CONVENTION
ft
the 14th time in the history of our South Slavonic Catholic l0li delegates representing every lodge assemble in the in-f®st of component members.
Very four years finds our elected representatives gathered ai1 appointed time and place to take an inventory of our "•»on, reject obsolete laws and draft new ones to meet the trend
The 14th regular convention now going on is confronted with °blerns of grave importance. Never before have such tasks etl mounted on the shoulders of selected representatives—• ‘*s that require concerted action and mass thinking.
ersonal feelings and prejudices cannot be entertained at "^anapolis this week. Our Union as a whole must be the only .^'deration. Factions or cliques organized to railroad petty 'Ues should not be given a place and a chance to dominate e Proceedings.
GATES! Members have elected you to voice theii ! as and opinions. Considerable expenses shall have been Cllrred before the convention adjoiirns, a factor that cannot avoided if our Union is to be managed and given proper Petus for the future. Hence, DO NOT PROLONG unneces-fJr arbitration, as it is an expensive luxury that can just as be avoided.
PENNY WISE, POUND FOOLISH Jphid economic reversals, people, as a general rule, become 'er-alarmed at possible calamities, and, as a result, assume a (6ssimistic outlook at all current affairs. Plans evolved during |Ch Periods are apt to be guided by too much caution for feai 1at an elaborate program might prove to be the means to an
j.legates should not be dominated entirely by the present .appointing national economic crisis. For fraternal insurance .°es not fluctuate in the same manner as do prices of com dities.
. Nfits realized by manufacturers, retailers, etc., are used foliate gains; in so-called good years a surplus is accumulated j° offset possible losses in bad years. Not so with fraternal France. Profits from fraternal insurance (if such a com-^ison can be made) are used regularly to replenish sick disability, and other funds, all of which'are for the ben-°£.component members, j ^6t us not be “penny wise and pound foolish” when formulat ^plans for the next four years.
Never before in the history of any Slovene fraternal organ-I -‘°n has the English-speaking member played such an in-t8ral part. For upon him and her the eyes of the elders arc jNed for future existence, for initiative, leadership, new in fact, all that keeps the flame of fraternal organizations Bering.
lij^en the right impetus and proper consideration, the Eng-• .8Peaking member will jump to the front in the work of our and assume those duties imposed upon leaders. ^LEGATES: DO NOT DISAPPOINT YOUTH IN YOUR
%SI0NS’AND THEYIN TURN SHALL N0T disappoint
WASHINGTON DAY’
^e;
^ELE
^inwood Boosters to Much Color Blindness Found Outing in August	in	Middle	West
je eveland, 0.—-Plans for an le' |v*ng to be	sometime
V'	mon^	Augus
jO l^e discussed at the last reg-[jt* lljj Monthly meeting of Col }lii Jlfljj °0(i Boosters Lodge, No. f jtn]’ SSCU, that took place on
e°‘ I I U<
if*' lt^ new faces were seen at ast meeting; it is the sin-
:'e- Ktnk°Pe wr^er
iK> JtfL ers attend our next gath-K' ji. ^ to be held Monday, Aug. di' J^s seems as though meet-tf’ jiii^ are forgotten during the «r	months, however, this
|(il’ r:fJ]|. d not be the case with the ■fp' i^’^ood Boosters. Put a red !# ii ^ark around Aug. 8 on e<y | ^Calendar.
jrnt !en though we may be a jif ate We take this opportun-p ^tending congratulations j'Ufl ’’°ther Anthony Laurich |Wster Alice Siskar, who, in 1%.that two can live as Vf as one» proceeded to get i1’’’	2. Congratula-
Mary Laurich, Sec’y.
. SpECIAL°STAMPS
Government makes a c °n special stamps issued ^emorate historical \ ‘ Money realized from %*mp8 Sold exclusively to \e °rs more than reim-St fthe Post Office Depart-1.°r expenses incurred %tjlr Manufacture and dis-
Complete color blindness may be rare, as science says, but the navy has discovered that even partial inability to distinguish colors is quite a handicap to seafaring life. Not long ago a ship’s commander ran his vessel aground because he could not distinguish a red light from a white one. Though no great damage was done resultant inquiry revealed a real menace to color-blind navigation. So the Annapolis authorities are now very strict.
ec > jo\l
^ Ik
V? i
(je, &
It is interesting that the Naval academy finds that most of its color-blind applicants come from the Middle West. The explanation is that this section of the country, being generally flat, is devoid of the marked coloring of the East and West and its residents have gradually lost their ability to distinguish colors. Advent of traffic signal lights is helping overcome nature’s neutralness in this section to some extent, but the fact remains that the Middle West is markedly colorblind. Which reminds us of the case of a Washington woman, the wife of an air officer, who, though color-blind, drives her own car about the capitol. Her system is unique. She knows the location of the red, yellow and green lights in the traffic signals, and can govern her movements accordingly.
—Pathfinder.
What time of the year could be more appropriate for a day of fun than Aug. 14? As we all know, Aug. 14 is the date that has been set aside by the Inter-Lodge League for its “Inter-Lodge Day.” The various lodges who make up the Inter-Lodge League are all looking forward to this day with a spirit of enthusiasm and are making elaborate plans for this day. Why can’t the George Washington Lodge show that same spirit of enthusiasm?
At the last meeting of the George Washington Lodge it had been decided that the G. W’s celebrate with the Inter-Lodge League by sponsoring a “Washington Day” in conjunction with “Inter-Lodge Day!” For this time of the year, this is really splendid and the best idea ever thought of. It is really worth laying out plans for Aug. 14 in joining the Inter-Lodge League in its “Inter-Lodge Day” program. The league committee promises an elaborate program, a program that will keep you occupied the entire day. Three ball games, dancing and many other events that will be to your liking, are promised by the Inter-Lodge League.
Throw your doors wide open and get a new view which will refresh and bring back, with accelerated force, your interest and enthusiasm. Regardless of how dreary life may be or how weary you may seem, there is an open door, and that open door leads.,,sti:ai&ht to “Washington Day,” the “All SSCU Parade,” and to the “Inter-Lodge Day” festival on Aug. 14 at Mervar’s Farm.
The George Washington members need a renewed enthusiasm, and the place to get it is at the “Inter-Lodge Day” festival.
Join the other few George Washington members on “Washington Day.” You’re not a slacker and the time for showing and proving yourself is now, by getting ready to join your members in putting over “Washington Day,” the “All SSCU Parade,” and also help make “Inter-Lodge Day” a huge success.
Follow the New Era for further particulars on “Washington Day,” the “All SSCU Parade” and “Inter-Lodge Day.” “Lefty” Jaklich will keep you more fully informed on the progress that is being made for this great three-in-one affair which falls on Aug. 14.
Pick up your pencil and calender or diary and mark up Aug. 14 as taken for this three-in-one celebration. On your toes, forward march! We’re going to the front to show that we have a spirit of enthusiasm greater than our competitors. Let’s go!
Betty Stucin, No. 180 SSCU.  o--------------
ATHLETIC BOARD OF,
S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — B7th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortx, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Johmtown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 819 W. Birch. Chisholm, Minn.
• • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
BE ON TIME
'B'RIEFS
Export, Majesties, No. 218
The Majesties held their regular monthly meeting, which was well attended, except a few members, who missed the past few months, will have fines to pay.
Depression does not interfere with the Majesties, for new members are joining steadly.
The Majestic baseball club defeated the Farmers by a score of 9 to 5 in which Blazer Merich was the winning pitcher.	William	Korach,
No. 218, SSCU.
Fourteenth regular convention of our Union is now taking place at Indianapolis, Ind.,. at the school auditorium, 902 N. Holmes Ave. Supreme President Paul Bartel opened the convention Monday morning July 25, calling upon the delegates and supreme board members to work in the interest of our SSCU.
Anton Vessel, member of Ju-bileers lodge, No. 215, SSCU, Chisholm, Minn., is engaged in research work this summer at the University of Nebraska, College of Agriculture. For the past year Brother Vessel has been engaged as assistant instructor in chemistry at University of Nebraska, having won a Fellowship for two years at the time of graduation from the University 0f Minnesota. Brother Vessel is a member of National SSCU Athletic Board, having particular jurisdiction in the State of Minnesota.
Frank Jereb, Cleveland Slovene, representing the local Sokols, came fifth in the final Olympic gymnastic tryouts and. combined National A. A. U, championships, held July 16 at the college of the City of New York. His score was 53.75 just 2.75 points short of placing first, made by Frank Hanbold, with a score of 56.5 on the parallel bar event.
Annual convention of the National Congress of America,
and its various Sections, will take place Aug. 8, 9 and 10, at Hotel Mayflower, Washington, D. C. “Congress program will deal with three distinct phases of fraternalism, First, the Progress of Junior Department; second, Experience of the Past as a Guide to the Futur*e, and third, the Fraternal and Humanitarian Work done by the Societies, presenting the report of the Committee on General Welfare.” Our South Slavonic Catholic Union is a member of N. F C. of A., and is entitled to a representative.
Convention News from Indianapolis, Ind.—Louis M. Kolar, editor of the English Section of Nova Doba and convention delegate to the. National SSCU convention, was nominated and elected one of two vice-chairmen for the convention at its first session on Monday morning. A. J. Terbovec, editor of Nova Doba and Janko N. Rogelj, were appointed recording secretaries. Mr. Kolar represents George Washington lodge, while Mr. Rogelj attends as delegate from lodges Krasni
The George Washington Lodge, No. 180, SSCU will have its regular monthly meeting Monday, Aug. 1, at the Slovenian National Home, Room No. 2 at 8 p. m. sharp.
Many important discussions will be on hand and these dis-cussions are of much importance to the individual member as well as to the lodge and Union. Among these discussions, “W ashington Day,” which is to be held in conjunction with “Inter-Lodge Day,” is one.
For once in your life be on time with a 100% attendance.
“Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU.  o------------
G. W.’s Bump Betsy Ross
FOURTEENTH REGULAR SSCU CONVENTION OPENS MONDAY, JULY 25
SURPRISING NUMBER OF ENGLISH-SPEAKING MEMBERS REPRESENTED
Friday, July 22, the Joseph Zele & Sons-George Washingtons tightened their hold on second place by bumping their sister team, Betsy Ross, 10 to 3.
“Freck” Radel hurled for George Washingtons, and allowed the Rossmen six hits and two bases on balls, while Hof-fer, hurled for Betsy Ross. Although Hoffer fanned many of the George Washington batsmen, he was unable to stop Betson, Zalokar, Fabian and Bizil, each of these getting two hits apiece, Betson leading with a double and a four-sacker. Mestek and Kuhel were the leading hitters for the Rossmen, each getting two hits, Mestek following the example of Betson*
Both teams played errorless ball and certainly put plenty^ of pep into the game, regardless of the heat.
Team	R	H	E
Geo. Wash ....40 1050000—10 12 0 Betsy Ross .... 0(3010101 0— 3 6 0 “Lefty” Jaklich,  o---------------------
Gilbert S. S. C. U. Takes Double-Header
Defeats Aurora KSKJ by 20 to 4 score
Starting with an early scoring period, the Gilbert nine easily defeated Aurora last Sunday. In the first inning, they batted once around, bringing in seven runs. The easy defeat was due to the splendid fielding and cool headwork, and at no time were the boys in danger.
Malaverh, who was on the mound for Gilbert, pitched the best game of the season, allowing only one walk.
