yu issn 0040-1978 leto xui, št. 45 Ptuj, 23. novembra 1989 cena 19.000 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: Tretji nagelj 13 Ptuj (stm 2j Stavka v ptujski Iskri-Dehi (stran 3) Kaj so kuhale babice /stran 5j Zdenko Kodrič — novinar, pesnik, pisatelj... (stran Sj Hagradna križanka TGA (stran II/ DELAVSKI SVET ZDRAVSTVENEGA CENTRA Odločitev o najemu kredita 17. novembra je delavski svet sprejel pomembno in dolgo pri- čakovano odločitev o najemu kredita za gradnjo porodnišnice. S tem so odpadle še zadnje ovire za začetek gradnje. Predračunska vrednost investicije (brez opreme in le za najnujnejše obrtniška in instalacijska dela) je po cenah 15. novembra 85 milijard dinar- jev. V investiciji bo center udele- žen s 5 milijardami iz amortizaci- je, samoprispevka se je do 15. novembra nabralo 23 milijard, 57 milijard pa bo kredit izvajalca del oziroma Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, Perutnine, Emone-Kmetijskega kombinata, MlP-a in Kreditne banke Mari- bor. MG V bodoče samostojni Ormoška psihiatrična bolniš- nica želi postati samostojna. Odločitev o tem so sprejeli na os- novi razprav na delavskem svetu in zborih delavcev, ko so razpra- vljali o bodoči organiziranosti Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj. Menili so, da je predlog bodoče organizirano- sti centra nekorekten in zanje nesprejemljiv. Ormoška psihia- trija je regijska specialistična bolnišnica. Njena bodočnost je v sestavi podobnih bolnišnic pod okriljem univerzitetnega klini- čnega centra. S svojo odločitvijo so seznanili tudi centralni delavski svet. MG Čez praznike spet bom doma Bližajo se prazniki, za nekatere, ki so si prihranili še kak dan dopusta, pa kar dober teden dni počitka. Če doslej med letom ni bilo časa, bomo morda v tej pozni jeseni obiskali svojce, spomnili se bomo svoje rojstne hiše, staršev, prijateljev. Z bližajočo se zimo prihaja tudi čas kolin, priložnosti za prijetno druženje ne bo manj- kalo. Naturalizirane Ljubljančane pa bo v prazničnih dneh in prve- ga decembra iz Ljubljane odgnalo morda še kaj drugega ... Živel dan republike! JB Foto: I. Ciani —UVODNIK-s Domovina, si še kakor mati? Imate radi pesmi? Takšne otožno zasanjane ali hudomušno nagajive?Tiste polne graditeljske vneme ali one, ki opisujejo krivice in nepoštenje ? Svoje življenje lahko človek spremlja ob pesmih, kaj- ti vsako obdobje je imelo svoje uspešnice. Kako se vse pn nas spreminja. Nekoč smo peli Lepo je v naši domovini biti mlad. In smo verjeli, kar smo peli. Če bi si danes kdo drznil zapeti kaj takšnega, bi ga lahko proglasili za provokatorja. Ali pa bi ga poslali na daljši obisk v kakšno od ustanov, ki se ukvarjajo s težavami človekovega nadstropja. Morda bi ta pesem bila sprejemljiva v kakšni tujejezični vari- anti. 11's so beautiful to be voung in our country. Še primernejša bi bila v nemščini. Zlasti od srca bi si jo lahko zapeli tisti novopečeni Nemci, ki so bili rojeni tu nekje okrog Triglava, pa so sedaj ugotovi- li, da je bil njihov dedek nemški državljan in so jo podurhali v deže- lo, kjer se cedijo med. mleko in nemške marke. Po štiri milijone kos. Plus. seveda, dodatek 30 odstotkov na črni borzi. Es ist schon jung zu sein. Kako veličastno zveni! To je prava rešitev iz krize. Emigrirati. Pozabiti, da si. kar si. Živeti ob tisoč dvesto markah socialne podpore. Stopiti v Evropo zdaj. Kupiti avto in se pripeljati razkazovat na sončno stran Alp. Saj ni treba pove- dati. kje je bil avlo kupljen. Ni treba govoriti, kako se s socialno podporo živi v deželi mark. Ni treba priznati, da si v obljubljeni de- želi s svojimi markami še večji nič. kot si bil v svoji bivši deželi s par milijoni na mesec. Pomembno je. da vzbudiš zavist. In da si še dru- gi zaželijo namesto Lepo je v naši domovini biti mlad takt koračni- ce: Es ist schon jung zu sein. Ali veste, da so menda na zadnjih volitvah v občinsko partijsko vodstvo izvolili tudi nekoga, ki je dobesedno vzel partijski doku- ment Evropa zdaj in se preselil? Srečno pot. Ali kot bi rekel Preše- ren: Vso srečo ti želim, naj boš z menoj al' z njim. Upajmo, da mu članstvo v partiji ne bo pokvarilo moralnopolitičnih kvalitet in bo lahko vrtel kramp in lopato, pa čeprav kapitalsitične proizvodnje. In si zraven požvižgaval, kako lepo je biti mlad. Jože Šmigoc Osrednja prireditev v počastitev 29. novembra, dneva republike, v petek, 24. novembra, ob 18. uri v avli Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj. V programu bosta sodelovala: Pihalni orkester Ptuj in mešani mladinski pevski zbor Srednješol- skega centra Dušana Kvedra Ptuj. Vse občane vljudno vabimo na proslavo. 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. november 1989 - TEDNIK »Splošnemu zdravniku ne pustimo dihati.. .<( v splošnih ambulantah kronično primanjkuje zdravnikov, poleg tega zelo radi »bežijo«. To pa pri bolnikih povzroča raz- burjenje in nezadovoljstvo. Dr. Henrika Žlebnika, vodjo temelj- ne organizacije Osnovno zdravstveno varstvo I^uj, smo zato vprašali, kakšna je njihova kadrovska politika. »Domačinov, ki so končali medicinsko fakulteto in so bili ptujski štipendisti ter so se odlo- čili za delo v Ptuju, nismo nikoli odklanjali. Vsakemu so bila vra- ta odprta. Poudariti pa moram, da jih je bilo bistveno premalo, da bi lahko pokrili vse potrebe predvsem v splošnih ambulan- tah. Te ambulante so bile in so še kadrovska baza za bodoče spe- cialiste v bolnišnici, tja so odšli in še odhajajo številni domačini. Tiste, ki smo jih uspeli zadržati, pa smo usmerili v naše dispan- zerske dejavnosti, ki opravljajo specialistično delo. V obdobju, ko ni bilo priliva s fakultete, smo morali iskati zdravnike od drugod. Tako v splošnih ambulantah danes v glavnem delajo ti zdravniki, v di- spanzerjih je drugače. V teh so v glavnem domačini ali že natura- lizirani Ptujčani. V Ptuj prihaja po končanem šolanju le četrtina štipendistov. Veliko je takih, ki so se med štu- dijem »izgubili,« zato je številka tako porazna. Ptuj za druge Slovence ni zani- miv, saj ponuja premalo ... Pri- čne se pri osebnem dohodku, na- daljuje pri realizaciji strokovnih ambicij, konča pa pri stanova- nju. Vsega tega mu to okolje ne ponuja ali pa je vsega premalo. V slovenskem prostoru viška do- mačih kadrov praktično ni. Tisti, ki so občasno na ljubljanski bor- zi dela, sploh niso »naprodaj«. DELOVNE RAZMERE »Delovne razmere so gotovo eden tistih dejavnikov, ki odvra- čajo zdravnike od dela v osnov- nem zdravstvenem varstvu. V tem delu zdravstva je delo zah- tevnejše, v povprečju so zdravni- ki bolj obremenjeni kot drugje. Srečujejo se z najrazličnejšimi zahtevami in težavami. Njihovo razreševanje pa zahteva stvarno strokovno usposobljenost in iz- kušnje. Vse to jih močno obre- menjuje in zato pod težo vseh teh pritiskov običajno izberejo delo v stroki z ožjim področjem, za katerega se dodatno usposobi- jo.« ZAKAJ ZDRAVNIKOVO DE- LO NI BOLJE PLACANO? »Pametno vprašanje. Načelno je odgovor podoben kot v drugih okoljih: premalo denarja. Pri be- gu kadra iz osnovnega zdravstve- nega varstva ni odločilen samo denar. Odloča tudi to, da se lah- ko ukvarjaš z ožjo stroko. Po- nudba omenjenega je v osnov- nem zdravstvenem varstvu manj- ša — pediatrija, ginekologija in šolska medicina. Iz dispanzer- skih dejavnosti nam kadri ne od- hajajo ...« ZAKAJ JE SPLOŠNI ZDRAV- NIK BREZ PRAVE VEUAVE? »Vsak zdravnik si mora naj- prej prizadevati za osebno uve- ljavitev. pozneje kolektivno. Res pa je, da je v preteklosti veljala doktrina, ki je tega zdravnika spremenila v administratorja. V tem konceptu je potekala tudi vzgoja na fakulteti, takšna dok- trina pa se je uveljavila tudi pri delu in tega ni mogoče čez noč spremeniti.« IMAMO DOVOLJ ZDRAVNI- KOV V OSNOVNEM ZDRAV- STVENEM VARSTVU? »Da, dovolj jih je za uresniče- vanje programa, ki smo ga ponu- dili zdravstveni skupnosti v pre- pričanju, da ga bo ta tudi plača- la. Z vidika zagotavljanja nor- malnih razmer znotraj osnovne- ga zdravstvenega varstva pa jih je premalo. Zdravniki bi morali imeti tudi dovolj časa za stroko- vno izpopolnjevanje. Za takšno delo je tudi premalo teamov.« KAKO NAPREJ? »Vse, ki bodo končali medi- cinsko fakulteto, smo pripravlje- ni sprejeti. Nikogar ne bomo od- klonili. Moram pa povedati, da ni vse zlato, kar je domače, in obratno. Trenutr^o študira na medicinski fakulteti 33 študentov iz ptujske in ormoške občine. V bodoče torej naj ne bi bilo težav. Letos bosta iz splošne medici- ne specializirala dva, dva pa sta še na specializaciji. Eden bo šel na specializacijo spomladi, več pa naša organizacija dela ne pre- nese. Za zdravnike, ki so sedaj pri nas, ne morem z gotovostjo trdi- ti, da bodo ostali tudi v bodoče in da ne bodo odšli. Nekateri zdravniki so še danes brez stano- vanj — natančneje trije ... V letu in pol smo izgubili zara- di znanih razmer pet zdravnikov iz splošnih ambulant, nekaj pa jih je odšlo v dispanzerje. Zaradi tega so kritike znotraj hiše, češ da »ropamo« splošne ambulan- te.« LJUDJE SO ZARADI TRE- NUTNEGA STANJA NEZA- DOVOLJNI IN SPLOŠNEMU ZDRAVNIKU NE ZAUPAJO »V danih razmerah so razlogi za nezaupanje. Mladi zdravniki so brez izkušenj in vsak, ki jih ni- ma, bo imel težave pri strokov- nem delu. Res pa je tudi, da je marsikaj odvisno od zdravnika samega: ne sme se prepustiti sti- hiji, s svojim osebnim in strokov- nim pristopom mora pri bolniku ustvariti potrebno zaupanje, sprejeti odgovornost za stroko- vne odločitve ... To ni enosta- vno, zato potrebuje mladi zdrav- nik veliko poguma. Veliko lažje pa je za zdravnika, da omenjeno opusti in se prepusti voditi paci- entu, ki že ob prihodu zahteva takšne in drugačne recepte ter napotnice za specialista. Takšno pošiljanje k specialistu pa običaj- no ne prinese želenega, četudi je pacient trenutno zadovoljen. Za- vedati se je potrebno, in to velja za številne paciente, da zdravnik ni dolžan napisati napotnice za specialista, če je prepričan, da to ni potrebno. Za takšno odločitev nosi vse moralne in kazenske po- sledice. Ni res, da zdravnik za morebitne posledice ne bi odgo- varjal ...« MG Dr. Henrik 2lebnik. (Posnetek: M. Ozmec.) Sindikalni absurd v četrtek, 14. novembra 1989, smo poslušali po radiu Ptuj kon- taktno oddajo o prenovi slovenskih sindikatov. Oddaja ne bi bila nič posebnega, če ne bi v njej nastopala kot zastopnika sindikata dva di- rektorja, torej zastopnika delodajalcev. Kaj podobnega je edinstven primer v sindikalno razvitem svetu, verjetno pa tudi v Sloveniji. V na- ši dosedanji zakonodaji bi ga lahko primerjali s tem, da je direktor so- časno predsednik delavskega sveta ali pa delavske kontrole. Ta odda- ja je pokazala, da naši uradni sindikati žal ne poznajo mednarodnih sindikalnih konvencij, ki jih je v zadnjih desetletjih podpisala SFRJ. Neodvisni sindikat mora ščititi delavca (ne glede na njegovo narod- no, politično, versko, svetovnonazorsko pripadnost) pred delodajal- cem, katerega zastopnik je prav direktor. Se bomo naučili pravil igre? Dr. Adolf Žižek, dipl. ing. TURISTIČNI NAGEU ZA TEMEUNO ORGANIZACIJO SLOVENSKE GORICE-HALOZE »Naš turizem izhaja iz Ptuja.. v Ptuju in njegovi okolici najde sodobni turist marsikaj zanimive- ga. Če ga mesto ae »zadovolji«, lahko odide na podeželje, Itjer je prav tako lepo. Marsikoga pa zvabijo gorice... in prav v haloškem predelu je TOZD Slovenske gorice naredila veliko: kilometri sodobnih cest, tu- ristična objekta Švabovo in Gorca, viničarski muzej in drugo. Direktor temeljne organi- zacije Slovenske gorice—Ha- loze Jani Gonz je povedal: »Naš turizem ima koreni- ne v Ptuju. Pred petnajstimi leti smo kleti odprli širšemu občinstvu. Vinski hram letno obišče okrog 25 tisoč obisko- valcev od blizu in daleč. Veli- ko je Italijanov, Avstrijcev, Švedov, Nemcev, Francozov, poleg tega pa pride veliko Slovencev in gostov iz drugih delov Jugoslavije. V vinskem hramu jih nav- dušujemo za ogled vinograd- niškega območja in naše va- bilo ima odziv. Na vinski ce- sti od Zavrča do Podlehnika jim lahko ponudimo obisk dveh turističnih objektov v naši lasti — Svabovega in Gorce — ter kmečkega go- stišča Emeršič v zasebni lasti. Poleg tega lahko obiskovalci Gorce vidijo še zanimivo vi- ničarsko hišo; od Gorce je oddaljena dober kilometer. Obnovili smo jo zato, da se- danjim in bodočim rodovom prikažemo revno življenje vi- ničarjev. Zakaj bi obnavljali le bogatejši del naše prete- klosti — pri tem mislim gra- dove? Za goste se trudimo sami, saj ni pričakovati, da bi ne- kdo drug delal za nas in vabil obiskovalce. Zavedamo se, da moramo na vinski cesti še veliko narediti. Gostje in tamkajšnji prebivalci potre- bujejo lepe ceste. Na vinski cesti manjka še osem kilome- trov asfalta. Letos bomo, če bo vreme dopuščalo, moder- nizirali dva kilometra ceste med Dravinjskim in Majskim Vrhom ter odsek od Gorce proti Rodnemu Vrhu. Na cestah bomo delali tudi v prihodnjem in naslednjih letih. Vse je odvisno od de- narja. Na novo naj bi zaživeli tudi nekateri drugi objekti na tej cesti — na primer Oster- bergerjevo proti Doleni. Po- zivamo pa tudi zasebne vino- gradnike, da uredijo zidanice oziroma podobne objekte.« Pri teh prizadevanjih bi se morali zgledovati po drugih, na primer Avstrijcih, ki so svojo vinsko cesto znali oži- viti, jo ponuditi in prodati. Za del svojih turističnih prizadevanj so temeljni orga- nizaciji Slovenske gorice — Haloze dodelili turistični na- gelj. Jani G6nz je ob tem po- vedal: »Ce sem čisto odkrit, širše- ga priznanja nismo pričako- vali. S turizmom se ne ukvar- jamo zato, da bi prejemali priznanja, temveč da bi bili gostje, ki prihajajo v Ptuj, v naše kleti in na vinsko cesto, zadovoljni.« Slovenskim goricam tudi naše iskrene čestitke. Naj ob tem spomnimo, da imamo se- daj v Ptuju že tretji turistični nagelj, šopek, ki nekaj pove in tudi zahteva. MG Gorca jc po obnovi imenitno zaživela. Viničarski muzej. Na obnovo čaka tudi Osterbergerjevo. (Posnetki: J. Bračič) Svetovno priznanje delovni organizaciji Jože Kerenčič za najboljši zaščitni znak v letu 1989 v delovni organizaciji pla- stičnih in optičnih proizvodov Jože Kerenčič, ki je od 1. sep- tembra formirana kot podjetje, so tik pred podpisom pogodbe o prvem mešanem podjetju v občini Ormož, ki nastaja zno- traj delovne organizacije. Dosedanje kooperantske od- nose s firmo ED HAAS bodo spremenili v skupno naložbo za mešano podjetje, ki se bo imenovalo PLAST DISPEN- ZER, povečali pa bodo proiz- vodnjo PEZ figur, ki jih proiz- vajajo edini v Jugoslaviji. Znotraj delovne organizacije nastaja še eno mešano podje- tje. To je družba z mešanim ka- pitalom, ki ga bodo poleg delo- vne organizacije Jože Kerenčič združili še Jugobanka iz Lju- bljane, ELAN TRADE ter francoski firmi SAVIMEX in GRASS. V tem času je že za- ključena finančna konstrukcija ter vse pripravljeno za ustano- vitev tega mešanega podjetja, ki se bo imenovalo OPTASO- NIC, pri nas pa bodo prvi pro- izvajalci polikarbonatne leče. Ugodno so poslovali tudi v devetih mesecih letošnjega le- ta, v teh dneh pa so prejeli pi- sanje, da so (med firmami Ju- goslavije in tudi v svetovnem merilu) izbrani med firme z najboljšim zaščitnim znakom s svojega področja delovanja. Selekcijski komite, sestavljen iz članov TRADE LEADERS CLUBA in EDITORIAL OFICCEA je izbral zaščitni znak delovne organizacije Jože Kerenčič iz Ormoža za zmago- valca 14. mednarodne nagrade v letu 1989. Podeljena bo 28. novembra v Madridu, ob prisotnosti števil- nih osebnosti iz španskega in mednarodnega političnega ži- vljenja ter številnih predstavni- kov firm iz petindvajsetih dr- žav sveta. To je tudi odlična priložnost za navezovanje po- slovnih stikov. Vida Topolovec Pogled na del oMektov delovne organizacije Jože Kerenčič iz Ormo- ža (Foto: Ema Zalar) Priznanje, ki ga bo delovna organizacija prejela 28. novembra v Ma- dridu TEDNIK - november 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 STAVKA V PTUJSKI TOVARNI ISKRE DELTE __w Zahtevajo pogovor z Gorazdom Zmavcem I' petek so delavci ptujske tovarne Iskre Delte prekinili delo in na /boru delavcev oblikovali stavkovni odbor in sedem zahtev, na katere naj bi jim v ponedeljek odgovoril predvsem predsednik poslovodnega od- bora Iskre Delte Gora/d /mavc, predsednik izvršnega sveta Tone Ceh pa poskrbel, da bi se za to podjetje našla strokovna ekipa, ki bi se po- drobneje seznanila s položajem in perspektivami. Povabili pa so tudi predsednika občinskega sindikalnega sveta Avgusta Ivartnika. Corazd /mavc v ponedeljek ni prišel v ptujsko podjetje, ker je službeno v Sovjet- ski zvezi. Stavkovni odbor se je tako dogovoril, da IhhIo delavci stavko prekinili in počakali do /1. decembra, ko naj bi dobili odgovore na svoje zahteve. Zbor delavcev, ki je bil v pe- tek, je opozoril na to, da delavci zahtevajo predvsem jasno infor- macijo o perspektivah proizvod- nega programa v okviru Iskre Delte. Opozarjali so na to, da je na »skrivnosten« način iz te de- lovne enote odšlo v preteklosti veliko strokovnega kadra in zah- tevajo javno pojasnilo, kako to, da je bivši direktor lahko poskr- bel, da so odšli nekateri ustvar- jalni inženirji iz tega kolektiva. Po daljši razpravi so oblikovali naslednje zahteve: • Ponovno naj se preuči akt o ustanovitvi podjetja Biromatika in predvsem perspektivnost pro- grama. Delavci pravijo, da do- kler ne bo bilance za letošnje le- to in jasnega plana, tudi ne bodo pristali na ustanovitev novega podjetja. Delavci linije Termina- li pa zahtevajo, prav tako jasno, predstavitev programov in pod- pisanih pogodb ter seveda jasen proizvodni plan. • Volja delavcev pri izbiri vo- dilnih kadrov za Biromatiko v ustanavljanju ni bila upoštevana. Delavci so namreč referendum- sko podprli štiri kandidate, ki pa so bili potem pod pritiski in omalovaževani tako strokovno kot moralno. Zato zahtevajo od- stop Antona Horvata in predla- gajo, da na njegovo mesto pride Božo Turin. • Delavci zahtevajo 100% po- višanje osebnih dohodkov, saj jim sedanji ne omogočajo dostoj- nega življenja ali zgolj preživetja. Osebni dohodek naj bi prejeli do 15. v mesecu, obračunan pa naj bo po vrednosti DEM (uradni te- čaj 10. v mesecu). Osebni dohod- ki naj bodo, dokler je podjetje v krizi, javni. Ponovno pa naj se preveri sistem nagrajevanja, saj sedanja razdelitev, po mnenju delavcev, ni vzpodbudna. • Izvršni svet SO Ptuj naj imenuje komisijo za spremljanje postopkov pri ustanavljanju Bi- romatike in razmer v celotnem ptujskem podjetju. • Urediti morajo tudi druga vprašanja. F^reučiti je potrebno, kako je z materialom, saj po mnenju delavcev z njim preveč malomarno ravnajo, predvsem pa pojasniti okoliščine, zaradi katerih je več strokovnjakov za- pustilo to ptujsko tovarno. Delavci in njihov stavkovni odbor so se torej odločili, da po- čakajo na odgovore in obisk Go- razda 2mavca, za katerega meni- jo, da je še posebej odgovoren za nastali položaj, do 11. decembra. Osebni dohodek so tudi tokrat dobili z zamudo (24. II.). Naj- bolj skeptični pa razmišljajo o tem, da je pravzaprav bila velika napaka tudi to, da so se pred leti odločili za izstop iz Gorenja in se priključili Iskri. Delavci na- mreč vedo, da je položaj Gore- nja zavidljiv, najbolj pa seveda višina osebnih dohodkov. Po le- tih životarjenja in občutka, da ni- majo pravega dela in perspektiv, je njihov gnev gotovo povsem upravičen. Darja Lukman ODSLEJ V TELEFONSKIH GOVORILNICAH ŽETONI Halo, halo, žetone, prosim. že nekaj časa je mogoče v vseh trinajstih javnih telefonskih govorilnicah v Ptuju vzpostaviti telefonsko zvezo le z žetonom. Nič več ni treba iskati kovancev ali koga, da vam zamenja papir- nat denar za kovance. Pa nikar se ne veselite prehi- tro. Zdaj morate iskati žetone. Dobite jih lahko le na ptujski po- šti in v slaščičarni nasproti nje. Torej pot pod noge. Če je ta pot daljša kot do prijatelja na dru- gem koncu mesta, ki bi ga radi poklicali, je to povsem vaša, za- sebna zadeva. Da si s telefonom želimo prihraniti kakšno pot, hi- tro zvedeti kaj, no, tudi to ne drži več. Pa saj poznate tisto pesmico o stezicah, ki so včasih bile ... Zakaj je pošta uvedla žetone? Zaradi nenehnega spreminjanja cene, pa zato, ker smo (in še bo- mo) nekatere kovance vzeli iz prometa. Medtem ko v svetu opuščajo žetone in uvajajo ma- gnetne kartice, pri nas ... No, tudi mi že imamo v nekaterih de- lih Jugoslavije magnetne kartice, žal samo poskusno. Kot zagota- vljajo na pošti, sama predelava telefonskih aparatov za uporabo žetonov ni bila draga, dragi pa so žetoni. Tri vrste jih imamo, ra- zlikujejo pa se po velikosti. Že- ton A je vreden 4.880 dinarjev, B 24.400 dinarjev in C 48.800 di- narjev. Nabavna cena žetona A pa je skoraj tolikšna kot prodaj- na. Zakaj žetonov ne prodajajo tu- di trafike? Po informacijah vo- dilnih na ptujski in mariborski pošti zato, ker se s Tobakom ne morejo dogovoriti o višini raba- ta. Poštarji menijo, da je sedem odstotkov dovolj — toliko na- mreč trafike dobivajo za prodajo znamk — Tobaku pa je to pre- malo. Medtem ko teče med pošto in Tobakom tiha vojna o višini ra- bata za telefonske žetone, pa mnogi odhajajo razočarani, be- sni, da na pragu enaindvajsetega stoletja ni mogoče telefonirati iz javne telefonske govorilnice ob vsakem času zaradi tega, ker ni mogoče ob vsakem času in na čimveč mestih kupiti žetona. Morda pa bi uvedli (brezplačen) klic v sili: Halo, halo, žetone, prosim . . . NaV pismo »od daleč« Za svoje drugo beograjsko pismo sem iz- bral kratek čas v ponedeljek zjutraj, preden se zopet vrnem na kraj velike aleksinske tra- gedije. Poslušam novice iz Aleksinca na beo- grajskem radiu. Nova nesreča — eksplozija metana je v rudniku menda ogrozila 17 ru- darjev reševalcev. Utrujenost, saj novinarji delamo skoraj v nemogočih razmerah, in skoraj neverjetne zgodbe iz jame Morava mi onemogočajo, da bi zbral misli in koncentri- rano napisal nekaj vrstic. Pred samo