Hands Embarrass First Defeat in Second Game In the second game of the double-header, Gilbert easily defeated Embarrass by a score of 9 to 5. Walled, on the mound, allowed four hits and one walk, then won his own game by getting two hits and scoring on one. The whole Gilbert infield clicked perfectly. A total of four errors was committed by the Gilbert boys, but every one of them was hitting. Embarrass will play a return game next Sunday at Gilbert.
Rudolph Maurine, No. 192, SSCU, Gilbert, Minn
 o-------------
SUCCESSFUL OFFICERS
Indianapolis, Ind., July 25.— Impressively but lacking in ceremony the 14th regular convention of the South Slavonic Catholic Union of America was called to order at the school auditorium, 902 N. Holmes Ave., at 8 a. m. by Supreme President Paul Bartel.
In his keynote address, Supreme President Bartel pleaded for harmony and co-operation between delegates in undertaking the problems of the convention, and that the primary consideration should be the progress and welfare of our members.
At this point the delegates arose and stood for one minute m silent tribute to members who died since the last convention, held in 1928.
A credentials committee was next appointed and consists of the following:	Peter Culig,
Pueblo, Colo.; Joe Pogačar. Pittsburgh, Pa. ;• Anton Motz, South Chicago, 111.; Anton Tratnik, Diamondville, Wyo., and John Lamuth, Chisholm, Minn Contrary to the accepted “Roberts’ Rule of Order,” del; egation voted to elect the remaining convention officers and committees. When this report was written, Delegate Anzelc of Aurora, Minn., was elected convention chairman and Delegate Pletersnek of Bridgeville, Pa., first vice chairman. A discussion arose as to interpretation of convention proceedings for the English delegates, and after some debate, it was decided to elect a delegate from the English-speaking lodges. Delegate Kolar of Cleveland, O.. was elected to this post.
According to the by-laws, editor of Nova Doba is record-
ing secretary of the convention, and hence Brother Terbovec acted in this capacity. An additional recording secretary was elected in the person of Delegate Rogelj of Cleveland, O.
Inasmuch as it is almost impossible for the elected chairman to remember names of 151 legal representatives, Delegate Vranichar of Joliet, 111., took it upon himself to have a number of cards printed, each card designated the number of lodge represented; these were distributed to all delegates, who raised them in the air when addressing the chairman, and thus delegates were recognized by lodge numbers instead of names.
Throughout the first day of the convention a noticeable feeling of unrest was outwardly visible^ as each delegate and member of supreme board wished to express themselves. Truly a democratic meeting it was, for no particular section dominated the proceedings; instead, each was desirous of expressing his or her viewpoint.
Delegate Pezdirc of Waukegan, 111., proved to be the humorous element, for when seemingly uncompromised discussions tended to dominate the proceedings, he would insert a fitting and logical climax that put the delegation into high spirits.
 o-------------
LIGHTHOUSES
Raj, No. 160 and Ilirska Vila, No. 173. Mr. A. J. Terbovec is attending the convention this week, in the capacity of editor of SSCU, official organ Nova Doba.
Fame, reputation, only increases a man’s obligation to do still better.
Fraternal benefit societies were founded upon the lodge system. There has been no enduring sub stitution offered since. The success in securing enthusiastic attendance is but proof of what may be accomplished by officers with the right mental attitude plus a little ingenuity backed by determim
tlon' _	..	_ i-J
Lighthouses near navigable water in the United States are maintained and owned by the federal government. They are controlled by the Bureau of Lighthouses, Department of Commerce.
Variety to Feature Interlodge Field Day
Cleveland, O.—Tentative plans for a huge interlodge field day are now in the making by various lodges of the Interlodge League. Preparations to suit the taste of each and every individual will have been made by the time Sunday, Aug. 14, arrives, for on that day the Slovene colony of Cleveland will literally migrate to Mervar’s farm, the place of the gala festivities.
Field events to satisfy hungry athletic minded individuals will be held during the course of the day. Dancing for the music-minded, and plenty of good and clean fresh air for those who wish to walk around in the surrounding territory. Tasty refreshments for the hungry will be on hand, and, by the way, who doesn’t get hungry in the fresh open air. In fact, not a single item has been overlooked to make the interlodge field day a thing to talk about for months to come.
President of the Interlodge League Heinie Martin Antončič is going to leave no stone unturned in an effort to provide entertainment for all guests. And when “Heinie” makes up his mind on a project to the best interests of all, he puts every ounce of energy within him. There is no such thing as going half-way with the supreme executive of the Interlodge League, as all that know him will testify; it is either a matter of putting his whole heart into a plan or leaving such a scheme alone.
George Washington Lodge, No. 180, SSCU, is proud to have Bro. Antončič for a member, and to show their whole-hearted approval of the field day, members have promised to come out with their machines labeled “George Washington Section,” and take part in the parade that is to start Sunday morning, Aug. 14, at 9 o’clock from in front of the St. Clair Bathhouse. Incidentally, transportation facilities will be provided for those who wish to travel in groups, as a bus will be chartered for the occasion. Cost of such transportation shall be only 20 cents for the round trip.
Our Slovene colony in Cleveland owes it to themselves to participate in an affair especially planned for them. Not only are the boys and girls invited, but the elders as well, for a good time can be had with our parents as well as with friends alone. Cleveland Slovene settlement has earned itself a reputation where the younger folks not only talk of doing big things, but actually DO THEM. In an ideal location where a number of English-conducted lodges are organized such an affair as the Interlodge League Field Day should be looked upon with pleasure.
Concurrent with the announcement of the field day is the notice to all Clevelanders that Sunday, Aug. 14, should be reserved for a special outing to Mervar’s farm. No exceptions are to be made.
Ely, Minnesota, Headquarters of the SSCU
By Rangers, Subordinate Club of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU — Joseph Mantel Jr., President
Previous to 1898, Ely had two lodges which were members of the Austrian Catholic Union, with headquarters at Joliet, 111. These lodges, the SS. Cyril and Methodius and the Sacred Heart, had a combined membership of about four hundred. In 1898 a convention of this union was held in Pueblo, Colo. Ely sent John Habian, John Kotchevar, Matt Agnich, Joseph Agnich,, John Klobuchar and John Gouze as delegates. Joseph Agnich was elected supreme president at this convention. However, the Ely men, together with men from other states, became dissatisfied with things; accordingly, they came back home, and on July 18, 1898, very informally started their own little union. This was the beginning of the SSCU. Joseph Agnich was elected president of this new organization, George Kotze vice president, John Gouze secretary, Steve Banovetz assistant secretary, Matt Agnich treasurer, John Habian, John Preshiren and Joseph Mantel trustees. The SSCU was incorporated in January, 1901.
The first years were stormy and uncertain. In the first few months of existence, at least eight deaths occurred in succession and the young union had little money wherewith to pay the death benefits. However, there was a strong spirit of co-operation among the members, and with increased assessments, they wrere able to pay them and pull through all the rest of the difficulties that came at the start. Gradually things shaped themselves, more and more lodges formed, more and more states became interested, and membership and wealth grew rapidly..
In the year of the 10th anniversary of the Union there was a large celebration held in Ely, combined with the celebration of Father Buh’s golden jubilee. The supreme officers—Frank Medosh, John Gouze and George Brozich—attended, along with other visitors. At this time the total membership was 8,000, comprising 82 separate lodges in 27 different states. The treasury showed a balance of over $27,000.
A grand parade was held, with the 13 Ely lodges taking part.
It was a grand occasion. A few days later Father Buh left for Europe to visit his birthplace, Ljubljana. Upon his return, he was met by his parishioners, headed by the school band, an evidence of the respect felt for him.
In 1910 the SSCU convention was held in Denver. Three years later, in 1913, an important convention took place in Pittsburgh. It was at this convention that two great measures were passed: a complete change in the accounting system, and the creation of the Juvenile Department. From this time on, all dues have been remitted to the secretary of the lodge, and by him paid to th treasurer. Since then, too, all money paid out for death and sick benefit has been through the office of the supreme secretary. The beginning of the Juvenile Department was a noteworthy thing. Since its origin, the juvenile membership has jumped from 300 to 6,133. Most lodges now have a juvenile department. Every month there are a number of members transferred to the Adult Department.
In 1928 the SSCU celebrated its 30th anniversary, at a convention held in Ely. At the time the supreme officers were: Anton Zbasnik, president; Joseph Pishler, secretary, and Louis Champa, treasurer. At this convention was originated the idea of having a sport fund. Since this time there has been considerable interest shown in interlodge sports, such as bowling and baseball. Another notable thing in recent years is the membership drives, in which profit and the pleasure of interlodge competition have been combined. At present the membership totals 19,556 people, 6,133 juvenile members and 13,423 adults. This shows an increase of over 7,500 members since 1914. Twenty-two states and three provinces of Canada have SSCU lodges.
The city of Ely has kept pace with the rapid rise of the SSCU. There are many factors which make it the happy little town that it is.
Ely is known throughout the country for its scenery and climate. Warm, sunny days and cool nights combine to make it a healthful place in which to live. The hundreds of clean, deep lakes hereabouts, and the long stretches of cool, green forest make Ely an ideal resort and vacationing country. The Superior National Forest stretches far into the North from here. The world’s greatest canoe country lies between Ely and Canada. Hunting, fishing, camping, canoeing attract tourists from far and near. There are resorts of all kinds, from the simple backwoods camp to the elaborate kind with sandy beach, dancing and golfing.
Ely itself is a very clean city, and modern in every respect. Each year new buildings are being constructed, new residence districts developed, and new roads built. A new city hall, a group of fine schools with beautiful grounds, an airport, and a park are among the things we boast. At present, we are just beginning to enjoy a new city improvement—a new water system, which brings us clean drinking water from a deep, spring-fed lake about six miles from town.
Although iron mining has suffered from the general business depression, it is still of great value as a natural resource. The supply of ore is far from exhausted and it is recognized as being of a very high grade.
The population of Ely, which exceeds 6,000, is made up of a large number of Slovenes. Since the beginning, Slovene people have become more and more influential in civic and politica affairs. With their claim to a larger number of votes than any other nationality, they are able to put their candidates into office.
The Slovene people are accustomed to belonging to fraternal insurance societies, and for that reason they are very proud to have the SSCU headquarters in Ely.
 _—o----------------------
JUVENILES
East Palestine, O.—How shall we keep the youngsters interested in the SSCU? This is an important question that the organization has been considering for some time. They must be kept a part of the organization and some way must be discovered in which to do it. The SSCU, as a whole is doing much toward retaining their interests. The individual lodges themselves can help much, also.
Not every child is alike, nor is every group of children alike. What one dislikes, another approves. For instance a group of children in one city may take an interest in sports, while those of another find more enjoyment in dances, parties and sO on. Thus it can be seen, that each individual lodge should investigate for itself what its younsters demand, and then try to cater to their desires as far as is reasonable and possible.
J. J. Golicic,
N. 41, SSCU.
Hooditch Beauty; Parlor
By F. S. Tauchar
SCENE ONE
The whole family of Hooditch household is at the table, feasting on a swell dinner prepared by the visiting aunt.
As usual, kids and aunt talk the most.
Mrs. Hooditch:	“Now, you three
please pipe down for a while, as Pa and 1 have some important business matters to discuss.”
Daughter and son: “All right, mamma!”
Mr. Hooditch (indisposed for discussions): “What is it, dear?”
Mrs. Hooditch (enthusiastically): “Something very interesting!”
Mr. Hooditch:	“Can we postpone
it?”
Mrs. Hooditch:	“No. Your lodge
meeting is going to be tonight. They will elect a delegate for the next convention, and 1 want you to run for that high position. Get into public life and be something! Most any man with a little spark of ambition is at least trying to accomplish something noble and praiseworthy, for which his wife can respect him and proudly talk about to her friends. What have you got to your name that could elevate you for an inch above average men?”
Mr. Hoodtch (softly):	“I have
you ...”
Mrs. Hooditch:	“That’s nothing to
brag about—er, yes . . . but this is all there is. I wish you would get something of worth beside me.”
Mr. Hooditch: “Shall I get anothei woman?”
Aunt, son and daughter laugh.
Mrs. Hooditch:	“Just like a man! £
Always thinking about foolishness— never of higher ideals that build in a c man necessary qualifications for lead- I ership in society of worthy citizens. 1 v am always terribly embarrassed whenever I have to listen to Mrs. Jones, who 11 lectures to the rest of us how brilliant f her husband is, who ‘put over impor- ^ tant things for the organization on the floor of the convention,’ to which he 11 was delegated three times in succes- i sion. I don’t understand how you can g stand it. 1 want to be considered by my friends as the wife of SOMEBODY! s You’re going to run this time, and you 1, MUST beat that Jones person!”	g
Mr. Hooditch: “Should say ‘brother Jones,’ dear. As for the running—1 threw my hat in the ring already. May the best man win.”
Mrs. Hooditch (enthusiastically): “That’s the right spirit, Pa! Only re-place that motto with 1 shall win!’ And t be careful. In the first place you musj ( make a good high-pressure speech at the lodge meeting just before election. 1 Come out of your shell and show them ( your abilities!”	(
After dinner they hold a rehearsal ' for the important speech that will make Pa famous, and Ma more popular, es- ; teemed and respected among her . friends. She tells him that when he 1 ) is elected he should support women 1 candidates for supreme board offices.
, They work hard on that speech till the 1 last minute, and Mr. Hooditch walks ) out of the house quite confident that he is just as good as already elected delegate to represent his lodge at the coming convention. Lightly whistling, his head up, shoulders thrown back, he ^ is shaking a light hoof toward the hall of great expectations . . .
* What the elusive fate holds in store 1 for Hooditches?
s It’s very, very problematical . . .
(Scene two, at the meeting, will fol-fl' low in the next issue.)
e J	---------o —
V I Dogs sweat only to a limited a;extent. Most of the sweating r! of a dog is done on the Longue [and the soles of the feet.
Variety of Activities on City Playgrounds
BEEF AND VEAL
Veal is the flesh of a bovine animal between 2 and 12 weeks in age and it is fine-grained, light pinkish brown in color and free of an intermixture of fat in the lean. Meat from cattle more than three months in age and under nine is called calf. Beef is the flesh of cattle one year or more in age.
PLATINUM COINAGE
Russia experimented with platinum as money between 1828 and 1845 when platinum was worth only one-third as much as gold. The platinun coins were abandoned because | they were not internatinall; accepted, but they now have bullion value much greate than their face value.
With the passing of the halfway mark in the summer season of activities on Cleveland’s 33 municipal playgrounds, Recreation Commissioner Dan Duffy announces plans and preparation for annual city-wide meets during the next four weeks. Duffy predicts that special attractions during this four-week period will attract record-breaking crowds, the! largest in Cleveland playground history.
Monday, July 25, opened the four-week series of specials with the staging of the first annual Baby Show, Freckle and Polka Dot contest at Sterling playground, E. 31st St. and St. Clair Ave.
The Silver Cup athletic meet, an annual city playground track and field affair, will be put through its final rounds at Sterling playground Wednesday and Thursday, July 27, and 28, with boy’s finalists competing on the first day, and girls on the second. District meets were held during the week of July 18 in six seperate meets. The boy and girl having the highest individual score of points at the close of the finals next week, will each be awarded a silver cup by Recreation Commisioner Duffy.
Clevelanders will not have to travel south this year to see Olympic games and meets, for the city playgrounds are holding their own Olympics during the first week of August, and over 2,000 entries are expected for the preliminaries. This meet will also be staged at Sterling plaground, which offers the best accomodation for runners and spectators.
Then comes the final of playground activities, and with it also the annual mammoth playground festival in theLakefront Stadium. All grounds are now planning their share in this huge show, which is expected to crowd the 78,000 seating Stadium to its last seat.
Floating With Inner Tube
Emphatically declaring himself against the use of old inflated inner tubes for floating by inexperienced bathers, Fire Lieutenant Charles E. Eisen-hart, chief of the city life guards, warned Cleveland bathers to abandon the use of air tubes and inflated rubber balls while swimming.
To illustrate his warning, Eisenhart pointed out the recent drowning at Edgewater Beach of Harold Minder, 15, who drowned when an old inner tube on which he was floating collapsed in deep water. Eisenhart asked Jpathers not to use air tubes for floating unless they are capable of swimming if the tube should spring a leak or if it should collapse because of excess pressure.
  —o------------
SSCU Lodge Officers Note
As chairman of the SSCU Lodges Transportation Committee for the “All SSCU Parade” to be held in conjunction with the “Inter-Lodge Day” Parade, I ask that the following SSCU lodges be kindly represented at the next George Washington lodge meeting, which will be Monday, Aug. 1, at the Slov. Nat’l Home, Room No. 2. The following lodges requested for representation are:
Collinwood Boosters, No. 188, Betsy Ross, No. 186 and also the George Washington. “Washington Day” committee that was appointed at the regular George Washington meeting on July 14. Same request is extended to the Happy-Go-Lucky Lodge 'of Barberton, O., and to the St. Alloy’s Lodge of Lorain, Ohio.
Kindly be on hand as early as possible, and also be ready to make • a report on the number of machines that will be available for the “All SSCU Parade” and also be ready to offer suggestions that will make the SSCU lodges stand out.
Kindly attend this meeting Monday, Aug. 1. It is to boost your lodge as well as for the beneficial boosting of the SSCU.
Frank Jaklich, No. 180, SSCU, Chairman of SSCU lodg^’ transportation committee.
Peace-Time Military Service in Germany
\ *
The Cause of Decayed Teeth
By Dr. A. L. Garbas	i	1
Editor’s note: Dr. Garbas was former English editor of Doba, and is a member of George Washington lodge, a SSCU, of Cleveland, O.
Dental statistics show that 90 per cent of the people of^ ^ country have decayed teeth, an astonishing percentage, y . cause of this veritable plague still remains one of the un ^ mysteries of medical science. No specific organism has	^
been isolated to be blamed for the prevalence of decaye but the consequences to general health when decay is ex and general body resistance is low ,is very well known.
It is the general opinion of authorities that decay is ‘ by the growth of organisms on the enamel of teeth anjcjU[11 formation of an acid on the surface which dissolves the c
c, f ng |lv*
salts of which the enamel is composed. The action oi ^ progresses very slowly from without inward, the calcium are dissolved and a cavity follows.
Dismal Swamp Well Named
“Ain’t” Mere Colloquialism
The word “ain’t” has no standing, except as a colloquialism, though on account of common usage and convenience many persons would like to include it. Crowell’s Dictionary of English Grammar calls it a vulgarism that is incorrect in any context, and not a true contraction of “am not,” “are not” or “is not.” There is a temptation to use “ain’t” in the interrogative first person singular because there is no proper contraction for “Am I not?” but “ain’t” cannot be used properly even in this case.
  —o-----------
PHILIPP*NES
The Philippine Islands were purchased from Spain by the United States and jnay be termed a “possession of this country. They are represented in Congress by two resident commissioners who are chosen by the Philippine Legislature.
With so many of Germany’s boys on the streets because of unemployment, a million ex-service men have decided to devote their time in getting youth off the streets and putting them to work; 2,300,000 young men might be drafted for productive labor and civic training.
The Steel Helmet believes that the compulsory military service of pre-war regime was educational, and that now universal labor duty would be educational, too, besides help solve the present unemployment situation.
This plan will help to train youths for a trade or profession and also teach them order and discipline besides keeping them off the street and out of bad company.
Since Germany has still 6,000,000 acres of idle land and this can be used for homesteaders, young men can cultivate this soil under the labor duty plan. Along with other lands which need either drainage or irrigation there is much that youth can do as a patriotic service.
Of course, the state should gain and the youths made to feel that their services are for their country. These men could be supplied during harvest time when help is wanted by farmers as they were supplied during pre-war days. In fact the 2,300,000 youths would be soldiers with picks and axes in stead of arms.
Although 6,000,000 people are unemployed and to be-0011 sidered, 2,300,000 youths is not such a large group, but, as Franz Seldte, chief of the Steel Helmet, says, we should not bite more than we can chew to start with.
-------0-------
Dismal Swamp, comprising 150,000 acres of marsh land that acts as a reservoir for five different rivers, extends from southern Virginia, below Norfolk, into North Carolina. Streams do not flow into its huge spongy area, but run out. Formerly it was upward of 40 miles long and 20 wide, but due to draining and filling in it is now about 30 miles long and 10 wide.
Once almost impenetrable, due to trees and heavy underbrush, it has been partly cleared. Most of the trees are cypress, juniper and cedar; there are also oaks and beech trees on elevated portions. But it is all green timber. Though trees fall into the swamp they do not decompose and there is no rank vegetable matter. And the juniper tinges the water to a wine hue, which flows beautifully at sunset. In the center of the swamp is Drummond’s Pond or Lake, which is about seven miles long.
It was while on a visit to this country that Thomas Moore, famous Irish poet, wrote his ballad, “The Lake of the Dismal Swamp,” at Norfolk, inspired by the story of a young man who lost his mind upon the death of a girl he loved. The youth disappeared and, as he had said in his ravings that the girl was not dead but gone to the Dismal Swamp, it was supposed that he had wandered into that wilderness. At least, he was never heard of again.
Dismal Swamp canal which connects Chesapeake Bay with Albemarle Sound was a historic waterway up to the close of the Civil War. It was often used by old naval vessels on long cruises. In 1899 the canal was reopened and it now forms an important link in the chain of inland waterways extending from New York to Florida. Although the canal is only 22 miles long, it opens up 2,500 miles of inland navigation. Much timber is shipped via the swamp canal system.