imam spisek 90 rudarjev, ki so ostali v jami in za katere ni več nobene mož- nosti, da bi preživeli: Cvjetič Djorde Sima, jamski voznik, rojen 6. septembra 1967, kraj bivanja samski dom; Tasič Stanče Mile, jam- ski voznik, rojstno leto 1957, Vranje, soproga Mira — 1954, sinova Slaviša — 1987 in Da- libor — 1981 ... In tako bi lahko napisali imena 90 rudarjev, ki so našli težko rudarsko smrt v jami. Težko je reči, ali so štirje varilci, ki so z va- rilnim aparatom odstranjevali železno oviro, na kateri se je menda dan prej opraskal eden izmed njihovih sodelavcev, res edini krivi za nesrečo. Po zakonu je menda dovoljeno v ja- mi variti z odprtim ognjem, toda pod strogo kontrolo službe varstva pri delu in seveda protipožarne zaščite. Aleksinski rudniki so znani po izredno težkih razmerah za izkop premoga zaradi metana, toda v jami je bila uporaba varilnih aparatov in stalna prisot- nost majhnih požarov ob visokih koncentraci- jah metana že kar stalna praksa. Štiri velike nesreče v zadnjih petnajstih letih bi lahko bi- le opozorilo, da je potrebno nekaj ukreniti. Toda nič, in prišlo je do ene največjih svetov- nih rudniških katastrof v zadnjih letih. V A leksinac stalno prihajajo politiki, direk- torji jim razlagajo, kaj se dogaja. Razumem, da prihajajo v rudnik razni strokovnjaki, no- ve in nove reševalne ekipe ter vesti o solidar- nosti iz celotne države, toda ne vidim nobene logike, zakaj morajo na kraj nesreče prihaja- ti številni politiki, ki dajejo ob tej priložnosti izjave. Še najbolj razumno vprašanje oziro- ma ugotovitev je dal Borislav Jovič, ki je menda doma v bližini jame aleksinskega rud- nika: »Nesreči bi se lahko izognili. Zakaj ste varili z odprtim ognjem, ko je bilo v jami naj- več rudarjev?« Direktor rudnika je za trenu- tek prebledel. Nesreča v aleksinskem rudniku je začasno prekinila ali bolje rečeno postavila na stran- ski tir mednacionalne spore, ki se hranijo s pisanjem različnih medijev, ti pa so sedaj okupirani z nesrečo. Torej še vedno drži, da se politika pravzaprav dela iz časopisov. Sicer pa je minuli teden v Beogradu minil v znamenju različnih apelov k razumu in pre- kinitvi mednacionalnih sporov. Tako je zase- dalo predsedstvo države, v zvezni skupščini pa so hoteli sprejeti kar deklaracijo o prekini- tvi mednacionalnih sporov. Poudarjanje svo- jih pogledov in svojega koncepta reforme s poudarjanjem interesov svojega naroda je postala že kar balkanska značilnost. Razli- čne koncepte branijo brez tolerance demokra- tičnosti in razuma, le z emocijami in strast- mi, ne da bi pri tem upoštevali zakonitosti družbenega razvoja in zgodovinske okolišči- ne. Poudarjanje nacionalnega bi v krizi, ka- kršno doživljamo v Jugoslaviji, lahko sicer pozitivno vplivalo na njeno odpravo, pa se za- ustavi na nacionalizmu, izrabi nacionalne zavesti in mobilizaciji ljudi z idejami, ki že po definiciji ustvarjajo pri drugih narodih odpor. Večina si rešitev mednacionalnih sporov predstavlja samo z represijo brez demokrati- čnega dialoga in s hitrimi spremembami zve- zne ustave; to pa ne bo šlo lahko. Skupščina bo morala poseči v spreminjanje zvezne usta- ve bolj radikalno, namesto da pošilja apele po ustavitvi mednacionalnih sporov. Ni na- mreč iz trte zvit strah manjših narodov, da bi ustavo spreminjali na njihovo škodo kljub de- klarirani enakopravnosti v federaciji. Sicer pa je v politiki pač tako, da zmaga tisti, ki je močnejši, in ob poudarjanju nacionalizma ti- sti, ki je številnejši. Vladimir Vodušek PROGRAMSKO-miLM KONFERENCI OK ZKS PTUJ OB ROB Kdo se boji sprememb Zveza komunistov .se je odrekla monopolu oblasti, ni pa se odrekla boju za oblast. Spremembe, ki .vo tudi ideološke, niso prišle čez noč, so posledica evropskega okolja, v katerem živimo, so posledica nezadovoljstva nad življenjem, ki nam ga ponuja dr- žava v zadnjih letih. Program, ki ga ponuja Zveza komunistov za evropsko kakovost življenja, pa je med članstvo vnesel nemir, ponekod odkrit odpor, tudi nezaupanje in zmedo. Odreči se več kot štirim desetletjem primata nad življenjem posameznika in družbe marsikomu pač ni pogodu. Nekateri za vsako ceno brani- jo »staro« moč partije, drugi so se zaprli vase in izza vogala ča- kajo, kaj .se bo zgodilo, tretji gredo z novimi gesli in programi prenovi naproti. Sekretarji o osnovni organizacij, zlasti tisti v podjetjih (OZD) se sprašujejo, kaj naj sploh zdaj počnejo, ko osnovna or- ganizacija izgublja tla pod nogami; ali bo tudi še v podjetjih ali ne, še ni dorečeno, ve pa se, da za ekonomsko strategijo, kadrov- sko politiko in še kaj njen glas ni več ne odločilen ne obvezen. Mnogim tudi ne gre v račun, da se lahko včlanijo tudi verni- ki, da so lahko člani tudi tisti, ki ne hodijo na sestanke, ki niso pripravljeni »delati«, so pa pripravljeni plačevati članarino in na volitvah za partijo dvigniti roko. Težko je iz stare kože. Še posebej s starimi metodami. Teh pa programsko-volilni seji v Ptuju ni manjkalo kljub kulturnemu programu kot uvodu v delo konference. Pa naglavni greh sploh ni ta, da je bila ob prvem sklicu konferenca nesklepčna; v sklep- čnosti je bila v drugem delu na splošno gledano tudi njena edina kakovost. Res pa je, da bi bilo mogoče marsikaj očitati razpravljal- cem, ki so mnogi opozarjali zgolj na svoje okolje, skoraj nič pa niso spregovorili o svoji politični organizaciji, njeni novi vlogi in uresničevanju programa. Tudi kadrovanju bi bilo mogoče marsi- kaj očitati. Pri vodilnih funkcijah je bilo v glavnem ime le enega evidentiranega kandidata, za komite, komisije pa so bile predla- gane odprte liste. Izgovor, da za te funkcije ni bilo mogoče dobiti več kandidatov, ne prepriča. Volitve pa so uspele — formalno. Vsebinsko? Čas je pač najboljši razsodnik in treba mu je dati čas, tako kot priložnost vsem izvoljenim, da pokažejo, koliko so pripravljeni spreminjati svet, s kako dolgimi koraki bomo vstopili v Evropo... SZDL postaja Socialistična zveza Sekretar republiške konference Socialistične zveze Dušan Semolič je ob nedavnem obisku v Ptuju vodstvom krajevnih konferenc, članom predsedstva in predsednikom svetov in koordina- cijskih teles predstavil spremembe, ki jih načrtuje vodstvo slovenske Socialistične zveze. To je pred kratkim izdalo osnutek programskih usmeritev, naslovljen Z demokracijo in ustvarjalnostjo v boga- tejše življenje. Gradivo je osnova za nadaljnji raz- voj Socialistične zveze. Med predlogi za spremem- be te organizacije je tudi nekaj statutarnih spre- memb. Tako se bo SZDL preimenovala v Sociali- stično zvezo Slovenije, kot družbenopolitična or- ganizacija pa si bo prizadevala za samostojno vlo- go in za uresničevanje programa, ki naj bo pred- vsem po meri človeka z vsakodnevnimi težavami. Člani pa naj bodo le tisti, ki bodo izrazili voljo ter sprejeli program dela in načela Socialistične zve- ze. Žato se bodo občinske konference lotile popi- sovanja članstva. Članarina bo le simbolična, saj se, kot je povedal Dušan Semolič, Socialistična zveza še naprej namerava financirati iz proračuna za tisti del nalog, ki jih opravlja po svoji ustavni vlogi. Družbene organizacije in društva pa bodo, tako kot doslej, lahko kolektivni člani, prav tako kot tudi družbenopolitične organizacije, če se bo- do za to odločile. Med drugim pa bo Socialistična zveza prevzela tudi simbol s stilizirano podobo Triglava in peterokrako zvezdo. O spremembah so razpravljali tudi člani pred- sedstva OK SZDL in predlagali nekoliko dopolni- tev. v predlogu namreč ni rešeno vprašanje prene- hanja in izključitve iz članstva, jasno tudi ni, kak- šen bo odnos do občanov, ki ne bodo člani, kakor tudi niso povsem jasne prednosti članstva in nji- hove temeljne pravice. K republiškemu predlogu programa je predsed- stvo dodalo tudi osnutek programa Socialistične zveze v ptujski občini. Vse skupaj naj bi obravna- vali v krajevnih konferencah, ki naj bi jih imeli do 4. decembra, nato pa bi vse predloge in pobude vključili v program, ki bo dokončno oblikovan in sprejet na programski seji, ki bo 7. decembra v Narodnem domu. j i 4 — OD TU IN TAM 23. november 1989 - TEDNIK Kulturni dan Pouk, ki je osnova vzgojnoizobraževalnega dela na šolah, dopol- njujejo tudi različne dejavnosti, kot so naravoslovne, športne, kultur- ne, obramboslovne, te pa imajo seveda različne smotre. Pred dvema tednoma je bila organizirana ena teh dejavnosti - kulturni dan na SŠC v Ptuju za dijake prvih letnikov strojne in metalurške ter kmetij- ske in elektro usmeritve. Kulturni dan je bil v dveh delih. Mentorici prof. Slavica Bratuša in prof. Marina Krajnc sta poskrbeli za ogled Pokrajinskega muzeja in zgodovinskega arhiva, nato pa še za izvedbo gledališke predstave. V muzeju in arhivu so dijaki spoznali marsikaj novega in prido- bljene novosti povezali z dosedanjim znanjem zgodovine, ki ga bo po- trebno še bolj razširjati in dopolnjevati. Ravnatelj Zgodovinskega ar- hiva Ivan Lovrenčič jim je prikazal zgodovino zapisovanja in pokazal nekatere originale listin, kot so statut mesta Ptuja iz leta 1513, listino cesarja Karla VI. s pečatom, urbar ter zemljiško knjigo ptujske gospo- ščine. Zelo so bili navdušeni tudi nad umetninami neprecenljivih vrednosti, ki jih hranijo v Pokrajinskem muzeju. Drugi del kulturnega dneva je bil namenjen slovenski književno- sti in gledališču. V mali dvorani SŠC so si lahko ogledali gledališko predstavo Pridige Svetokriškega. Monodramo je odlično odigral Mar- ko CVAHTE, igralec-amater iz Slovenske Bistrice. V trenutku si je pridobil radovedno občinstvo in ga zabaval do konca igre. Drama prikazuje življenje JANEZA SVETOKRISKEGA, ki je bil redovnik, kapucin in znan predvsem po zanimivih pridigah. Izdal je namreč pet debelih zvezkov pridig z naslovom Sveti priročnik (SA- CRUM PROMPTUARIUM), ki so izšli med leti 1691 in 1707. V njih opisuje kugo, lakoto, boje s Turki, iz besedil pa lahko začutimo utrip življenja tega časa in pridigarjevo slovensko domoljubje. Najbolj pa je zanj značilen humor, saj se je zavedal, da bo s smešnico lažje prite- gnil poslušalce kot z resno besedo. Njegova življenjska modrost je praktična, priporoča razumnost in zmernost. Jeziku Svetokriškega se pozna vpliv vipavskega narečja, uporablja veliko nemških besed, sicer pa je jezik nazoren, barvit in slikovit. V slogu so opazni številni baro- čni elementi — nabreklost, obloženost s primerami, citati, humornimi vrivki in alegorijami. Kljub časovni in s tem tudi slogovni in jezikovni oddaljenosti pa je v njegovih pridigah nekaj, zaradi česar mu še danes radi prisluhne- mo. Ignac Janžekovič, SŠC — Ptuj Prieški krst mošta v Ljubljani Skupina Prlekov, ki živijo in delajo v Ljubljani, želi slovenski javnosti predstaviti dragocenosti avtohtone prleške kulture, ki je naj- večkrat povezana z vinom. Veliko tega je še vedno živega med ljudmi na južnih obronkih Slovenskih goric; tod je doma klena prleška govo- rica, lepa slovenska pesem in še kaj. Vse to bi bilo