 0-------------
'Why the teeth of s°^e P d pie should be more 111	^
with decay than the tee ^ others is but indefinitely derstood. It is believed, ^ ever, that the surfaces 0 re teeth of some people are ^ favorable for the lodgnie ^ attachment of or^an*srnS,'Jcoiri'
produce fermentative	^
position with acid t’orm e0ple simpler words, some P® ^ have teeth whose surface ^ much harder to keep c)ean’Jll8y as a result the organist118 ^ produce their acid withoii ^ terference. The surfaces ^ difficult for cleansing are. _ o{	ves,
the pits, fissures and gro° ^	(fJs
the grinding surfaces 0	1
teeth; (2) the s*rfaC®{aCes tween the teeth; (3) sl -aC-near the necks of the tee■ ’	(»i
ing the lip and cheek.	J>d
is true that some	ku
are more susceptible to 1	1
because of certain ana 0 e	‘Vo
features of their teeth, rt	Vq
are many who make no	ev
to resist the ravages 01	^	j
It is estimated	£
to 95 per cent of all A ^ctn	,
children have decaye( ^ before the 20th yea1- ^o3t J frightful condition	^
cases has not been nt- jue	^
In some cases it has ce|j \e to an attitude of indu ^ jj« but in most cases it waS ,	^
lack of knowledge 0^, -principles of dental fln ^ Most of us place high ^ ^ ^ our teeth only when ^eu ^ afraid to lose them. . of have the mental atti ^	^
>on Quixote, who sai servant, “Reach hithe hand and feel how nia11^ gjdc are wanting on the rl^^eje ^ of my upper jaw, fQl ^ }iis;	,
feel the pain.” Sancho uth> ^ finger in Dox Quixote s	^
and feeling about sai	tia
many teeth had your	j
on this side ? ”	q$-'
“Four,” answered	]
ote, “besides the ey<^	tui
all perfect and sound. ^y, s0
“Think well	what y	j
sir,” answered the serva „
“I say four if not	i11
swered Don Quixote, ^ 11 my whole life I neve/j0gt0,16 tooth drawn, nor have by decay.”	J
“Well, then,” Sand	^ ■	S
“on the upper side y° *' ship has but two tee^ ejtl>® half, and on the l°wer, grfi00^	/
half nor whole; all is a „	^	j ^
as the palm of my han ^	^
“Unfortunate that tjj said Don Quixote, ^	„t,	. |	^
said tidings from his se	0	^
had rather they hac	ji^ ^
an arm,
provided it	^	k
the sword arm, f°r	o(
know, Sancho, that ^ ^	^
without teeth is ^ .t^t & » »i without a stone, and	gS	^
mond is not so preCl	^
stone.”	:	ki
——rT	I	tx
O. K. Oh»o-	n
 .	c00	5
Then there is	5^p	<i
missioner Mulroone	^ c	^
about the New York	t0 t	^
who jerked a speed	s,
curb and exclaime v,	eK 'c	r,
are you from?” ^ „	t,
“Cleveland, sir.” nd?	ij
cop sneered: “Cleve	i)
what the hell are J	1)
with an Ohio license	t
Olympics
FASTEST TRAIN
The Cheltenham Flier, a train belonging to the Great Western of England, is the fastest train in the -world. It makes the regular run from Swindon to Paddington station in London, a distance of 77 miles, in 67 minutes.
The 10th international Olympiad, to be held in Los Angeles this summer, from July 30 to Aug. 14, will be witnessed by many tourists from all over the world. At this international amateur sports event more than 2,000 athletes will compete, representing at least 40 nations. This will be the first time that the Olympic meet will be held on the Pacific Coast.
More than 350,000 spectators will find places on the reserved seating capacity at the stadiums. During the 16 days and nights there will be in progress more than 135 distinct programs from 14 different branches of sports, which will be held at the nine stadiums.
• —0-----------
Our youth has great force in the fraternal benefit organizations, and do bring about •what many wise individuals said never could be done.
DOPISI
Brooklyn, N. Y.
Tem potom naznanjam, da se v soboto 30. julija vrši posebno 'ažna seja društvenih delega-tov v Slovenskem domu na 253 Irving Ave. v Brooklynu, N. Y. ^ičetek seje bo ob 8. uri zvečer,
tej seji bo v prvi vrsti °Siiovan načrt za veliko otvo-r'tveno veselico Slovenskega katera se ima vršiti v so-b°to 24. septembra t. 1. Kot 2l>ano, imamo zdaj tudi gornjo oprano Slovenskega doma sa-!®i in ta dvorana naj bi bila pri veselici posvečena Slovenim v Greater New Yorku in Jovanom sploh za njihove pri-feditve vseh vrst. Cisti dobiček veselice je namenjen v prid ^Venskega doma. Rojaki so v splošnem zadovoljni s tem, da ltn^io sedaj obe dvorani sami, ra<ii tega bo tem večje zanima-!lJe za to veselico, kakor tudi 2a vse bodoče prireditve v Sionskem domu.
Na gori omenjeni seji se bo zatiralo in kolikor mogoče že Se(iaj določilo datume za veseli-Ce in prireditve raznih društev Ja prihodnjo jesen in zimo ta-da ne bosta včasi po dve 'belici na isti dan, kakor se je 0sedaj večkrat zgodilo.
; društvene delegate se napro-s?> da vsak na tej seji kaj kontnega svetuje za boljši uspeh °ma; od svoje strani pa bo U(li Slovenski dom sodeloval v '“’Uštvi v vseh možnih ozirih.
Tako imamo končno Slovenci Sv°io lastno in dovolj veliko y°i'ano za veselice, dramske in ^vske predstave, ples, seje in ysake druge vrste prireditve. ato je želeti, da se držimo geli9 “Svoji k svojim,” kajti če ottlo složno delovali, bo nam "speh zagotovi j en.
Omenjeno naj bo še, da ima-1110 zdaj v zgornji dvorani ples )Sak četrtek, soboto in nedeljo 2yečer. Pridružite se nam tudi % °. .prvi priliki, ker v prijet-111 družbi, ob zvokih krasne sionske godbe se. boste izvrstno Zabavali. Dalje priporočajte S 0venski mladini, da kadar nabava iti na ples, naj pride v a^o slovensko dvorano.
Pozdrav in na svidenje!
^a odbor Slovenskega doma: Jacob Slabič, tajnik.
Morley, Colo.
Tem potom naznanjam čja-in članicam društva št.
} 0 JSKJ, da se je vršila izred-va s^ja dne 20. julija, kjer smo Zeli v pretres še par točk iz l°vizoričnih pravil.
Ravno tako smo preložili da-111 seje za mesec avgust; ista ,e bo namreč vršila drugo ne-tli° v mesecu ob 9:30 zjutraj.
^Pozdravom,
Victor Slavec, tajnik.
Johnstown, Pa.
^odpisani se v imenu društva j Cirila in Metoda, št. 16 V‘^J, iskreno zahvaljujem 8em udeležencem društvene Selice> ki se je vršila na ve-16. julija. Tako številne v °ležbe res nismo pričakovali časih. Lepa hvala naj bo Cfna Pev s k e m u društvu v ^ iz Conemaugha in pevske-j.11 društvu Rodoljub iz Johns-v Vlla, ki sta se odzvala naše-v Vabilu, nam zapela nekaj hj^i in s tem povzdignila le-' 0 in prijetnost prireditve, '^a hvala naj bo dalje izreče-f °bema govornikoma, nam-^ _ Mihaelu Rovanšku in An-, 6Ju Vidrichu, ki sta nam v t>o h *n jedrnatih besedah j edala, kako velikega pome-Sv za društva, da lastujejo °{e lastne domove, kajti j^tva brez lastnih prostorov ^ tnorejo po navadi tako na ^°d°vati, kot tista, ki imajo ^omove za različne pri-tj. ,ltve- Hvalo in priznanje je dati tudi godcem, ki so if! ^ Pozno v noč, za točnost ^ek račun, ker so tudi pri-fe, °Sli k večjemu uspehu pri-^Ve. Vse priznanje je treba
dati tudi udeležencem veselice, ker je med njimi vladalo pravo prijateljsko razpoloženje ter ni prišlo nikjer do nikakega navzkrižja. Le tako naprej, rojaki, kajti v slogi je moč. Strankarstvo pa nam še nikoli ni prineslo nikakega dobička.
Mihael Tomec, tajnik društva št. 16 JSKJ.
Krayn, Pa. IZ URADA TAJNIKA ZVEZE DRUŠTEV JSKJ ZA OKOLICO JOHNSTOWN, PA,—Četrta seja Zveze se je vršila dne 26. junija v dvorani društva “Vihar” v Krayn, Pa. Navzoči so: Mihael Rovanšek, L. Bavdek; za društvo št. 16, W. Pleskovič, Mike Tomec, J. Martinčič; za društvo št. 35: John Švigelj st., Joe Švelc; za društvo št. 136:	Anton Tauželj,
Frank Jernejčič; za društvo št. 294: Matija Lavrenja, Vinko Kinkela, Milan Burnič. Dalje člani Jednote kot slušatelji: Jurij Previc, Frank Previc, Edvard Previc iz White Valley, Pa. Iz Krayna in okolice: John Švigel ml., Mary Tauželj, Jennie Hribar, L. J. Bavdek.
Zapisnik tretje seje sprejet kakor čitan. Tajnik čita pismo društva št. 198, v katerem piše, da društvo na današnjo sejo ne more poslati zastopnikov. Dalje od sobrata vrhovnega zdravnika in glavnega nadzornika Balkovca, pišeta, da jima je žal, ker se ne moreta današnje seje udeležiti.
Ta seja je bila zelo važna in živahna, ker je bila tik pred konvencijo. Razna priporočila so bila vsestranska za dobrobit Jednote. Kolikor je bilo delegatov navzočih, so ta priporočila vzeli seboj, da ista predlo-že konvenciji.
Pooblastilo se je tajnika Zveze, da spiše provizorična pravila za Zvezo do prihodnje seje, katera se vrši dne 28. avgusta 1932, na nedcfljo ob eni uri popoldne, stalni čas, v dvorani društva sv. Cirila in Metoda v Johnstownu, Pa.
Tem potom vabim vsa društva JSKJ tukaj šne okolice, da pošljejo svoje zastopnike na to sejo kar najbolj mogoče polnoštevilno.
Louis Bavdek, tajnik.
A. J. Terbovec:
SINOVI NARAVE
Sv
Chisholm, Minn.
NAZNANILO. — Tem potom opozarjam vse tiste člane društva št. 30 JSKJ, kateri ste zaostali s svojimi mesečnimi prispevki, da to v kratkem času poravnate. Na redni mesečni seji je bilo namreč sklenjeno, da ^si tisti člani, ki dolgujejo •dva meseca ali več, in ako ne pridejo na sejo, se sami opravičiti, jih zadene suspendacija. Prosim torej, da to cenjeni člani vpoštevajo, kajti jaz se moram ravnati po sklepu seje z dne 17. julija.
S sobratskim pozdravom, John Lamuth, tajnik.
Keewatin, Minn.
VABILO NA DOBRODELNO PRIREDITEV. — Nedavno tu ustanovljeni Hrvatski državljanski klub (Croatian Americanization Club) priredi v soboto dne 30. julija v Keewatin Village dvorani svoj prvi dobrodelni ples.
S tem vljudno vabimo v prvi vrsti članstvo Hrvatsko-ameri-škega kluba na Virginiji, tako tudi brate in sestre na Eveleth, Minn., ki so zasadili prvo mla diko tega hrvatskega kluba, da se odzovejo v največjem številu. Tako vabimo tudi ostale ro jake in vse Jugoslovane na Iron Range, da pridete na to našo dobrodelno prireditev dne 30 julija. Čisti prebitek je namenjen v korist in pomoč brezposelnih. Zabava bo fina in tudi dobra postrežba. Za plesaželj-ne bo sviral tamburaški zbor, broječ 12 godcev pod vodstvom Mr. Math Gaspariclia.
Z rodoljubnim pozdravom in na veselo svidenje!
Josip Ozanič, tajnik kluba.
Mnogi starejši slovenski naseljenci v tej deželi se še spominjajo velike industrij elne krize, ki je vladala tekom administracije predsednika Clevelanda. Tovarne in rudniki vse je obstalo in stotisočeri delavci, zaposleni v različnih panogah ameriške industrije, so bili dobesedno vrženi na cesto. Slišal sem marsikatero resnično do-godbico iz tistih časov, toda nobena mi ni ostala tako živo v spominu, kot ona, ki mi jo je povedal prijatelj Polde, ugleden trgovec v nekem mestecu Minnesote.
Tam, kjer stoji zdaj mestece Mountain Iron, je bila takrat le mala vas. Vrsta hiš, do katerih je vodila kolovozna pot, to je bilo vse. Kjer so zdaj ceste, so takrat rastle breze, topoli, smreke in cedre. Skoro pri vsa-ki družini je'bilo na hrani in stanovanju več fantov. Tudi pri družini N. so imeli osem “boarder jev,” med katerimi je bil tudi naš Polde, takrat še mlad fant, ki je bil malo prej prišel iz starega kraja. Ker ni nihče delal, tudi nihče ni mogel plačati za stanovanje in hrano, zato hišnemu gospodarju po več mesecih čakanja ni preostalo druzega, kot povedati boarder-jem, da naj si sami pomagajo, kot vedo in znajo. Težko mu je bilo to storiti, ker jih je poznal kot dobre, zanesljive fante, toda po vseh naravnih zakonih je moral v prvi vrsti skrbeti za prehrano svoje družine; na boljše razmere pa ni bilo niica-kega upanja še za dogleden čas.
Boarderji so vzeli gospodarjev ultimatum na znanje kot nekaj samoumevnega, nakar so začeli resno premišljevati, kaj sedaj. Najmanjšega znaka za delo in zaslužek nikjer, denarja nikakega, živeti pa je treba.
Po vsestranskem ukrepanju so prišli do prepričanpa, da ima mati narava živež za vse, kar rodi, torej ga ima tudi zanje. “Nazaj k naravi,” je bil njih sklep in izvedli so ga v pol nem pomenu besede.
V Minnesoti je še danes mno-' go goščav, kamor še ni stopila človeška noga; tiste čase pa je bil večji del te države pokrit s pragozdi, sredi katerih so se zrcalila tista čudovito lepa jezera našega severa. Fantje so najprej poiskali primeren prostor za taborišče; našli so idilično dolinico, zavarovano proti mrzlim severnim vetrovom in zarastlo s košatim drevjem. “Tu bo stala naša hiša,” se je glasil odlok, in protesta ni bilo nikakega. Le veverice so se po svoje smejale v smrečju in gozdne kokoške so se hudovale grmovju, češ, kdo je prišel kalit svečani mir tihega gozda! Dobrih petdeset korakov nižje pa se je lesketalo jezero kot ogromen zelen emerald.
Dobrosrčna gospodinja je fante pred odhodom v divjino založila z mesom in kruhom za teden dni, dala jim je tudi nekaj loncev, skled in ponvic, gospodar pa par pušk in streljiva. Po dvoriščih so nabrali proč vrženih lopat, sekir, žag, starih čevljev, posteljnih odej, raznih pločevinastih škatelj in različne druge drobnjave. V gozdu, mnogo milj od civilizacije, vse prav pride. Nekje so našli staro peč, še precej dobro ohranjeno; vsa rjava je bila sicer in samo eno nogo je imela, toda kdo bi gledal na take malenkosti. V gozdu ne manjka primernega kamenja, se bo že podložila, da ne bo šepasta.
Polagoma so spravili primitivno premoženje na kraj, kjer so nameravali postaviti trdnjavo. Najprej so napravili malo uto iz vej, da jih je za prvo silo varovala dežja in nočne rose. Taboriščni ogenj je moral seveda vedno goreti. Potem so začeli sekati drevje in so si zgradili trdno bajto iz sirovih debel, špranje med debli so
zamašili z mahom. Streha je bila seveda tudi iz brun in pokrita z brezovim lubjem. Dimnik je bil sestavljen iz starih pločevinastih škatelj, za tla je bila pa seveda naravna ilovica. Stesali so si mizo in par klopi, postelje pa so napravili kar ob stenah drugo vrh druge, kot na ladjah v medkrovju. Napravljene so bile seveda iz vej, suhe trave in listja. Ogledal niso potrebovali, ker so si lahko ogledali porastle lepote svojih obrazov v jezerski gladini, kjer je bila tudi splošna umivalnica.
Ko je bila gozdna hiša dogo-tovljena, je bilo treba misliti na lov, ker zaloge s seboj prinesenih jestvin so se hitro krčile. Za meso niso bili v zadregi, kajti gozdi so bili polni različnih vrst divjačine. Padlo pa je vse, kar je prišlo pred puške: zajci, gozdne kokoške, jazbeci, srne, včasi pa tudi kak mus in kosmati medved. Za izpremembo so si .včasi nalovili rib v jezeru. Nekaj časa so morali živeti samo ob mesu in črni kavi, potem pa so dobili dober trg za divje kokoši, katere so po parkrat na teden nosili v mesteci Mountain Iron in Virginia, oddaljeni štiri oziroma sedem milj. Za iztrženi denar so si nakupili moke, kave, čaja, sladkorja, soli, tobaka in streljiva. Za priboljšek je bil včasi krompir, salata in stročji fižol.
Za predsednika te male, komunistične gozdne republike, kjer je bilo vs6 skupno, celo tobak, so postavili tovariša, ki je najbolj obvladal kuharsko umetnost. Njegova naloga je bila skrbeti za dom, kuhati in peči, soliti in sušiti meso in sploh voditi gospodarstvo in gospodinjstvo. Drugi so’morali na lov, da ni zmanjkalo mesa v taborišču. Vsako jutro, ko so se pokrepčali s kavo, žganci in mesom, ko je še kapljala srebrna rosa od smrečja in brez, so odrinili za plenom. Za vsaki dan je bil določen drugi, da prinese za njimi v gozd kosilo, ki je seveda obstojalo le iz pečenega mesa in kruha. Poiskati je moral pripraven prostor, na jbolje blizu kakega studenca ali ob jezeru, zakuriti ogenj, kadar je bilo vreme hladno, in skuhati kavo ali čaj. Opoldne je zatrobil na rog, ki ga je bil domači umetnik izdelal iz stare pločevine, da so se po gozdu razpršeni lovci začeli zbirati h kosilu. Dopoldne nastreljeno divjačino je odnesel domov nosač, ako je ni bilo preveč, nakar se je lovska družba zopet razpršila po gozdih.
Zvečer so raztelesili nastre^ Ijeno divjačino, in kar se ni dalo takoj porabiti, je bilo treba nasoliti. Potem so si gozdni junaki nažgali koruzne pipice in posedli okoli peči, ako je bilo vreme hladno, poleti pa okoli taboriščnega ognja, ki je gorel pred bajto. Sledile so lovske in druge pripovedke, dokler se drugi za drugim niso poizgubili v svoja gnezda.
Poleti je bilo prijetno stikati po gozdu za divjačino, pozimi pa jih je za neprijetnost mraza odškodovalo dejstvo, da se jc lov boljše izplačal, ker se divjačina v takem času lažje sledi in se ji ni tako lahko skriti med golim drevjem in grmovjem.
Minnesotske zime so dolge in ostre, toda naši fantje so bili neustrašeni in utrjeni, kot Indijanci, od katerih so se tudi po barvi le malo ločili. Zimski lov je ponavadi uspešnejši od poletnega, kabina pa je gorka in dobro založena z živežem. V dolgih zimskih večerih so si svetili s trskami, ali pa so samo udobno sedeli okoli peči, pušili tobak, seveda tiste vrste, katerega je bilo največ za denar, ter so zrli v prasketajoči ogenj v peči. Jezero je spalo pod debelim ledom, zimska burja je tulila preko zasneženih gozdov, zvijala vitke breze in lomila suha debla, naši samotarji pa so spali kot polhi v varni koči in sanjali o srnicah in severnih jelenih ali pa o vinorodni Dolenj-
ski, kjer so tekle njih zibelke.
Mala gozdna republika je bila eden prvih poizkusov jugoslovanske vzajemnosti. “Novice” so državljani te gozdne republike čitali v mesece starih novinah, ki so jih včasih dobili pri rojakih v Virginiji ali Mountain Iron. Ko so jih enkrat prečitali, shranili so jih za tramom in jih pozneje ponovno čitali. Slovenski časopisi v Ameriki so bili takrat šele v povojih, skoro nekak luksus za rojake v mestih, za naše gozdne samotarje pa so bili prava duševna sladčica.
Tekom hudih sneženih viharjev so sedeli v gorki bajti, krpali obleko in čevlje, na katerih je bilo že toliko krp in za plat, da se prvotnega blaga ni več poznalo, polnili puškine naboje, popravljali posodo in strojili in mehčali posušene živalske kože, da so jim služile za odeje v mrzlih zimskih nočeh. Nič jih ni skrbelo, kaj bo jutri, ker moke je bilo polne vreče, kave in tobaka dovolj, svežega, nasoljenega in prekajenega mesa v izobilju, kuriva pa poln gozd, istotako divjačine.
Ob nedeljah so počivali, pripovedovali si različne doživljaje in se prerekali, kateri izmed njih je lepši fant, za katerega bi se bolj teple lepe hrvatske devojke, ljubke Belokranjice ali brhke Ribničanke, če bi se kar taki-le naenkrat vrnili v ta-kozvano civilizacijo. Na mizo je prišla najboljša divjačina in poleg kruha, katerega seveda je pekel gospodarje prišlo včasi še kaj potici podobnega. O posebno slovesnih prilikah so prinesli iz mesta par sodčkov piva (takozvanih osmink), in takrat je tovariš Ribničan vzel v roke svojo harmoniko, katero je bil vzel s seboj v gozd, in fantje so se zasukali po ilovnatem tlaku. Bele breze so se tresle samega smeha in veverice so se pritajeno hihitale v smrečju.
Kadar so podrli musa ali medveda, so obhajali “koline,” ker mesa je bilo, kakor drv. Medvedje meso je deloma slično svinjetini, deloma govedini. Srne in jeleni so jim dali govedino, mlade srnice pa teletino. Za izpremembo so se včasi posladkali z lešniki, božjimi hru-šicami, malinami, jagodami in borovnicami. Mati narava je včasi kruta in brezobzirna, na drugo stran pa zopet dobra in radodarna. V svojem krilu hrani življenje za vse svoje otroke, velike in male; le poiskati ga je treba.
Gozdovi severne Minnesote, vsi posejani z večjimi in manjšimi jezeri, so še zdaj, posebno v poletnem času, očarljivo lepi. Kakšni so morali biti šele pred več kot tridesetimi leti, ko se jih je bila dotaknila sekira ko maj ob robu! Jelke, cedre in tiste vitke bele breze dihajo samo dišavo in sladkost. Zrak je mehak, skoro kot na pacific nem obrežju, in solčni žarki, precejeni skozi svežo zelenjad, so sladki in božajoči kot nasmeh otroka.