po mnenju mag. Milana Lovrenčiča iz Ljubljane, njegove žene, Vide Varga in številnih drugih nekdanjih prebivalcev Prlekije škoda, da bi samevalo v kakš- nem kotu in se pozabilo. Vse to želijo pokazati tudi ljubljanski publi- ki. O prireditvi, za katero je iniciativni odbor prelil kar precej znoja, govorijo sedaj že v več slovenskih občinah, predvsem pa v Ljubljani, in bo v soboto, 25. novembra, ob 19. uri v hotelu LEV. Kdor želi oditi v Ljubljano in prireditev videti, naj sede v soboto na vlak, ki odpelje iz Ljutomera ob 15.30. uri. Postanek ima še v Or- možu, iHuju in na Pragerskem. Vstopnica za prireditev, ki je hkrati tudi vozovnica do Ljubljane in nazaj, ima podobo petelina, je pa izdelek slovenskega likovnega umetnika Franceta Slane, prav tako Prleka. V ceni vstopnice, ki velja 900.000 dinarjev, so vožnja, večerja (kuharja za ta večer bodo »uvozi- li« iz Radina), vinska poicušnja, ki jo vodi prva dama slovenskega vi- narstva dr. Slavica Šikovec, prav tako rojena v Prlekiji, kulturni pro- gram, krst mošta, ki ga bodo opravili člani TD Podgorci, zabava s ple- som in srečolov. Vstopnice za prireditev so na voljo v recepciji hotela Ormož. Vida Topolovec Spor med Pobrežani, podpisniki pogodb o sofinansiranju gradnje telefonskega omrežja, in krajevno skupnostjo Turnišče Občinski konferenci SZDL Ptuj KS Turnišče Sredstvom javnej^a obveščanja (Radio-Tednik, Večer) KS Videm pri Ptuju FIT Maribor-Ptuj Naslovnike, predvsem pa OK SZDL Ptuj naprošamo, da v skladu s svojimi pristojnostmi, dolžnostjo in družbeno vlogo obravnavate pričujočo informacijo in nam v duhu »demokratične- ga socializma po meri človeka« in po načelih humanosti pomaga- te razrešiti obravnavani spor. Podpisanih 21 krajanov, ki smo s KS Turnišče sklenili pogod- bo o sofinanciranju gradnje telefonskega onjrežja v KS I. Spole- nak, KS Turnišče in KS Hajdina, želimo s KS Turnišče in PTT Maribor-Ptuj razrešiti naslednjij spor: KS Turnišče je v času sklepanja pogodb z interesenti-investi- torji telefonskega omrežja v letu 1988 povabiFa k sodelovanju pri investiciji 27 krajanov KS Videm iz naselja Pobrežje; ker ni bilo dovolj naročnikov za izvedbo projekta (165 številk) na območju KS Turniške (to predstavniki KS Turnišče sami priznavajo), in je s 27 strankami sklenila pogodbe o sofinansiranju z enako vsebino kot s strankami iz KS Turnišče in z vednostjo predstavnikov PTT Maribor—Ptuj (česar slednji ne priznavajo, ker kot monopolisti profesionalno manipulirajo z osebnimi ustnimi izjavami, ki niso uradno zapisane; to je splošno znano in to potrjujejo tudi naše skupne izkušnje pri tem projektu). 26 pogodbenih strank od 27 iz Pobrežja je v letu 1988 izpolni- lo vse pogodbene obveznosti, kar v skladu z vsebino pogodbe po- meni plačilo celotnega pogodbenega zneska za primarni vod indi- vidualnega telefonskega priključka. Projektna pogodba med investitorjem —KS Turnišče in izva- jalcem — PTT Maribor—Ptuj je bila sklenjena v avgustu 1988, medtem ko so se individualne pogodbe med KS Turnišče in naro- čniki sklepale še po tem roku po že navedenem principu. Do spora je prišlo v trenutku, ko smo bili neuradno seznanje- ni, da so po osnovni pogodbi med investitorjem in izvajalcem ter po aneksu v zvezi z razširitvijo prvotnega primarnega omrežja do Suhe Veje (fizične meje med KS Turnišče in KS Videm) izključene vse možnosti za priključitev 26 pogodbenih strank iz Pobrežja na omenjeno omrežje. Zahtevali smo uradno informacijo tako od KS Turnišče kot od PTT Maribor—Ptuj ter prek KS Videm zahtevali tudi uradno informacijo o prostih kapacitetah v celotnem obstoječem telefon- skem omrežju (centrali Ptuj in Podlehnik) na območju KS Videm, ki so nam neuradno sicer znane. S sporom smo hkrati seznanili tudi izvršni svet SO Ptuj. Pre- ko svojih predstavnikov se je vključeval v razrešitev spora na več nivojih, vendar rešitve ni in tudi ne ustreznega odgovora. Prek sredstev javnega obveščanja (radio Maribor, Večer, Ted- nik) je bila nekajkrat o problemu obveščena tudi demokratična javnost (radio Ptuj se pobudi o informiranju javnosti o sporu ni odvzval). KS Videm je na omenjeno pobudo od PTT Ptuj prejela aprila 1989 dopis z obrazložitvijo, da v obstoječem omrežju v KS Videm ni prostih kapacitet in s ponudbo za finansiranje primarnega voda od Suhe Veje do naselja Videm v znesku okrog 50 starih milijard, s čimer bi bila dana kompromisna možnost za priključitev 26 in drugih potencialnih naročnikov iz Pobrežja. Po tem času je bila izvedena kampanja s strani predstavnikov PTT za pospešeno gradnjo telefonske centrale v Vidmu, za katero še ni niti idejnih projektov. To kljub vsemu profesionalnemu spre- nevedanju kaže ali na skrb za naročnike ali na nečisto vest pred- stavnikov PTT. Na nekaj posvetih s predstavniki KS Turnišče. ti se jih v glav- nem niso udeleževali, in direktorjem PTT Ptuj spora nismo rešili. Kot odgovor na zahtevano uradno informacijo, da moramo nemu- doma dvigniti po pogodbi vplačan znesek in da se s tem za nas 26 pogodba kot na zahtevano uradno informacijo smo dobili le ulti- mativno zahtevo KS Turnišče, da moramo nemudoma dvigniti po pogodbi plačan znesek in da se s tem za nas 26 pogodb zaradi ne- realne možnosti realizacije razveljavi. Na našo zahtevo po huma- nih principih dogovarjanja je predsednik gradbenega odbora za telefonski projekt iz KS Turnišče K), novembra 1989 sklical posvet s preostalimi 21 soinvestitorji iz Pobrežja. Tudi tokrat se ga ni udeležila vabljena predsednica sveta KS Turnišče. Na posvetu smo dobili dokončno uradno informacijo s strani KS Turnišče: — Vsem 21. se izplača vplačani znesek v dinarjih, preračunan glede na vrednost DEM v času vplačila. Priklopa telefona za nas ne bo in s tem se pogodba razveljavi; - 165 podpisnikov pogodb — finanserjev projekta — ni uradno seznanjenih s potekom finansiranja projekta niti z našim sporom, pač pa le z uvedbo postopka za kontrolo SDK zaradi domnevnega posojila OZD iz sredstev projekta; — 5 podpisnikov pogodb od 26 iz naselja Pobrežje je formal- no odjavilo bivališče v KS Videm in se prijavilo v KS Turnišče z namenom, da (ponovno na osnovi ustnega zagotovila predstavni- kov PTT) pridejo do telefonskega priključka ob »vrnitvi« v Videm tako, da jih priklopijo na obstoječe telefonsko omrežje v KS Vi- dem (?!) (med omenjenimi petimi je tudi predsednik skupščine KS Videm in sedaj »vodi KS Videm iz sosednje KS«). Ker za rešitev spora še ni realno sprejemljive poti kljub nekaj neuradno predlaganim kompromisnim rešitvam s strani predstav- nikov KS Turnišče in ker se imamo kot državljani Slovenije za po- štene in zato želimo enako pošteno rešitev po načelu »evropske kakovosti življenja«, podajamo svoje poglede in stališča za rešitev v obliki variantnih predlogov (z nakazano hierarhijo) naslovlje- nim v ocenitev in strežno obravnavo: 1. Vsebina pogodbe naj se realizira. KS Turnišče naj ob po- moči subjektivnih sil in v sodelovanju s PTT in KS Videm zagoto- vi začasno priključitev 21 sofinanserjem iz Pobrežja na obstoječe PTT omrežje KS Videm ali po drugi obliki. Pogodbe smo sklenili in pristopili k projektu zato, da dobimo telefonski priključek. 2. OK SZDL PTUJ naj oceni, ali je postopek petih krajanov iz Pobrežja, ki so spremenili bivališče — iz KS Videm v KS Tur- nišče — da bi se pozneje navidezno vrnili in dosegli preselitev te- lefonskega priključka, legalen in sprejemljiv. V tem primeru tudi mi sprejemamo omenjeno varianto kljub realno višjim stroškom. 3. KS Turnišče, KS Videm in PTT naj se sporazumejo: KS Turnišče naj nakaže krajevni skupnosti Videm sredstva 21 Pobre- žanov v višini realne vrednosti primarnega telefonskega priključka po trenutnih finančnih in materialnih normativih za enaka območ- ja po merilih PTT Slovenije, s tem da po izgradnji novega telefon- skega omrežja v KS Videm vseh 21 dodatno finansira le še sekun- darni priključek po takratnih enotnih merilih PTT. KS Videm ta sredstva takoj nameni za izgradnjo telefonske centrale in omrežja in z nami sklene ustrezno pogodbo. 4. Izračuna naj se omenjena trenutna realna vrednost primar- nega priključka za individualnega naročnika, kot navaja točka 3. Ta znesek z realnimi obrestmi (R.r) glede na individualni čas vpla- čila pogodbenega zneska naj se vrne posamezniku, kljub temu da še zmeraj trdimo, da pogodbenega zneska nismo namenili kot kre- dit v okviru projekta. Ta varianta je skrajna rešitev, ker ima posa- meznik še vedno možnost zahtevati rešitev po pravni poti skladno s pogodbo. O celotnem poteku finančne konstrukcije projekta mo- ra biti v tem primeru seznanjenih vseh 165 udeležencev projekta v KS Turnišče na skupnem zboru. Tovariški pozdrav! (Podpisanih 20 sofinanserjev iz Pobrežja) VSTANOVUEN JE OBLASTM UUDSKI ODBOR Še vedno sem bil delegat skupščine OLG Ptuj. Razrešen sem bil šele naslednje leto. ko sem že bil planer na oblastnem LO v Mariboru. Zato sem se tudi udeležil izrednega zasedanja okrajne skupščine v Ptuju, kije bila 21. maja 1949 v lepo okrašeni kinodvorani. Na RZKZ se je dalo urediti, da sem za tisti dan dobil potni nalog za službeno potovanje v Ptuj, kjer sem tudi opravil nekaj obiskov v obdelovalnih zadrugah. Izredno zasedanje je začel najstarejši delegat Miha Kojc iz Ormo- ža: pozdravil je številne goste iz CK ZKS. vlade LRS in občinskih politi- čnih organizacij. Zasedanje je potekalo po takrat ustaljenem ceremonia- lu. Po izvolitvi delovnega predsedstva in sprejemu dnevnega reda so se zvrstile delegacije pionirjev, množičnih organizacij in nekaterih okrajnih gospodarskih podjetij, ki so prinesli tudi darila. Okrajna zveza kmetij- skih zadrug pa je zasedanju podarila portret maršala Tita — olje, ki ga je po fotografiji narisal eden ptujskih slikarjev. Po teh in drugih formalnostih je dobil besedo Franček Simonič, član sekretariata za ustanovitev mariborske oblasti. Govoril je o potrebi in po- menu ustanavljanja oblastnih ljudskih odborov. Med drugim je rekel, da .se pri reševanju gospodarskih problemov in socializaciji naših vasi v.se bolj kaže in potrjuje potreba po ustanovitvi teh organov. Okrajni ljudski odbori odgovornim in težkim nalogam niso več kos. ministrstva pa tudi niso mogla nuditi zadostne pomoči, ker je preveliko število okrajev. Obla- stni LO bodo torej vmesni organi med OLO in ministrstvi in bodo lahko tesno povezani s terenom, sočasno pa tudi bliže ministrstvom. Tako bodo zmogli reševati vv«- težke naloge graditve socializma, kijih še otežuje go- spodarska blokada tako kapitalističnih držav zahoda kot tudi držav »ljudske demokracije« vzhoda. Ta blokada skupno s klevetniško kampa- njo ne bo prenahala tako dolgo, dokler v naši državi ne bo zgrajen socia- lizem. (Tedaj smo si predstavljali, da bo to v nekaj letih!?) V teh letih pa ho potrebna še težka borba, ker kapitalistični elementi svojih pozicij ne bodo zapustili prostovoljno. Prav zaradi tega bodo pred nove oblastne ljudske odbore postavljene odgovorne naloge, kijih bodo in tudi morajo, seveda ob pomoči vseh poštenih delovnih ljudi, kar najbolj dosledno opraviti. V razpravi so delegati imeli nekaj vprašanj. »Zakaj smo ukinili okrožne odbore.' Ali nismo mogli predvideti, da bo med okraji in ministrstvi nastala praznina '.'