Mislite si naše znance, ki prihajajo iz koče, s puškami na ramah, ko se prvi solnčni žarki komaj začnejo igrati v vrhovih dreves, pa se razkrope v različnih smereh. Tihi gozd, ta ta-jinstveni simbol svobode, jih je sprejel v svoje zeleno krilo. Po jezeru se pode mali valčki, biserna rosa se blesti po grmovju, gozdnih cvetkah in duhteči deteljici. In na večer, ko se vrne jo, obloženi z raznovrstnim plenom, povečerjajo, nakar poležejo pred kočo, kjer gori ogenj, in se pogovarjajo dnevnih doživljajih. Morda tudi molče, vlečejo svoje pipice in opazujejo veličastni severni sij, ki je, kot že ime samo pove, posebnost severnih kraj e v. Mehko trepetajoče se razliva v jasnih nočeh preko zvezdnatega neba. Kot bi pljuskali valovi skrivnostne luči tam od severnega tečaja, oblivali nebo in
se zopet stekali v neznani, čudoviti vrelec svetlobe, tam daleč za brezami . . . Mogoče v mislih vprašujejo sladke zvezdice poletne noči o svojih dragih, ki so bogve kje, mogoče si predstavljajo bogata žitna polja ali solnčne vinograde, po katerih prepevajo šegave slovenske deklice; mogoče se di-vijo tihi lepoti narave, ki jih obdaja, ki je tako velika, tajin-stvena in veličastna, da je nepojmljiva. Morda komaj zavedno čutijo, da so njeni otroci, ljubljeni in varni, kot dete v materinem naročju. Za njimi šumi gozd, pred njimi pljuska jezero in kresnice prižigajo in ugašajo svoje svetilke . . .
Mogočetbo kdo mislil, da je opis gozdnega življenja naših rojakov pretiran, ker se skoro čita, kot odlomek iz “Robinzona,” toda v Minnesoti živi še danes nekaj mož, ki so se v času gori omenjene industrijalne crize dolgih štirinajst mesecev preživljali na opisani način. Ko je industrija polagoma oživela, rnili so se naši samotarji zopet v mesta in si našli zaposlitev v raznih krajih. Dva izmed njih sta se pozneje vrnila v stari era j, ostalih šest pa se jih je za stalno naselilo v tej deželi in vsi so prišli na prilično dobro gospodarsko stališče. Eden teh je tudi moj prijatelj Polde, ki mi je vse to povedal.
Vsi še živeči bivši samotarji se z veseljem in naslado spominjajo romantičnega življenja v gozdu, in ko je lovska sezona odprta in ko začne brezovo listje rumeneti in odpadati, jih tajna sila narave potegne v gozd, če ne več, vsaj za teden ali dva. In navadno se ne vrnejo domov brez plena.
-----o------
M. Zoščenko:
ČLOVEČANSTVO
naposled obstali na meni.
“Reci, državljan, ali si morebiti ti tisti, ki je brez potrebe klical rešilni avtomobil?”
“Seveda, jaz sem bil, nihče drugi,” sem odvrnil.
“Tako—to boš še drago plačal. Povzročil si namreč, da je prišel rešilni avtomobil brez potrebe semkaj. Mož, ki se valja na tlaku, si je namreč res zlomil nogo, ampak ta noga ni prava, marveč umetna.”
TEHNIČN^SKRIVNOSTI STARIH NARODOV
Konec je—za vse večne čase! Niti iskrica ljubezni do bližnjega ne tli več v mojih prsih.
Do včeraj—natančno do šestih zvečer—sem še ljubil vse ljudi. Danes sem pogasil poslednjo iskrico ljubezni do njih.
Tavajoč po mestnih ulicah, sem prišel pred hišna vrata, kjer je bila zbrana velika množica ljudstva. Nekdo sredi gneče je ihtel. Pristopil sem in vprašal, kaj je vzrok razburjenju.
“Nogo si je zlomil,” mi je nekdo pošepnil.
Prerinil sem se v ospredje in uzrl pred seboj človeka, ki je ležal na cesti pred vrati. Bil je bled kakor zid. Skozi hlačnico je bilo videti, kako mu podrge-tava zlomljena noga.
Siromak ponesrečenec je pritiskal svoj obraz tesno h kamnu in je jadikoval z mogočnim glasom:	,
“Grede mi je spodrsnilo . . . Takšna noga je tako krhka!” Ker mi je v prsih bilo vroče srce, nisem mogel prenesti prizora. Obrnil sem se k množici: “Ali vas ne presune to, kar se godi tukaj pred vami? Napravite prostor, da pokličem rešil no postajo. Tu je treba nekaj storiti.”
Planil sem v telefonsko celico in alarmiral rešilni avtomobil. Plitel sem s poročilom, da mi je še sape zmanjkalo. Tulil sem v telefon:	“Nekdo si je zlomil
nogo, pridite hitro, pomoč je nujna!”
Čez kratek čas je pridrvel rešilni avtomobil na mesto nesre-če^ Iz njega so stopili štirje zdravniki v belih haljah.
Razpršili so množico in so pripravili nosila, da bi nanje naložili ponesrečenca.
Tedajci pa se mi je zdelo, da se bolnik upira leči kakor so zahtevali od njega. Z zdravo nogo je obrcal vse štiri Samaritane, ki-so se trudili okolu njega in ni dovolil nikomur, da bi se mu približal.
“Stoj!” sem si mislil, “mogoče je mož znorel od bolečin?” Hipoma pa je nastal velik nemir in že sem videl, da iščejo z očmi nekoga v bližini. Vsi so
Moderni človek kaj rad misli z nekakim ponosnim pomilovanjem na one “stare čase,” ko sta po njegovem mnenju bile znanost in tehnika še v povojih. Pa saj je umljivo. Prav v zadnjih desetletjih sta doživeli tehnika in znanost na vseh poljih tak vzlet, kakršnega ni najti v nobeni kulturnih dob, kar jih je doživelo človeštvo. Ne bomo naštevali vseh izumov neprecenljive vrednosti—odveč bi bilo, saj sami živimo sredi njih. In vendar ne more prodreti naš moderni človek s svojo močno razvito inteligenco in najrazličnejšimi sredstvi in instrumenti v tehnične in kemične tajne, ki so bile poznane davnim časom; umetnost, ki je skoroda za vedno izgubljena.
Oglejmo si jih nekaj.
V razvalinah starih mest Aztekov v Mehiki so našli 'raziskovalci krasne posode—na videz iz poliranega železa. Njih trdnost in odpornost ni zaostajala za železnimi izdelki, toda minimalna teža teh posod še zdale-ka ni odgovarjala teži železa.
Natančna kemična preiskava je dognala, da so sestavljene iz železa in neke glinaste snovi. Torej doslej nam nepoznana spojina ali bolje rečeno: zlitina.
Mnogi strokovnjaki so se trudili, da bi sestavili vsaj podobno, če ne že prav tako zlitino, od katere so si obetali velikih koristi za industrijo. Neka angleška livarna na primer je razpisala nagrado 3,000 funtov onemu, ki bi razrešil fabrika-cijsko tajno tega “mehiškega železa.” A vsi napori so ostali zaman in kemiki vedo, da jim bo pomagalo le naključje.
Prav tako se ni posrečilo dognati, kako so stari Rimljani pridobivali nezdrobljivo steklo. Za cesarja Tiberija je živel v glavnem mestu rimskega cesarstva steklar, ki je umel izdelovati prozorno in popolnoma nezdrobljivo steklo. Predmete iz takega stekla si mirno vrgel ob tla in niso se razbili. Dal si jih v ogenj in niso se stalili.
Sodobni pisatelj nam pojas-nuje, zakaj je ta tajna za vedno izgubljena. Ko je izvedel cesar Tiberij o tem steklarju ie naročil pri njem veliko najrazličnejših posod iz omenjenega stekla za svoj dvor. Ko je steklar naročeno delo izvršil in se je cesar prepričal o vseh izrednih lastnostih tega stekla, so ubogega steklarja zavratno umorili. Seveda—da ne bi nihče izvedel tajne izdelovanja. Do danes se ni še nikomur posrečilo napraviti kaj podobnega.
Veliko truda in še več denarja stane ohranjevanje železa pred rjo. Posebno v tropskih krajih, kjer je zrak nasičen z vlago in obenem vroč, povzroča rja inženjerjem velikanske skrbi. Še tako skrbno barvanje z najrazličnejšimi sredstvi ne pomaga dolgo časa. Do danes še nimamo zanesljivega sredstva, ki bi trajno varovalo železo rje.
In vendar so že stari Indci pred tisočletji poznali to tajnost. Blizu mesta Delhi stoji velik železen steber, ki datira po mnenju strokovnjakov iz leta 1000 pred Kristom. Ta tako-zvani kutubski steber se za vremenske izpremembe in za rjo prav nič ne zmeni.
Sprva so mislili, da je steber iz kemično čistega železa, ki, kakor znano, ne rjavi. Kmalu pa so uvideli, da temu ni tako.
(Dalje na 6. strani)
t
■rosfD^fDsffl^ras
Rado Murnik:
NAVIHANCI
PEKLENSKI NAPREDEK
(Nsdsllevanic)
žveploust: Pozivam vas na red zaradi te zarobljenosti!
Astarot: To je nesramno, da se zaganjate tako po pasje vame-kadar oddajam nujen predlog! Vrag je hudiču brat!
Mefisto: To zna žveploust, to, drugega pa ne. žveploust: Pozivljem gospoda Mefista na red in prosim gospoda govornika, naj izvoli nadaljevati.
Astarot: žveploust, vi niste vredni nikakršnega spoštovanja več, ker ste pogazili fini ton in takt. Golazen! Baraba!
Mefisto: To so prazni streli!	•
Frakofakin: To so ocvirki! To so ocvirki, slavnata gospoda! žveploust: Gospoda Astarota kličem drugič na red, ker se vede tukaj tako nedostojno. Prosim, obnašajte se tako, kakor s» spodobi v zbornici.
Astarot: Prava reč! Pokličite samega sebe na red, vi, ki imate skravžano pamet!
Žveploust: Gospod Astarot je prejkone zopet pijan. Saj se neprenehoma napaja z bencinom in žganjem tam zadaj v kantini in zoblje najdražje rakete kakor komis.
Astarot (si slači rokavice): Fe j! Fe j! Fe j! žveploust (kakor Astarot): Dajte, gospod doktor Faust, cepite temu staremu otročetu koze s krampom! Stavite mu pijavke' Astarot: Ničevo! Pojdite no spat, ekscelenca, lepo vas prosim! Pa! Pa! (Smeh.)
žveploust: Pišite me v uho, če imate še kaj sape! Kmet v fraku' Pojdite se parfimirat!
Mefisto (Astarotu) : Same barufe dela. Poči ga po buči! Astarot: Kaj bi mlatil prazno slamo! Ni pridne dlake na njem. žveploust: Astarot gaga. Ta možakar je podoben, da bi uje' katero dušo, ta pa že, ta! Ne boji se ga noben pikolo!
Frakofakin: Kam romamo? Gregor I. ima prav, da je hudič neumna žival, ki se lovi v lastnih mrežah.
žveploust: Astarot ima govorniško kolero. Ne bi molčal, če bi mu trikrat zavozljal jezik.
Astarot (žveploustu) : Adut, butec, cigan, čenča, diplomat! — Epidemija, falot, goljuf, hinavec, idiot! — Junec, kanacija, li-cemerec, macafizelj, niče! (Se nekoliko oddahne.) — Opica, postajna, rekrut, slepar, šalobarda! — Tutka, ustač, volkodlak, zga ga, žverca! (Govorniku čestitajo.)
žveploust (Astarotu): Avša, bik, capin, čuk, durak, evnuh, fakin ,gumpec, hribovec, irhovina, jesihar, kuj on, lažnivec, mulec, ničevedec, osel, prismoda, rovtar, smojka, šema, tepec, uši vec, valiž, zarobljenec, žganjar!
Frakofakin: To so ocvirki! Mojstra sta obadva! E — vsa čast'
Vihar.
žveploust: Prekliči, lopov!
, žveploust: Prekličite prej vi!
Mefisto (si brusi kremplje).:
/
vragu, da bi mu pomagal ustrezati želji po znanju; zdaj je pa vsejpise, Leckijevo “Zgodovino ev-drugače. Po starem kopitu ne moremo imeti nobenega dobička, ampak le vedno večo izgubo! Zato predlagam, da uvedemo kar najhitreje vse imenovane moderne stroje najboljših tvrdk in poizkusimo z njimi svojo srečo .Preučil sem jih kaj natanko tam gori. In ako ne nalovimo precej ta predpust več duš, nego kdajkoli prej, potem, gospoda moja, mi pa le odrežite jezik! (Navdušeno, dolgotrajno odobravanje.)
Satan: Antikristov predlog je enoglasno sprejet. Naša seja je pri kraju. Grom in žveplo!
Uspeh peklenščekov z modernimi stroji je bil velikanski. Od samega veselja je Satan Antikrista pomilostil že peti dan in dal velikonočno soboto prirediti njemu na čast veliko maškarado in štrukljev semenj v slavnostni dvorani. Sprijaznili so se vsi demoni in rojili in rajali na vso moč, dokler niso dobili vsak svojega prav peklenskonaprednega mačka. Ker je pa ta plesna dvorana pod Ljubljanico zraven palače po v od n j ega moža, so prestrašeni Slovenci vsled vražje veselice doživeli znani ljubljanski potres.
------------O------:-----
TEHNIČNE SKRIVNOSTI STARIH NARODOV
(Nudallevanje iz 5. strani)
Ich bin des trocknen Tons nun satt,
Muss wieder recht den Teufel spielen.
Astarot: škandal za ves pekel!
Frakofakin: Malo škandalčka mora biti.
Astarot: Ne prekličeš, mrha? (Odpira svoj pipec.)
Nekateri pristaši žveploustovi hite doli k njemu, varovat ga. Razburjenost demonov raste od trenutka do trenutka. Zdajci skoči Astarot žveploustu, ga udari po glavi in mu odbije pol roga. Urno pobere odlomljeni kos in mu ga zažene v široka usta. Tedaj se vname povsod hud boj. Sosed se spopade s sosedom, da jih je komaj razločevati. Drug drugega klofutajo, ščipljejo, uhlja jo, lasajo, sujejo in se tepeškajo, da lete kocine po zraku. Iz ust, iz nosnic in ušes jim švigajo plameni in žvepleni par. Mefisto vleče Frankofakina za rep po tleh in ga zažene naposled na galerijo ravno Satanovi teti na frizuro. Strašno tulijo in se dero razuzdani vragi. Kar ji hje ostalo med sedeži, vsi žvižgajo na piščal kc ali vrte ropotače ali zbijajo s svojimi konjskimi kopiti in kozjimi parklji po pultih. Tudi galerija divja kar more; zlasti se od liku je nežni spol. Nekatere dame mahajo z robci, ploskajo z rokami pa izpodbujajo pretepače in jih navdušujejo. To je hrum. vrišč, ropot in lomast, kakor bi padali v silni burji stoletni hrasti, kakor bi pokale in se podirale velikanske gore. Ves ta direndaj pa prevpije zdaj žveploust, ki ga je sunil Astarot s pipcem v rep Doktor Faust ima posla nad glavo.
Tačas se prikaže Satan z Abadonom, Luciferjem in Belialom pa potegne obrvi čisto doli na trepalnice in zarjove tako peklensko, da počepajo vsi vragi in vse vragulje od strahu na tla kakor omamljene muhe.
Hitro vzame žveploustu zvonec, si ga priveže in sede mirno in dostojanstveno zopet na častno žerjavico.
Konec seje
Satan: Antikrist, nadaljuj! Pa kmalu naredi zadnji piko!
Antikrist: Gospod Modras . . .
žveploust: To je pa že od sile! Tukaj poslušamo že pol ure američanski humbug. Kako je imel mladi modroslovec Antikrista za norca! Pošlji osla križem svet, nazaj ti pride uhat ko pred. Ali pa zafrkava Antikrist nas vse skupaj! Rad bi vedel, čemu jo toliko kvasil o vesoljnem potopu. Velik kokodajec, malo jajec!
Antikrist: To ni nobena malenkost. Ako se utrga tista ledena kepa, se utopi vsd človeštvo, in pekel profitira v par urah 1,450,-000,000 to je približno poldrugo milijardo duš! (Burno odobravanje in ploskanje.)
žveploust: Kdaj pa bomo imeli to veselje?
Antikrist: Tega pa ne morem povedati. Mogoče še nocoj, mogoče jutri, mogoče pa tudi šele čez petindvajsettisoč zemeljskih let. (Nemir.)
žveploust: Zdaj pa recite, gospoda, da ni tisti modrijan prav imenitno navijal našega Antikrista!
Antikrist: Gospod Modras mi je pripovedoval še o mnogoterem. Vendar naj omenim1 le nekatere iznajdbe, ki bi nam bile po moji razsodnosti na veliko korist, (čujte, čujte.)
Govornik razlaga pomen telefona, električne železnice, bicik-Ijev, avtomobilov in Marconijevega brezžičnega brzojava.
Satan: Dobro! Jako dobro! Izvrstno!
Antikrist: Slavna gospoda! Ako napreduje ves sVet, tudi pekel ne sme zaostajati! Mi pa nimamo niti bicikljev! Kako bi potem uspešno lovili duše? V prejšnjih časih se je prilizoval človek
Kemično čistega železa v naravi ni. Dandanes ga pridobivamo le v manjših množinah s pomočjo električnega toka. Kje naj bi torej Indci dobili 6,000 kilogramov takega železa? Toliko namreč tehta steber.
Analizirali so košček tega 'stebra. Pri tem so dognali, da steber ni iz čistega železa, marveč da vsebuje še druge primesi, ki pa jih ni bilo mogoče spoznati z analizo. Še vedno ne vemo, kako je nastalo železo za kutubski steber. Kdor bo razrešil to tajno, si bo prislužil z izumom ogromno premoženje.
V piramidah so našli bujno pisane tkanine, v katere so bile zavite mumije kraljev. Njih starost je bila cenjena na tri do pet tisoč let. Te tkanine so razdobja, v katerih so vstajali n umirali številni narodi, preživele popolnoma nepokvarjene in neizpremenjene. Ostale so mehke in voljne, njih barva je še vedno sveža in nezbledela. Jasno je, da je bilo mogoče doseči tako trajnost le s posebnimi prepariranimi metodami.
Mi seveda nimamo pojma o vsem tem. Naša tekstilna industrija, ki je nedvomno na visoki stopnji, bi ne bila zmožna napraviti take večne tkanine kljub najmodernejšim strojem in brezštevilnim barvilom, ki so ji na razpolago.
Ker že govorimo o barvah in barvilih ter njih “vrednosti,” moramo omeniti še neko drugo tajno, ki je prav tako izgubljena: pripravljanje barv, s katerimi so ustvarili stari italijanski, španski in holandski mojstri in njih učenci svoje nesmrtne umetnine. Sedanja kemična industrija je ustvarila v mnogih ozirih naravnost čudeže in neskončno nadkriljuje skromne poizkuse onih časov, ko so nastajale Botticellijeve, Michelangelove in Raffaelove umetnine. Kljub temu pa se nam ne posreči napraviti onih zares trajnih barv za umetniške potrebe.
Ce primerjamo slike starih mojstrdv, ki so ohranile do danes še vse blesteče-sveže barvne tone, z modernimi slikami, ki oblede razmeroma hitro, moramo priznati, da je znala preteklost kljub nepopolnim pripomočkom ustvarjati mnogo bolje, kakor pa naše tako slav ljeno stoletje.
Prav tako je z izdelovanjem gosli. Tudi onih tajnih pripomočkov, ki sta jih rabila Stradivari in Amati pri izdelovanju gosli—katerih redki eksemplari so bili kupljeni zaradi nedosežne miline in čistosti glasu za milijone—tudi teh ni dognal do danes še nihče.
Slavne damaščanke, ki šo jih izdelovali v sirskem mestu Damasku, so poznane po svojih izbornih lastnostih, namreč po trdnem in obenem silno prožnem jeklu. Na vse načine so poizkušali skovati vsaj kaj podobnega—a vse zaman. Sicer umemo jeklo damascirati, to je na površini okrasiti s svetlimi in temnimi črtami, a kvalitete ne dosežemo.
Ce bi se povrnil v življenje eden izmed starih Indcev ali Egipčanov in bi mu pokazali triumfirajoče velikega ptiča, s katerim si je osvojil človek
eter, bi nas mogoče zavrnil: “Vendar ne znate delati železa, ki ne rjavi in naših neuničljivih tkanin!”
Kaj bi mu mogli odgovoriti mi, otroci velikega modernega časa—nič.	M.	B.
(“Življenje in Sv^t.”)
 o--------------
Louis Adamič:
Človek z dušo
(NADALJEVANJE)
Pregledal je naslove Jimovih knjižic. Eden je zbudil njegovo pozornost: — “Pravica do lenobe,” prestavljeno iz francoščine v angleščino, spisal neki Paul Lafargue. Podgornik jo je bral. Bila je učena socialistična razprava, polna opomb, citatov in sklicevanj na Tacita, Salviana, Descartesa, Platona, Monsigno-ra Le Playa, Sv. Matevža, Napoleona, De Villermeja, Goetheja in druge, o katerih Podgornik večinoma 'še,nikdar ni nič slišal, kvečjemu, če mu jih je Novak kdaj omenil, pred leti, v svojih popotnih predavanjih, ki pa mu niso segla dosti globoko. Prebral jo je še enkrat; potem jo je odložil in se zagledal v strop.
Pravica do lenobe! Pravica!
. . . Podgornik je brošuro le mestoma razumel in ta mesta so bila redka; ali čeprav mu je bila pisateljeva argumentacija nejasna, je vendar čutil notranje razburjenje, Pretreslo ga je do mozga. Po njegovem gorečem in trdem delu v preteklosti in po dvakratni izgubi prihrankov se mu je zazdela filozofija lenobe sila privlačna in vredna natančnega premišljevanja. Nenadno je videl, da od vsega svojega truda doslp.i ni imel nika-ke koristi: da leži tu, z enainšti-ridesetimi leti že starec, s polomljenim telesom, z izgubljenimi prihranki. Saj ni bilo nič čudnega, da je izgubil denar; nič čudnega ,da ga je mogla dati ženska zapreti za tri in pol dni, ker je z glavo navzdol nosi) purana, ki so ga pitali, da bi ga ubili in pojedli! Neumen je bil! Njegovo neskončno delo ga je naredilo pripraven predmet za goljufe in zgagarje, da se nad njimi znašajo. Sedaj pa se je nenadno uprl delu.