« »Zakaj ime — oblastni'.' To zveni ljudem nekako tuje. neprijazno, saj so vedno imeli z oblastjo slabe izkušnje. Zakaj jih ne bi raje imenova- li okrožne ali pa kar pokrajinske odbore '.'« Na vprašanja je Franček Simonič odgovarjal poljudno in kar naj- bolj prepričevalno. da je tako. kot je predlagano, tudi najbolj prav in dru- gače ne more biti. V LRS bodo samo trije oblastni l.O: Ljubljana. Po- stojna in Maribor. Z odgovorom so se delegati zadovoljili, saj ni bilo več pomislekov. Le na sedežu za mano je nekdo zašepetal: »Oblastniki ustanavljajo oblast, raji pa obljubljajo raj!« Izredno zasedanje je po dnevnem redu teklo naprej. O delu okrajne- ga ljudskega odbora in krajevnih ljudskih odborov je govoril Zlatko Ko- vačič. takrat tajnik OLO. Opisal je težave, s katerimi se .spopadajo in jih tudi večinoma uspešno premagujejo. Tudi mnogi KLO delajo dobro in so pri izvrševanju nalog lahko za vzor, v nekaterih KLO pa so, vsaj pri reše- vanju nekaterih problemov, šli »na linijo oportunizma«. Kot najznačil- nejši primer je navedel KLO Pleterje, kjer .so odborniki »sovražno razpo- loženi proti ljudski oblasti«. Seja tudi ni mogla mimo kmetijskega zadružništva, ki ima v ptuj- skem okraju »vse pogoje za uspešen razvoj«, je povedal Franc Belšak. predsednik OZKZ in tudi obširneje poročal o dogajanjih na tem področ- Poverjenik za kmetijstvo na OLO Ciril Kolarič je govoril o tem. ka- ko so izpolnjevali jesenski in spomladanski setveni plan. Pri tem je nave- del. da je »zadružni sektor plan setve izpolnil sto in več odstotno, privatni sektor pa ni izvršil svoje dolžnosti«. Tudi o teh vprašanjih je razpravljalo nekaj delegatov: v glavnem so .se hvalili z uspehi v svojih krajih ali pa opravičevali neizvedbo posamez- nih nalog. Zatem so prešli na volitve najprej zastopnikov ptujskega okraja v oblastni ljudski odbor Maribor. Volitve so bile javne. V oblastni ljudski odbor so bili izvoljeni: Viktor Stopar. član CK KPS in direktor tovarne Strnišče. Franc Simonič. predsednik MLO Ma- ribor. inž. Sonja Lapajne iz ministrstva za kmetijstvo LRS in nato še enajst članov, večinoma vodilnih političnih in zadružnih funkcionarjev iz ptujskega okraja. Navajam le imena, brez funkcij, ki so jih takrat opra- vljali: Lovro Grden. Ivan Mavser, Jože .^eruga. Martin Kolarič. Franc Leskovec. Ciril Kolarič. Franc Belšak. Janez Petrovič. Milan Lacko. Ma- rija O soj ni k in Jože Satler i Podlehnik). Izvoliti je bilo treba tudi novega predsednika OLO. ker je dotedanji predsednik Zoran Žagar zaradi bolezni prosil za razrešitev. (Predsedoval je le nekaj mesecev. vc*\dar je ves ta čas bil na zdravljenju op. avt.). Za novega predsednika, seveda soglasno, je bil izvoljen Franc Leskovec. te- daj še predsednik okrajne kontrolne komisije, kmalu zatem pa je postal sekretar O K KPS Ptuj. Seja tudi ni mogla mimo tedaj ustaljene prakse, da ne bi poslali po- sebnih resolucij maršalu Titu in \fihi Marinku. v katerih so dclcijati obljubljali, »da bodo ostali na pravilni politični liniji naše partije, da bo- do vse svoje delo vložili v utrjevanje ljudske oblasti« in podobno. Na koncu je posebej izstopila vinogradniška obdelovalna zadruga Dravinjski Vrh. Njihova delegacija je izročila predsedstvu OLO posebno darilo (svoj pridelek v ustrezni embalaži — sodčku). Ob tem je napoveda- la tekmovanje vsem zadružnikom i- okraju v dvigu hektarskega donosa. Po seji sem na OZKZ zvedel, da bo naslednji dan v Gorišnici občni zbor za ustanovitev kmetijskoobdelovalne in živinorejske zadruge, zato sem ostal r Ptuju. Tako sem se v nedeljo. 22. maja 1949. skupaj z okrajnimi zadružni- mi funkcionarji udeležil tega občnega zbora, da sem si nabral snovi za poročilo. Naj navedem nekaj podatkov: V zadrugo .seje združilo deset družin s 47 družinskimi člani. 94 ha zemlje in z vsem živim in mrtvim inventarjem. Vključilo se je tudi nekaj članov brez zemlje in agrarnih interesentov. Tako ima zadruga skupno 59 članov. Zadrugi so dali ime »25. maj«, ker je »na ta dan bil rojen naš veliki voditelj tovariš Tito. ki nas skupno s CK KPJ vodi po pravi poti v socializem«. Na zboru so posebej pohvalili nekatere bodoče zadružnike, ki so lahko drugim za vzgled. To .še posebej velja za Viktorja Breca. kmeta iz Tibolcev. kije vložil v zadrugo svojih 26 ha zemlje. J konje. 6'glav goveje živine, tri vozove in ves drobni inventar. Vdova Julijana Cagran iz Goriš- nice se je pridružila zadrugi s 5 in pol ha zemlje. Marija Geč iz Tibolcev. ki nima svoje zemlje, preživlja pa s svojim delom otrok, bo »'.vt' svoje moči vlagala i' zadružno delo in življenje. Mož Rozalije Tušek je telefo- nist. mož Neže Horvat pa invalid, zato bosta obe ženi zadrugi pomagali z delom. Govorniki so posebej poudarjali, »da je ta združitev najboljše poroštvo, da se bo članom zadruge v razmerju s privatniki boljše godilo, da bo kolektivno delo. kolektivno reševanje problemov in izobraževanje ustvarjalo socialistične življenjske razmere, ob katerih se bo porajal lik socialističnega človeka, ki bo prost vseh oblik zaostah)sti in izkorišča- nja . . .« Ob koncu so še pozvali vse kmete iz Gorišnice. Zannišan in Ti- bolcev. naj se združijo v zadružno obliko gospodarstva, »ki jim nudi mož- nosti ustvaritev življenjskih pogojev, ki so jih želeli že naši predniki«. Danes po štiridesetih letih, po mnogih bridkih izkušniah. se nam za- pisane fraze zdijo smešne, celo zoprne. Toda takrat so miu>gi i' to resni- čno verjeli. . . Nekatere fraze sem dobesedno prepisal, da se starejši spomnijo, mlajši pa spoznajo čas velikih zablod. Prihodnjič: Z Dakijem na /horu /adru/niko> TEDNIK - november 1989 OD TU IN TAM — 5 NASVETI ZA VSAK DAN Kaj so kuhale naše babice Spoštovani bralci! Odločili smo se, da vam bomo »po magali« tudi z nasveti. K sodelovanju bomo povabili strokovnjake različnih strok. Pričakujemo pa tudi, da nam boste pomagali z vprašanji. Za danes je Dušan Bombek, tehnolog iz Halo- škega bisera,' izbral recepta za pripra- vo jedi iz bogate kulinarične zaklad- nice našega okolja. V prihodnji števil- ki bo »ponudil« Jedilnik ob domačih kolinah. Domača polnjena raca 1 mlada raca sol, poper, majaron I del vina za zalivanje Nadev: 30 dag krompirja 5 dag masti (olje) 8 dag'čebule 5 dag slanine drobovina race (srce, želodček, jetra) I do 2 jajci šopek jušne zelenjave sol, poper, drobnjak Očiščeno raco znotraj in zunaj soli- mo. popramo in potresemo z majaro- nom. Priprava nadeva: Surov krompir olupimo in zrežemo na kocke. Na maščobi rahlo prepraži- mo čebulo in na kocke narezano sla- nino. odstavimo in dodamo zmleto drobovino (prej napol skuhano v sla- ni vodi z jušno zelenjavo) in krompir. Umešamo 1 do 2 jajci, po okusu soli- mo. popramo in potresemo z drobno narezanim drobnjakom ali peterši- Ijem. Premešamo in z nadevom na- polnimo raco. Odprtino zapremo z zobotrebci ali pa zašijemo. Raco pe- čemo okrog 50 minut, da dobi zlato rumeno hrustljavo skorjo, razkosamo in toplo serviramo z dušenim rdečim ali kislim zeljem. Ajdova pogača z repo — repjača (količina za 10 kosov) Testo: 40 dag ajdove moke (iz domačega mlina) 10 dag bele moke 1 jajce 5 dag maščobe sol Nadev: 1 kg skute 0,60 1 kisle smetane 2 jajci 0,80 kg očiščene in naribane repe malo sladkorja sol Ajdovo moko poparimo, dodamo belo moko, maščobo in jajce, solimo in zgnetemo testo. Nadev: Pripravimo ga podobno kot za gi- banico, samo da skuti dodamo nari- bano svežo repo. ki smo jo skuhali v slanem mleku in dobro oželi. Polovi- co testa razvaljamo, ga damo v po- maščeno cimplet, premažemo z nade- vom in pokrijemo z drugo polovico testa. Polijemo s kislo smetano, v ka- tero smo vmešali jajce, in potresemo s koščki domačega masla ali svinjske masti. Dober tek. Kulturni križemkražem # Teatar u };ostima iz Za- greba se bo ormoški publiki predstavil v ponedeljek, 27. novembra, ob 19. uri v domu kulture z uprizoritvijo JUHl- CE v režiji Relje Bašiča. Na- stopili bodo: Ksenija Marin- kovič, Boris Buzančič in Ana Karič. Predprodaja vstopnic je na občinski Zvezi kultur- nih organizacij Ormož, lahko pa jih rezervirate tudi po te- lefonu 701-172. Končno le dogovor s poštarji Predstavniki krajevne skupnosti Gorišnica in poštarji so se v prejšnjem tednu le zedinili o razširitvi telefonskega omrežja v tej skupnosti. Denar že zbirajo, občan pa, ki želi telefonsko šte- vilko, mora prispevati dinarsko protivrednost 700 nemških mark. Dogovorili so se, da bodo telefonsko omrežje gradili v dveh etapah. V prvi bodo zagotovili centralo in številke. Občani bodo torej s prvim plačilom kupili številko. Dela druge etape bodo pričeli, brž ko bo plačana centrala. Med krajani Gorišnice je za razširitev telefonskega omrežja veliko zanimanje. Jubilej Katice Bračko Vsak visok jubilej je življenjski mejnik, ob katerem se zamislimo nad prehojeno potjo, bodisi na svojo bodisi svojega bližnjega, ki ga poznamo in cenimo. Tako mi spomin uhaja nazaj zdaj, ko praznuje svojo 70-letni- co Katica BRACKO, upokojena ravnateljica na osnovni šoli v Ptuju. Mislim na čase, ko sem bi- la članica sveta staršev in sem jo spoznavala kot šolnika, sodelav- ca in človeka. Skupaj smo preži- vljali čase pedagoškega delova- nja. S svojo sproščeno besedo je pomagala premagovati vse pro- bleme, tudi v odnosu med učen- ci, starši in sodelavci. Bila je vzor poštenja in skromnosti, pred- vsem pa delavnosti. Toliko elana in načrtov je bilo v njej in toliko uspehov v delu z učenci! Vsakdo je lahko našel v njej mentorja in delovnega tovariša; lahko je bil deležen njene pozornosti in zani- ODMEV NA ČLANEK MED POLITIKO IN NOVINARSTVOM Spoštovana tovarišica Lukmanova! Čeprav nekoliko pozno, a vse- eno bi nekaj pripomnila na čla- nek v Tedniku, ki je izšel 5. okto- bra 1989. Uredništvo Tednika lepo pro- sim za majhen prostor v časopisu (ne potrebujem celotne strani), ker bom v par vrsticah poskušala tov. LUKMANOVI odgovoriti na nekaj stvari. Tov. LUKMANOVA, Vaš ko- mentar me je prijetno presenetil. Zanima me samo, zakaj vsega te- ga, kar ste govorili tov. Zupani- čevi, niste povedali na številnih predsedstvih, ki smo jih imeli in katera ste vodili prav vi! Kako to, da ste po več kot enem letu ugotovili, da smo slab team, s ka- terim se ni dalo delati? Kako ste sploh lahko rekli, da niste imeli vpogleda v finančno stanje? Smo ga imeli, vsaj približno stanje bi lahko izvedeli, če bi Vas to le za- nimalo. Točnega stanja pa tako ali tako ni bilo moč dobiti — pa ne po krivdi tajnice ali sekretar- ja, ampak tov. ŽUNCA, ki se mu ni zdelo vredno prikazovati raču- nov, da dobrodelnega koncerta niti ne omenjamo. Po toliko časa dela bi lahko tudi vedeli, da OK ZSMS ftuj nima zaposlenih dveh tajnic, ampak še zmeraj sa- mo eno. O vseh teh stvareh bi se dalo ure in ure pogovarjati, med dru- gim tudi o pregradni steni, za ka- tero ste na predsedstvu glasovali in jo potrdili tudi Vi, tov. LUK- MANOVA. In na koncu bi rekla še tole: Nihče Vam ni metal polen pod noge, no ja, vsaj takšnih ne, kot ste jih Vi drugim; igrali ste dolgo igro in ste jo slabo odigrali. In prav zato je bila edina rešitev — ODSTOP. Prosila bi Vas, da mi ne bi od- govarjali na celotni strani časopi- sa in zato krajšali druge članke; raje se oglasite na naslednjem predsedstvu in mi lepo odgovori- te. Hvala in veliko uspehov pri novinarskem in radijskem delu. Članica predsedstva OK ZSMS Ptuj: Tanja GLASER, s. r. manja za svoje delo in počutje. Za vsakogar, ki je bil kdaj v teža- vah, je našla razumevanje in ne- sebično pomoč. Bila je dosledna, pravična vzgojiteljica, ki je vzbujala spo- štovanje in pristno avtoriteto kot strokovnjak tako pri mladini kot pri pedagoškem kadru. Bila je šolnik v pravem pomenu besede, šolnik z veliko začetnico, kakrš- nih je, na žalost, malo. Obenem pa je bila topel, ve- der, razumevajoč človek in iskren prijatelj. Bila je in je oseb- nost. Tako smo jo imeli in jo imamo vsi radi, ki jo poznamo in ki ji zdaj ob njenem jubileju kli- čemo iz vsega srca: »Draga Kati- ca, še na mnoga zdrava leta!« Dj. M. V vrtu Oblikovanje vrta, ki ga običajno sestavljajo zelenjavni, sadni in okrasni del, je zaradi potreb, skladnega videza okolja in naravnih zahtev rastlin, ki jih bomo gojili, strokovno zahtevno vprašanje in odločitev. Ureditev vrtov zahteva glede na okolje v okrasnem in bival- nem delu biotehnično znanje, izkušenost, spretnost, predvsem pa ob- čutek za usklajevanje okrasnega rastlinja v naravne združbe. Obliko- vanje zelenjavnega in sadnega vrta, ki sta najpogostejša, običajno na- rekujejo gospodarske koristi, ki jih pričakujemo od doma pridelane zelenjave in sadja. Velikost zelenjavnega vrta je odvisna predvsem od števila članov gospodinjstva, pa tudi od volje do dela na domačem vrtu. Za štirič- lansko družino zadostuje 50 do 80 m' vrta za pridelovanje vseh vrst zelenjave razen krompirja, seveda ob doslednem upoštevanju načrtne setve v kolobarju, popolni in intenzivni obdelavi ter gnojenju. Načrtovanje sadnega vrta je najzahtevnejši del oblikovanja vrta, saj se sadne vrste po botaničnih lastnostnih med seboj bistveno razli- kujejo. To moramo za skladno ureditev vrta kot celote upoštevati še toliko bolj, ker so to trajne rastline, ki bodo na istem rastišču lahko tudi več desetletij. Ce smo pred obnovo sadovnjaka v vrtu, se odloči- mo za takšen obseg, ki ga bomo pri strokovnih fizičnih opravilih v ce- loti sami zmogli. Med sadnimi vrstami obstajajo zahtevne in manj zahtevne sorte in razumljivo je, da se bomo odločali za tiste, za katere se bomo usposobili in pri katerih vzgoji bomo našli največ osebnega zadovoljstva. To je nekaj načelnih napotkov vsem tistim, ki si bodo pri domu oblikovali okolje in vrt. Vrtičkarjem pa nekaj naslednjih napotkov: V SADNEM VRTU priporočamo vsako priložnost, če je vreme primerno in zemlja godna, da še v jeseni opravijo sajenje sadnega drevja. V drevesnicah so pričeli prodajo sadik že v začetku meseca in jo bodo opravljali, vse dokler bodo ugodne vremenske prilike. Z dre- vesničarjem seje priporočljivo pogovoriti, kaj želimo saditi in kje bo- mo sadili, da nam bo izbral sadike na ustrezni podlagi in sorti. Dvom o kakovosti in izvoru sadike v registriranih drevesnicah ni potreben. Pridelovanje sadilnega materiala je pod stalno strokovno in uradno inšpekcijsko kontrolo. Sadike, ki so sposobne za prodajo, dobijo ustrezno spričevalo ali certifikat. Vsaka sadika je označena s podatki o sorti, podlagi in pridelovanju ter številko deklaracije, ki zagotavlja izvor in neoporečno zdravstveno stanje. Pozorni moramo biti pri prevozu sadik iz drevesnice, da jih ne poškodujemo. Korenine sadike so enako občutljive za veter in hladen zrak. To je tako, kot če bi se mi nezavarovani pozimi vozili na odpr- tem tovornjaku. Sadike vozimo le v zaprtih vozilih oziroma v prtljaž- niku, omotane v papirnate ali plastične vreče. Prevoz sadik na strehi avtomobila zahteva posebno varno zavarovanje korenin pred vetrom in hladnim zrakom, da se ne osuše in ne pomrznejo, čeprav zunanje temperature še niso pri zmrzišču. Sadike pred sajenjem zakopljemo v zemljo, da se ne izsušijo, pri čemer pa jih ne glede na čas, kako dolgo bodo začasno zakopane, ustrezno zavarujemo pred glodalci: korenine pred voluharji, mladike pa pred zajci, najboljše z ustreznim žičnim pletivom. V ZELENJAVNEM VRTU, če še nismo, globoko prekopljemo izpraznjene grede in jih pustimo v grobi brazdi delovanju zmrzali. Ce smo v klet vzimili endivijo, sproti odstranjujemo nagnite liste, da se gniloba ne bi prehitro širila na sosednje rastline. Ce imamo endivijo vloženo v zemljo ali z rastlinsko grudo, zemljo večkrat navlažimo, da glave ne ovenejo. Pri zalivanju pazimo, da ne ovlažimo tudi listja. V OKRASNEM VRTU zavarujemo pred zimo vedno zeleno traj- nico juko. To je pomembno zlasti tam, kjer je ta lepa rastlina izposta- vljena ostrim vzhodnim vetrovom. Tla pokrijemo z listjem, dobro pre- perelim gnojem ali kompostom, okrog rastline pa potaknemo v tla ve- jice smrečja in jih na vrhu povežemo, da rastlino zavarujemo pred mr- zlimi vetrovi. Miran Glušič, ing. agr. »V Ptuj« ali »na Ptuj«? v zadnjem času se nekateri Ptujčani obregajo ob moje pisanje, ker v njem uporabljam dosled- no »na Ptuj« in ne »v Ptuj«, kot se jim zdi edino pravilno. Njihovi napadi so polni ideološke in politične navlake, pa menim, da ta nima s tem ničesar skupnega. Upoštevam le Slovenski pra- vopis, po katerem naj se uporablja predlog »v« ali »na« v skladu s tem, kako ga uporabljajo sa- mi prebivalci tistega področja. Ogromno prebi- valcev iz ptujske okolice hodi »na Ptuj« ali »v mesto«. Ce jih pobarate, v katero mesto, vam odgovore: »Na Ruj.« Upam, da se med Ptujčani ne bo razbohotila »črkarska pravda« iz Prešer- novih časov (mene ne moti, če govori kdo »v Ptuj«). Tistim zagrizenim pristašem »v«-ja pa priporočam, da hodijo odslej v Bled, v Jesenice, v Vičavo ... Dr. Adolf Žižek SPOMIKI NA BORI 1941 — 1943 (6. nadaljevanje) Kako je bilo mogoče take zločine spraviti v sklad z med- ;!>«ko kot na primer v sta- ri Grčiji ali kot sta pozneje dela la Shakespeare, Moliere. Bilo nas je petnajst in delali smo pol leta, ne da bi vedeli, za kakšen tekst se bomo odločili, za kakšen tip gledališča se bomo odločili. Pozneje smo le ugotovili, da gre- mo po poti poljskega gledališča, k nekemu fizičnemu teatru, zelo blizu nam je bil Grotowski. . Spoznavali smo ... človek je spoznaval človeka, opazovali njegovo mišljenje, kretnje in na osnovi tega smo se odločili za delo Daneta Zajca ... Tednik: Ko danes sediš v gleda- lišču med gledalci, te obide kak- šna nostalgija za časi Pekarne? Zdenko Kodrič: Ne, nič več. Všeč pa mi je, da sem v Pekarni delal, da sem spoznal gledališče v pravem smislu besede, drugače pa nimam nobene nostalgije. Ni- koli več ne bi stopil na oder, za- kaj oder je spet nekaj takega kot poezija; spet lahko človek mimo- grede dobi oznako, da blefira, to pa nikoli ni dobro, za teater še manj kot poezijo ... VIDA VIDIM Tednik: In vendar se vračaš v gledališče? Zdenko Kodrič: Da, ampak skozi čisto druga vrata. Tednik: Da. Tako sva prišla do tvojega teksta VIDA VIDIM, ki ga v tej sezoni igra celjsko gleda- lišče. Zakaj pravzaprav gre v tem tekstu? Zdenko Kodrič: VIDA VIDIM je družinska kronika. Življenje na kateremkoli koncu Slovenije. Dogodki moje drame se dogaja- jo na vseh koncih Slovenije, Ev- rope . .. Družina — oče, mati, dva sinova; prešuštvo očeta; oče je ubit, mati bi se rada ponovno poročila, pa cerkev tega ne dovo- li; sin postane župnik. Med tre- mi člani družine se razvije dra- matična, že kar pošastna zgodba, v njej pa so soudeleženi tudi dru- gi, katerih prisotnost je naklju- čna ali pa prihajajo nalašč. Zgodba se konča tako, da glavni junak Roman umre, ker ne zmo- re tega življenja, ker ne dovoli, da bi ga vodilo življenje drugih. Njegova prostovoljna smrt pa ne pomeni dokončnega konca; vrnil se bo, da bi popravil, kar je bilo slabega, ali da bo stopil ponovno v življenje po starih stopinjah. Po mojem je v drami najbolj za- nimiva osebnost Rus. Rus je ne- ko vesoljsko bitje, zunaj našega sistema, prihaja, pripravlja .. . Lahko ga je razumeti kot politi- čno osebnost, kot metaforo za marsovca, metaforo za velikega brata, ki čaka, da se bo ta mala državica sesula. Rus živi svoje ži- vljenje in on je tisti, ki vpliva na življenje mojih junakov. On je klj'ična osebnost, ki ljudi pahne v smrt. Mater dveh sinov porine na železniške tire, gostilničar umre zaradi kapi... Tednik: Zdi se mi, da je vse, o čemer sva doslej govorila, v gleda- liškem listu uspelo Blažu Lukanu zajeti v en sam stavek: »Ljudje, ki rastejo iz zemlje v nebo ...« Je tudi s teboj osebno tako? Zdenko Kodrič: Bo kar držalo. Nekje v podzavesti, nekje skrito — v možganih, v glavi, v trebuhu — je to tako. Čeprav jaz tega ži- vljenja nikoli ne kažem, na videz sem kar normalen. V življenju se lepo zabavam, šalim z vsem, kar je, tudi blefiram, uporabljam vse načine, ki uporabljajo drugi ljudje. Nisem prav nič komplici- ran, nevaren ali še kakšen člo- vek ... Tednik: Ko si pričel pisati ta tekst, je imel drug naslov ... Zdenko Kodrič: Tekst sem za- čel pisati leta 1981, naslov pa je bil, če se ne motim. Zemlja, zem- lja — kmečke slike kri. Prvo de- janje je šlo gladko in pri tem sem se spomnil znamenitega stavka: Prvo dejanje napiše vsak, dve de- janji napiše Krleža, tri dejanja pa napiše Shakespeare. To je prekleta resnica. Z drugim deja- njem sem se mučil okrog dve leti, s tretjim eno leto. Nagaral sem se pri tem tekstu. Predvsem ker sem bil v začetku obseden od fragmentov. Režiser ali bralec pa si sam izbira iz teh fragmentov. Ko sem dal tekst brati drugim, so mi očitali prav to. Rekli so, da ta- ko, kot je, ni dobro, da moram narediti neki dramaturški lok, da se bo vedelo, kje je začetek, sre- dina, kje konec. To sem potem naredil, po branju Ibsna in Če- hova, Shakespeara in potem mi je »ratala« ta drama. Tednik: So fragmenti odsev tvojega mišljenja, da je ljudem treba pustiti živeti po njihovi me- ri? ŽIVLJENJE JE SESTAVUE- NO IZ FRAGMENTOV Zdenko Kodrič: Točno tako je. Življenje samo po sebi je sesta- vljeno iz fragmentov. Danes si za pisalnim strojem in pišeš silno resno, čez dve uri se že krasno zajebavaš v neki oštariji, ko piješ staro ali mlado vino. To dramo sem napisal na stotih straneh in sem jo dal na razpolago; jemljite dramo ali drobce, kakor vam bo milo in drago. Veliko sem jo po- nujal okoli, tri leta so jo imeli v programu, da jo bodo igrali v Cankarjevem domu, na koncu se niso odločili. Nazadnje se je odločil Andrej Hieng, Blaž Lu- kan, ki je bil dramaturg, pa je popolnoma zadel bistvo. Tednik: Koliko si sploh sodelo- val pri nastajanju predstave v celj- skem