Pozneje mi je rekel: “Tako me je prevzela ta nova misel, da sem sedel in nisem čutil nikake bolečine v ranah, čeprav bi se še ne smel hitro gibati. Kar posvetilo se mi je v glavi, kakor da je sam sveti duh prišel nadme. Odločil sem se, da ne bom nikdar več delal — to se pravi, vztrajal pri istem poslu po 12 ali 15 let kakor doslej. Lenaril bom! Naj drugi delajo, ki ne znajo drugače. Na glas sem se zasmejal. Neža je vstopila vsa začudena, menda je mislila, da sem znorel ali kaj. Povedal sem ji, naj gre k vragu, zapre vrata za seboj in me pusti pri miru, Malo presenečen sem bil nad lastno predrznostjo, da tako govorim z njo in zato sem se smejal še bolj. Bila je prepričana, da sem izgubil pamet, in nekaj časa je delala z mano ne le previdno, temveč celo nežno.” Lenard je prosil Jima Culleya, naj mu prinese še več literature iz svoje laste zbirke in iz .javne knjižnice. Bral je jedke knjige. Uptona Sinclaira o klavnicah, o življenju new-yorških bogatašev, o časnikih in verskih zadevah, bral je Plutarhove življenje-
ropske morale,” Platona, Gibbo-nov “Rim,” Schopenhauerja, Dreiserja, Nietzscheja, Santaya-no in sv. Avguština. Bral je vse, karkoli.
Veliko pozneje mi je rekel: “Čeprav sem razumel komaj tretjino vsega, kar sem bral, sem se čutil novega človeka, čim več sem bral, tem več sem razumel, ali vsaj mislil, da razumem. Moja angleščina je bila še vedno zelo pičla, a Jim mi je preskrbel besednjak in včasi, kadar sem našel pomen kake besede in se mi je nenadno posvetilo v glavi, me je pretreslo, kakor da se mi je zgodilo nekaj svetega —
0, smejete se, meni je vseeno!” je vzkliknil in se sam zasmejal, “Zdelo se mi je, da pravkar začenjam živeti. Jim Culley, ki je malo pesniško navdahnjen, je zatrjeval, da se mi je duša prerodila ; Neža pa je bila na drugi strani prepričana, da sem malo ‘zmešan,’ ker sem si pri padcu z brvi razbil glavo. V resnici še danes verjame, da se mi je zrahljal vijak v možganih — in za moj del ima lahko prav.”
Z Nežinega stališča se je Le-nardova “zmedenost” kazala na vedno bolj obžalovanja vreden način; najhujše je bilo, da je izjavil kmalu potem, ko je po dolgem odlašanju končno ozdravel, da se ne vrne na svoje prejšnje delo, ki ga je čakalo v ladjedelnici. Odhajal, je z doma ob devetih zjutraj in se vračal proti večeru; prebil je več ji del v knjižnici ali Culleyevi baraki v evkaliptovem gaju, ter prebiral vse, “Susane Lenox” in “The Winning of Barbara Worth,” “Atlantiški mesečnik” in “Smart Set.” Včasi je posedal v parku na strmem bregu z razgledom ra pristanišče, ali pohajkoval, ali zahajal v igralnice, ali se razgovarja.1 s prijatelji Jima Culleya, ki so bili, kakor je Lenard kmalu izvedel, po večini
1.W.W.-ci (Industrial Workers of the World: Industrijalni delavci sveta), kakor Jim sam in ki so sčasoma postali tudi njegovi prijatelji. Rad je poslušal te ljudi in se zdaj pa zdaj sam oglašal s svojim novo pridobljenim knjižnim znanjem.
“Začenjal sem živeti,” mi je rekel tri leta pozneje, “živeti, saj? razumete, kako mislim. Začenjal sem razumevati življenje. In slišal in videl sem stvari, o katerih se mi prej niti sanjalo ni, čeprav so bile ves čas okrog mene. Po cele ure sem opazoval leteče galebe. Hodil sem po pomolu z vrečicami starega kruha in sem ga drobil pticam; sčasoma so me spoznale, še preden sem odprl vrečo, in so vrešče letale okrog mene. Ali včasi kadar sem šel v Jimovo barako, sem si predstavljal, da so ta evkaliptova drevesa živa bitja, kar prav za prav so, da se gibljejo, mahajo z rokami in zavzemajo m spreminjajoči se svetlobi vse mogoče oblike. Moja čuvstva ’ so bila uglašena na višjo noto. živel sem!”
Od Neže se seveda ni dalo pričakovati, da bi bila vesela Lenar-dovih novih zanimanj Vražje se je prepirala ž njim. Kako neki misli, da naj družina živi? Ali nima nič ponosa? Ali ni mož? Kdo bo skrbel zanje? V banki je samo še nekaj sto dolarjev, kmalu bo treba plačati davke za hiše, otroci potrebujejo obleko, tudi ona nima ničesar dostojnega obleči, on pa pohajkuje, sramotno, kakor kak potepuh, Sramota za družinskega očeta, da se tako vede. Ali ne želi dati otrokom dobre priprave za življenje?
Podgornik je razumel, da ima Neža prav, ali rekel ni nič. Tedaj se je pravkar navduševal za izsledke dr. Freuda, ali za Wal-ta Whitmana, pesnika-potepu-ha, ali za Jurgena, pesnika in lastnika zastavljalnice. Toda ko mu je nekaj časa pozneje Neža povedala, da imajo v banki komaj še sto dolarjev, je začel iskati delo. Mesec dni je vozil led, potem je to opustil in je rajši šel v službo velike mlekarne, kar mu je bolje ugajalo; večino dela je opravil zgodaj zjutraj, potem
pa je imel dovolj časa za pohajkovanje in čitanje — za življenje. Ali mladenič, ki je oddajal mleko za neko konkurenčno družbo, je bil zelo spreten fant in je kmalu prevzel Lenardu večino odjemalcev. Tedaj se je jel Lenard preživljati s tem, da je lovil jastoge v zalivu, prodajal cigare, točil ingversko pivo in tako dalje; na ta ali drug način mu je v prvih treh letih po nesreči, oziroma po njegovem “prerojenju,” kakor se je sam izražal, uspelo, zaslužiti toliko, da je hranil in oblačil Nežo in otroke, plačeval davke in zava-rovalnino, in vendar našel sem in tja kaj časa za “življenje,” — to se pravi za branje, pohajkovanje in pitanje galebov, za opazovanje ladij, spreminjajoče se svetlobe nad zalivom, nebesnih barv ali solnčnega zatona ter za sprehode po evkaliptovem gaju in uživanje gozdnega zraka.
Kar se tiče Neže in otrok, je bil zanje “zmešan”; starejši fant je bil celo nekoliko bolj porogljiv in je ob neki priliki rekel, da je prifrknjen, medtem ko je dekle, ki je obiskovalo srednjo šolo, nekega dne prijokalo domov, ker je nekaj pobalinov na cesti kričalo za njo, da je njen stari — Bohunk in postopač.
To je Lenarda precej zadelo. Sprevidel je, da ne more živeti svojega lastnega življenja in delati, kar se mu ljubi: otrokom je bil nekaj dolžan in obljubil je. da bo delal.
IV
Pol leta, preden sem ga srečal, se mu je nenadno nasmehnila sreča. Ugodne okoliščine so mu pridobile prijateljstvo Nicka Velikanoviča, ameriškega Dalmatinca, ki je bil na videz ribič, lastnik velike barke in vrste mrež, v resnici pa podjeten član tihotapske družbe iz San Pedra, ki je delala s celim brodovjem hitrih ladij. Lenard je izjavil, da bi rad poskusil to igro; Nick si ga je dolgo ogledoval in končno rekel o. k.
Tri mesece je Lenard vozil predpotopni tovorni Fordov avto z napisom: “Včeraj ujete sveže ribe,” in oddal j al blago Nickovim odjemalcem v Los Angelesu. Služba je bila idealna. Navadno je Lenard opravil svoje delo dopoldne in prebil ostanek dneva v javni knjižnici ali pa v svoji najljubši knjigarni poleg policijske stražnice, kjer je srečaval književnike v ponošenih oblekah, katerih žepi so bili polni pamfletov in raznega papirja in ki so ga zdaj presenečali s svojim znanjem, zdaj spet mu vzbujali dvome, ali so sploh pri pameti. Ob priliki je poslušal kakor matinejo ali predavanje, ali se pomešal med množico plesnivih starih ateistov in anarhistov na Pershing-square-u, ki so se prepirali z mladimi študenti iz Biblijskega zavoda.
“Ribarstvo” je bilo nekoliko tvegana stvar, ali Lenard je videl, da ima Nick Velikanovič precej zvez, ki jih je znal uporabiti, kadar je kateri njegovih ljudi za-
šsl v neprilike. Bilo je zanimi'® delo, podobno, kakor čitanje ° bre, poštene knjige; in ve 1
bolj poučno za razumevanje res
ničnega stanja stvari neg0 najbolj znamenitih ameris i veličin. Skoraj vsak teden s° s mu odprle oči za to ali ono stvar. V javni hiši, ki je spadala me njegove najboljše odjemalce, J n. pr. videl dame, ki pravkar r so bile drugače zaposlene, da so sedele v salonu in z^ag0 bojno literaturo kandidata, 1 je potegoval za ponovno izv°1 ^ za krajevnega državnega Pl£iv dnika.
Razen tega je bilo to naj 0 plačano delo, ki ga je Podgoin kdaj opravljal. Potem p&> 0 ^ že spet oživele Nežine nade, ^ mogoče še dobe vogalno s^aV šče na Pacific avenue-i, je P° vno zašel v neprilike.
(Dalje prihodnjič)
Važno naznanilo-
Rojakom naznanjam, da J )oVu. jem sedaj na spodnjem i 0. Vsakomur zagotavljam pcpoi strežbo od prihoda v New *	^o-
odplutja parnika: sprejem n t. lodvoru, prenočišče, vreditev ^ nih listin itd. Zastopstvo vsen nejšiH črt.	,	kraj
Denarne pošiljatve v sl ;‘ tnici izvišujem točno proti Pav po sledečih cenah:
500 $ 9.50 | Lir 500 $2®-®0
1000 $18.50	| Lir 1000
Za večjs zneske nižje cene.
VLADO PREMRU,
Mgr, Slov. dept. Mato Kucer, InC-
. V V
46G W. 28d St., New York,
Din
Din
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI
je najbolj razširjen sloV<ie1fij-list v Ameriki; -donaSa nje svetovne novosti, na-v.„l0-Izvirna poročila lz stare ° vine; mnogo šale ln Pre romanov najboljših pisatelje
Pošljite $1.00
ln pričeli gp bomo pošM#tS' Vsa pisma naslovite n*1
GLAS NARODAj
216 W. 18th St.. N»w	/
iskovine
od najmanjše do največje za
društva
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna-
Ameriška Domovina
6117 ST. CLA1R Ay.n CLEVELAND,OHl^
"S?
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH &
North American Trust banka
6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
dr ž»v
Ima premoženja skoro $6,000,000.00
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjenih in tudi iz Kanade in od drugod.	^
Kadar pošiljate denar v staro domovino,	ali	kam ^T^0da>
pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega	denarnega za
j® ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta.	in
i	Ta	slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapi*8
||	$280,000.00	rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem.
SVOJI K SVOJIM!
Vsem Jugoslovanom v Pittsburg11 zfl-okolici se priporočam za vse sluc j ^ge, varovanja proti ognju. Zavarujem jeIfl pohištvo, avtomobile itd. Ppsl p0ieg nakupe In prodaje nepremičnin, tega sem še vedno tudi družabni* se Brazso pogrebnega zavoda. R°Jal ...pr priporočam za postrežbo v vseh nih strokah in slučajih.
na
,vede'
JOHN BALKOVEC
5400 BUTLER STREET
PITTSBURGH,
Tel. Fisk 9750
PA.