gledališču? Zdenko Kodrič: Nič. Tednik: Prvič si jo videl na pre- mieri? Zdenko Kodrič: Da. No, tri dni pred premiero sem videl še eno vajo. Nič nisem sodeloval. Tednik: In po premieri? Zdenko Kodrič: Mislim, da je režiser Franci Križaj zadel smisel Rusa, drugo pa ... težko bi kaj rekel. Rad pa bi poudaril, da je v režiji Francija Križaja Rus res popolnoma zaživel, tako kot sem si jaz predstavljal. Sledil je tek- stu, mogoče rahlo preveč. Tednik: Ko si tekst oddal, koli- ko je še živel s tabo, koliko je bil še tvoj? Zdenko Kodrič: Velikokrat sem sanjal o njem. Ni več bil prav moj, čeprav sem se venomer bal zanj, kaj bodo iz njega nare- dili, kaj bo z njegovo usodo, am- pak razen v sanjah se mi ni poz- neje nikoli več »prikazoval« ... Tednik: Ko se je v gledališču pričela dvigati zavesa, ti pa si se- del v dvorani... Zdenko Kodrič: Strašno. Že ves dan me je dajala trema v že- lodcu in neverjetno, spet sem se spomnil na gledališče Pekarna; neka trema, čudno sem se poču- til, res ... Rekel sem si, da ne bi rad več tega ponovil. Tednik: Valovanje med odrom in dvorano, med igralci in gledal- ci, bolj ali manj že v začetku pred- stave da vedeti, kakšna bo pred- stava, bodo gledalci odšli iz dvo- rane zadovoljni. Kako si ti to ob- čutil ob gledanju svoje predstave, svoje drame? Zdenko Kodrič: Mislim, da stvar pritegne, ker je toliko ne- varna, toliko ubija, da pritegne. Na trenutke pa sem se spraševal, ali sem res jaz to napisal, ali niso česa dodali. Ko sem pozneje spet govoril z režiserjem, mi je pove- dal, da niso niti ene besede črtali in je tudi ne dodali. No, črtali so že nekaj, niso pa res nič dodali. Ob poslušanju nekaterih dialo- gov se mi je zdelo prav čudno, da sem jih jaz napisal. Tednik: Tvoj tekst je v sloven- ski dramatiki po dolgem času spet tekst, ki raste iz zemlje, pravijo pa, da s Finžgarjem in Potrčem nima nič skupnega. Zdenko Kodrič: To je res, ven- dar moram reči, da je bil in je še moj veliki zgled v dramatiki Da- ne Zaje. Tudi Blaž Lukan ugota- vlja, da je neka zveza, neka kon- tinuiteta: Potrč, Zaje in potem recimo tekst Vida vidim. Nika- kor pa ne Finžgar, ki ima veliko realizma, ki sem se ga jaz na veli- ko izogibal, tudi naturalizma, če- prav je drama mogoče za malen- kost preveč naturalistično zreži- rana. Prav ta naturalizem se mi zdi, da dramo preveč ubija, lju- dem mogoče gre malce na živce ta črnost, težkost, da, ubijalskost, kri, ki se kar naprej pojavlja. Rob, ki sem se ga jaz hotel do- takniti, pa je le Zajčeva dramati- ka. Moje življenje v tej drami je popolnoma nekaj drugega kot ti- sto, kar smo počeli v Pekarni, kjer smo šli čez dramatiko, čez uzakonjeno gledališko dramatur- gijo, jaz pa sem se s svojo dramo vrnil h klasičnemu teatru. LJUDJE, KI RASTEJO IZ ZEMUF V NEBO Tednik: Po vsem, kar si pove- dal, je tvoja drama črna drama. Hkrati pa se strinjaš, da v njej na- stopajo ljudje, ki rastejo iz zemlje v nebo. Nebo pa predstavlja poleg dokončnosti tudi lepo in ideal- no... Zdenko Kodrič: V drami o tej dvojnosti govorim nekako tako- le: človek zraste iz zemlje, se tu bojuje, krvavi, nebo pa mu je ve- čni cilj, v katerega se hoče povz- peti, tam umreti; ne na zemlji, umreti v nebesih. Tudi tibetan- ska Knjiga smrti, o kateri sva že govorila, govori o tem, o tistih 49 dneh, ko človek res umira na zemlji; ampak človek umira nek- je zunaj tega, kar misli, da je re- alnost. Rus je poslanec tega ne- ba, prihaja iz vesolja, iz nebes na zemljo in pošilja ljudi spet gor... Tu je zveza, druge zveze ne vidim. Tednik: Vpliva politika na uso- do tvojih ljudi v drami in koliko politika sploh ima vpliva na ži- vljenje? Zdenko Kodrič: Na žalost je bilo doslej, v minulih štiridesetih letih tako, da je bilo življenje sil- no odvisno od politike, celo uza- konjeno, da je odvisno od politi- ke. Moja drama je popolnoma zunaj te političnosti, čeprav se Rus že po svoji identifikaciji po- javlja kot neki politik, kot neki veliki brat in s tem, ko postaja neznanec znanim ljudem, je ta- koj obarvan politično. Njegova podoba se kaže v neki politično- sti. Da pa bi se zaradi Rusove politične podobe tudi drama sa- ma identificirala s politično dra- mo, tega ni, te zveze ni. V prihodnjih delih se namera- vam lotiti tudi politike. Grem na- lašč v politiko, v to neznosno sta- nje, ki nas je štirideset let gnjavi- lo. Politiki se posvečam tako, da jo popolnoma zaničujem, ker je politika v Jugoslaviji naredila ve- mo kaj in škoda le, da vse vpitje preprostih ljudi in nekaterih in- telektualcev — kultivirane javno- sti politiki ne more stopiti na pr- ste. Tednik: V tvoji drami ljudje umirajo v nekem smislu nasilne smrti. Kje je potem simbol člove- čnosti, kje ga iskati? Zdenko Kodrič: Ne vem, kaj je tisto. Treba je reči, da v mojih ljudeh tako kot v moji podzave- sti živi političnost, politika, ki te je kar naprej vznemirjala, te pri- ganjala, ti nikoli ni dala miru z raznimi NNNP, prispevki, me- lioracijami ... Zdi se mi, da prav vse te smrti v moji drami simbo- lizirajo političnost, ki se kar na- prej skriva za človekom. Jaz se z nobeno besedo nisem želel pri- bližati politiki, ampak ljudje, ki živijo v drami, imajo za hrbtom politiko. Oni se — naj bi se žrt- vovali, da bi le vzpostavili neko človečnost med ljudmi. Tednik: Ali imaš občutek, da se pisatelj z vsakim s svojim delom, ne giede na to da ni v njem nič av- tobiografskega, na nek način ra- zgali? Zdenko Kodrič: Drži, da se človek z vsem, kar napiše, na nek način razgali. To je fizika tega človeškega početja. Ampak jaz se ne bojim razgaljanja samega, ampak tega, da spet ne plane na dan bleferstvo, kot mi lahko kdo (in so mi že) očita. Ampak člo- vek natančno ve, kdaj blefira in kdaj ne. Jaz natančno vem, kdaj smem in kdaj ne smem blefirat. Zato imam prednost pred neka- terimi, ki celo življenje blefira- jo . . . Resnica, napisana, je samo ena, blefa tukaj ni.. NaV Prizor iz Vida vidim v izvedbi celjskega gledališča. Zdenko Kodrič TEDNIK - november 1989 ČESTITKE - 7 8 — ČESTITKE 23. november 1989 - TEDNIK TEDNIK - 23. november 1989 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9 10 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 23. november 1989 - TElMIfK Spoštovani bralci fednika in poslušalci ptu|skega radia! Tudi pred pričetkom norega, 1990. leta smo se odločili, da vas povabimo k soobtikovanju svojega — in upamo, da tudi vašega — časopi- sa in radia. Več glav več ve; kolikor ljudi, toli- ko okusov. In želimo, da bi bilo naše delo tak- šno, da bi bilo tudi vam všeč. Pomagali nam boste, če boste izpolnili obe anketi, na tej stra- ni radijsko, na prejšnji strani časopisno, in ju poslali (ali prinesli, če vam ni s poti) na Ra- dio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo. Med izpolnje- valci ankete pa bomo (za vzpodbudo) izžrebali šest nagrad: tri celoletne naročnine za Tednik in tri čestitke z eno melodijo na valovih radia Ptuj. Vaše izpolnjene ankete pričakujemo do 10. decembra. Hvala za sodelovanje. TEDNIK - 23. november 1989 NAGRADNA KRIŽANKA TGA - 11 12 - ZA KRATEK ČAS 23. november 1989 - TEDNIK Dober den, po naši lepi domoči navodi. Sedim za mizo, tuh- tam in tuhtam, kaj vam naj napišem. Na mizi je nekaj vinskega in svinjskega, pa čista nič ne pomaga. Boj tuhtam, boj nič ne vem. Aha, ga že imamo. Pred seboj mam pismo Drašeka iz Ha- loz. Tak nam piše: Cenjeni Lujz in vsi, ki Tednik štejete. Kak vidite, se gor na jesen tak pomalen zima sprovla. Hišo, ki nam jo je poletno neur- je skoro podrlo, smo tejko zajlikali, da bomo na toplem preživeli. Skoro vsi prizadeti smo dobili ustrezno pomoč in bi se jaz rad v imenu vseh vsem, ki so karkoli darovali, lepo zahvola. Vete, prav lepi in topel je občutek, če človik na svoji koži preštima, da v ne- sreči ne ostone sam. Je pa resen tak, da z nekaj zaflikanimi in na novo postovlenimi hišami Haloz še nemo rešli. Tudi makaro- ni, oblačila in druge oblike pomoči so nas joko razveselile, dolgo- ročna rešitev pa to neje. Halozam so poleg drugih pogojev za normalno živleje potrebne ceste, vodovodi, boj močna električna napetost, telefoni in še kaj. Vse to bo kumer ta mlode obdržalo na naših bregačah. Prepotrebni smo boljših pogojov za kmetova- nje, če bo ge v grabi odprto še kokšno drugo delovno mesto, pa bomo toga še posebno veseli. Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki neso pozobili na našo nesrečo. Tudi mi bi po svojih skromnih močeh pomogali drugim, če bi se jim kaj tokšnega zgodilo kak nam Haložanom. Pa srečno. Vas pozdrovla haloški Drašek. Drašek! Hvala za pismo in zahvole. Veseli me, da si hišo tejko zaflika, da ne boš na mrzlem. Prav si napisa: Haloze nuca- jo kaj več kak pa samo store cote, makarone in zaflikane koče. Upajma, da boš se tudi ti včaka, da bo k tvoji hišnici asfalt po- tegjeni in še kaj drugega naretega. Pa da bi si mija lehko kaj tu- di po telefoni zgučala in malo povirtila, kak je kaj z vinogrodni- ško in nasploh kmetijsko letino. Pa srečno. Vas pozdrovla LUJ- ZEK. TEDNIK - 23. november 1989 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - ŠPORT IN ŠE KAJ 23. november 1989 - XEDNIK KOŠARKA Maribor 87 -Ptuj 95:97 Po dveh zaporednih porazih v domači dvorani so Ptujčani na gostovanju v Mariboru v zad- njem kolu prvega dela II. SKL uspeli osvojiti nov par prvenstve- nih točk. Prvi polčas je pripadel doma- čim igralcem, dobili so ga z mini- malno razliko 54:52. V nadalje- vanju sta se obe moštvi dolgo ča- sa menjavali v vodstvu. V finišu srečanja pa so bili Ptujčani bolj zbrani in so s košem Damiša v zadnjih sekundah srečanja uspeli zmagati. Koše so dosegli: Šulič 37, Ca- brijan 15, Damiš 13, Cobelj 10, Ploj 11, Robert Kotnik 7 in Plos 4. MG Impolu prvo mesto v športni dvorani Center v Ptuju je bilo v soboto, 18. no- vembra, ekipno pokalno prven- stvo Slovenije v judu za člane. Žreb je že v prvem kolu odlo- čil o zmagovalcu pokalnega pr- venstva, saj sta se že v polfinalu srečali ekipi Impola in Drave. Kljub temu da domača ekipa Drave ni nastopala v popolni po- stavi, je nudila močan odpor eki- pi večkratnih državnih prvakov. Končni rezultat je bil 9:5 (33:15); posamični izidi: Har- ter—Zafošnik 0:2 (0:3), Seneko- vič—Vučina 2:0 (5:0), Toma- žič-Očko 0:2 (0:10), Mernik- Ozmič 2:0 (10:0), Javornik— Fabjan 0:2 (0:10), Letonja—Leš- čak 0:2 (0:10), Murko-Spes 1:1 (0:0). V drugem polfinalnem sreča- nju je mariborski Železničar pre- magal ekipo Gorišnice z 9:5 (20:10). V borbi za prvo mesto je ekipa Impola prepričljivo pre- magala Železničar z rezultatom 13:1. V ekipi Impola so se odli- kovali olimpijca Očko in Leščak ter Fabijan in Špes. Z zmago si je ekipa Impola priborila pravico nastopa na po- kalnem prvenstvu SFRJ, kjer ima velike možnosti za najvišjo uvrstit,;v. V srečanju, ki ni več o ničemer odločalo, je nemotivirana doma- ča ekipa izgubila po tehničnih točkah z Gorišnico 7:7 (18:20). Zraven navedenih tekmoval- cev iz Impola so se izkazali še: Senekovič, Letonja in Murko (Drava), Marin, Petek in Muršič (Gorišnica) ter Pfifer in Mušič (Železničar). Poleg majhne udeležbe klubov velja omeniti izredno slabo soje- nje Brumca, Puljiča in Petriča, ki niso bili dorasli kvaliteti nasto- pajočih. Sojenju, ki nasploh zao- staja za kvaliteto slovenskega ju- da, bo morala slovenska zveza posvetiti večjo pozornost, če želi, da bo slovenski judo še naprej med najuspešnejšimi športnimi panogami. S. D. Visok poraz Ormoža ROKOMET V predzadnjem kolu jesenske- ga dela prvenstva v prvi republi- ški moški ligi so člani Ormoža gostovali v Slovenj Gradcu, kjer jih je razpoložena domača ekipa premagala s kar 35:16 (21:5). Re- zultat pove, da jim je izjemno slabo šlo v prvem polčasu, ko jim je največ preglavic delala odlična obramba domačinov, kar je tudi osnova za dobro igro v napadu, in temu ustrezen je bil rezultat. V drugem polčasu je bi- lo boljše, vendar se visokemu po- razu niso mogli izogniti. S tem porazom ter zmagama Krškega in Izole je Ormož zdrsnil na predzadnje mesto. Ormož: Ga- berc, Šandor, Sabo 5, Djarmati 4, Polak, Rajšp, Vincek, Potoč- njak 3, Zabavnik 2, Antolič 2, Valenko. Članice Drave so bile v tem kolu proste. Prejeli pa smo končno lestvico jesenskega dela v vzhodni skupi- ni druge republiške moške lige: 1. Velika Nedelja 8 6 2 0 177:135 14 2. Drava 8 6 11 223:164 13 3. Krog 8 6 0 2 192:144 12 4. Fužinar 8 4 2 2 174:163 10 5. AeroCelje 8 4 0 4 203:177 8 6. Mladinec 8 2 15 192:216 5 7. Radgona 8 2 0 6 178:205 4 8. Šoštanj 8 2 0 6 170:232 4 9.Toko 8 10 7 147:204 2 V soboto ob 18. uri se bodo v dvorani Center članice Drave pomerile z vodilno Burjo iz Ško- fij, Ormož pa bo igral s trbovelj- skim Rudarjem (ob 18. uri v Veli- ki Nedelji, kjer bo ob 16. uri tudi ženska prvenstvena te^.ma Bra- nik Itas). I. kotar Člani Drave so bili na večini jesenskih tekem zelo učinkoviti (v belih dresih), slab dan so imeli le v Celju. Petovia med najboljšimi klubi v Jugoslaviji v soboto in nedeljo, 18. in 19., je potekalo 19. odprto prvenstvo Varaždina za mlajše in starejše pionirke in pionirje v ekipni in posamični konkurenci. Velik de- lež so svojimi odličnimi rezultati prispevali igralke in igralci NTK Petovia, saj so se zraven Coke in Semedele iz Kopra edini okrasili s tremi pokali. V Varaždinu je bilo dvainšest- deset klubov iz cele Jugoslavije — od Jesenic do Rudarja Plevlja in Ibarja. V vseh kategorijah je nastopilo več kot 450 udeležen- cev. Pionirke v sestavi Mlakarjeva, Cegnarjeva in Tanja Karničnik so osvojile odlično tretje mesto med 49 ekipami. Zelo težko in zato tem lepše je bilo po tekmah z Borcem iz Banja Luke in Mi- škine iz Zagreba, za pot v finale pa je bila Semedela iz Kopra z letošnjo tretjo igralko Evrope Cehovinovo premočan naspro- tnik. Fantje so se uvrstili od 16. do 32. mesta. Igrala sta Križe in Brodnjak in za njiju je bila ekipa Mladost iz Petrinje premočan nasprotnik v tretjem kolu. Debi pri mlajših pionirkah je Breda Mojsilovič dobro prestala in v prvem kolu zmagala. Za boljši rezultat pa trenira premalo časa. Več in pomembnih zmag bo še dovolj. Zelo pomembna pa sta vendarle prvi turnir in prva zmaga. Pri pionirkah so se vse tri — Petra, Mateja in Tanja — uvrsti- le od 16. do 32. mesta. Lahko bi bile boljše, če bi bolj upoštevale nasvete in pokazale več borbeno- sti. To posebej velja za Matejo in Tanjo. Vse so se prehitro zado- voljile z ekipnim tretjim mestom. Pionirja Nino in Miha sta uvrščena od 24. do 48. mesta. Več nista mogla opraviti, saj sta v tretjem kolu imela premočne nasprotnike. Igralo je 144 pionir- jev, torej sta uspešno igrala, saj sta se uvrstila med prvo četrtino. Najbolj so nas razveselili najmlajši. Prva ekipa mlajših pionirjev v sestavi Strašek in Rozman je zasedla odlično tretje mesto. Prav tako je presenetila druga v sestavi Pišek—Klajderič saj ji je uspelo trikrat zmagati in se uvrstiti od 16. do 32. mesta. Igralo je 62 ekip. V posamezni konkurenci so prav vsi zelo dobro igrali, vendar bi bili lahko boljši, če bi bolj po- slušali nasvete trenerja, saj jim želje, borbenosti in znanja ne manjka. Mitek in Goga sta pa dvakrat zmagala in sta uvrščena od 32. do 64., to pa žal ni uspelo Roku. Odlično se je držal in bo- ril Strašek ter zasedel odlično drugo mesto. V finalu je izgubil z 2:1 s Kraljem iz Novotehne. Re- zultat bi lahko bil tudi 2:1 za Ur- ha, pa je športna sreča bila na strani Kralja. Vse priznanje Urhu, saj ostaja še naprej med najboljšimi štirimi mlajšimi pionirji v Jugoslaviji, prav tako pa tudi ekipa Roz- man—Strašek. Iskrene čestitke vsem. Ivo Pšajd 9. GIMNASTICNIMEMORIAL VLADA TEŽAKA Oto Mesaric se ne da v soboto, 18. novembra, je DTV Železničar Maribor že de- vetič organiziral tekmovanje ve- teranov v športni gimnastiki za memorial Vlada Težaka, znanega telovadca, reprezentanta in uspešnega vaditelja mnogih zna- nih gimnastov. Hkrati je bilo to 9. tekmovanje veteranov Jugosla- vije. Telovadci-veterani so tekmo- vali po starostnih skupinah od 25. leta dalje. Zbrali so se gimna- sti iz Maribora, Zagreba, Beogra- da, Smedereva, Velenja, Valjeva, Voličine, Mute, Varaždina, Trbo- velj, Ljubljane, Brežic, Niša, Gradca, ZR Nemčije in Grčije. Ptujčane je častno zastopal vete- ran Oto Mesarič in v svoji staro- stni skupini zasluženo osvojil drugo mesto, s tem pa srebrno medaljo. Prvo mesto je osvojil v tej kategoriji Toni Bolkovič (tre- ner državne ženske reprezentan- ce) iz Ljubljane, Oto pa je za sa- bo pustil tekmovalce iz Brežic, ZR Nemčije, Maribora in Zagre- ba. Zelo elegantno je izvedel vaji na bradlji in parterju. Mož večera pa je bil vsekakor 74-letni Ratko Nikolič iz Niša, medtem ko je bivši reprezentant Drago Šoštarič iz Maribora do- kazal, da je še vedno v izvrstni formi. Naj omenimo še, da je Oto v ptujskem gimnastičnem društvu vztrajen vaditelj-vodnik pionirjev kar dva krat tedensko, enkrat pa se razgibava s člani. Lestan Turnir ob dnevu republike NK Drava prireja tradicio- nalni turnir v malem nogo- metu za prehodni pokal v sre- do, 29., in četrtek, 30. novem- bra. Ekipe n^j se prijavijo eno uro pred pričetkom tur- nirja. Zbor ekip in žrebanje tekmovalnih parov bo ob 8. uri v športni dvorani Mladi- ka. Pripravili so lepe nagrade (in dobre sodnike). Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj objavlja na podlagi 51./1 čle- na zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 4. člena odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 43/86) ter sklepa komisije za od- dajanje stavbnih zemljišč, sprejetega na seji dne 20/11-1989, javni razpis za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za individualno stanovanjsko gradnjo in obrtno gradnjo 1. Predmet oddaje za individualno stanovanjsko gradnjo so na- slednja zemljišča: Zap. štev. velikost Soseska Vrednost zemljišča št parcele parce, m' 1. 731/6 716 Njiverce 292.155.500 2. 744/6 717 Njiverce 292.340.800 3. 744/10 764 Njiverce 284.373.800 4. 744/11 674 Njiverce 284.373.800 5. 733/12 622 Njiverce 331,169.300 a) Zemljišče, ki je predmet oddaje, je komunalno urejeno z vodovodnim in kanalizacijskim priključkom, električnim omrežjem, primarno ptt mrežo in cesto v makadamski iz- vedbi, pod zap. št. 5 pa z asfaltno cesto. Za slednjo parce- lo je že izdano gradbeno dovoljenje ter plačana spremem- ba namembnosti kmetijskega zemljišča, za druge pa je potrebno spremembo namembnosti še plačati. b) Na zemljišču, ki je predmet oddaje, je dovoljena gradnja individualne družinske stanovanjske hiše ob pogojih, do- ločenih z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem pristojne- ga upravnega organa. 2. Predmet oddaje za gradnjo gostinskega ali gostinsko-stano- vanjskega objekta je zemljišče, ki ga tvori del pare. št. 258/1, v izmeri cca 2900 m', k. o. Skrblje, katerega vrednost znaša 1.129.637.000 din. V tej vrednosti je poleg odškodnine za m' zemljišča upoštevana še vrednost dosedanjih stroškov ko- munalne opremljenosti zemljišča, v katerih je zajeto primarno vodovodno omrežje, nizkonapetostni električni zračni vod, ki ga mora bodoči investitor na mestu predvidene gradnje na la- stne stroške prestaviti in priključek na omrežje izvesti kabel- sko, in dovozno cesto v makadamski izvedbi. Bodočega investitorja bremenijo vsi drugi stroški komunalne ureditve zemljišča z vsemi priključki in prispevki, kakor tudi prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljiš- ča. Na zemljišču, ki je predmet oddaje, je dovoljena gradnja go- stinskega ali gostinsko-stanovanjskega objekta v skladu s pogoji, ki jih določa odlok o spremembah zazidalnega načrta Majšperk—Breg, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 23/88. 3. Predmet oddaje za gradnjo poslovnega objekta v obrtni coni I. v Ptuju je zemljišče, ki ga tvori paro. št. 849/9, nj., v izmeri 1082 m', k. o. Rogoznica, katerega vrednost znaša 337.349.900 din. Navedena vrednost zajema stroške pridobi- tve zemljišča in stroške dosedanje komunalne ureditve zem- ljišča, v katero je zajeto primarno vodovodno in ptt omrežje, cesta v gramozni izvedbi, primarni dovodni kanal in sekundar- na kanalizacija ter nizkonapetostno omrežje. Drugi stroški bremenijo bodočega investitorja, kakor tudi prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Na zemljiš- ču je dovoljena gradnja poslovnega objekta — obrtne delav- nice, s tem da je med dejavnostmi izključena galvanika. Po- goji gradnje se določijo z lokacijsko dokumentacijo ter z lo- kacijskim in gradbenim dovoljenjem upravnega organa. 4. Predmet oddaje je zemljišče, ki leži ob naselju Dornava ter ga tvorita par. št. 65/1, pš., v izmeri 1865 m', katere vrednost znaša 38.232.500 din, in pare. št. 65/45, pš., v izmeri 577 m', katere vrednost znaša 11.828.500 din; obe ležita v k. o. Dor- nava. Navedenih zemljišč v bližnji prihodnosti ni mogoče zazi- dati. Prednost pri odkupu imajo sedanji uporabniki. 5. Interesenti za nakup stavbnega zemljišča vložijo pisne po- nudbe do 7. decembra 1989 v zaprtih ovojnicah pod oznako ..Javni razpis« na SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PTUJ, PREŠERNOVA 29. Ponudbe dajo samo za eno stavb- no parcelo. Ponudbi priložijo izpolnjen vprašalnik, ki ga dobi- jo pri Skladu, in dokaz o plačani varščini. Varščino v višini 10% cene ponujenega stavbnega zemljišča nakažejo intere- senti na račun Sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj, št. 52400-654-25622. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v vrednost zemljišča, neuspelemu pa vrne. Če uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nakupa, varščina zapa- de v korist sklada. 6. Vse v roku prispele ponudbe bo obravnavala komisija za od- dajo stavbnih zemljišč. Nepopolnih in prepozno vloženih po- nudb komisija ne bo obravnavala. 7. Stavbno zemljišče bo na osnovi kriterijev, podanih v odloku za oddajo stavbnih zemljišč, oddano tistemu ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje. Vsi udeleženci jav- nega razpisa bodo s pisnim sklepom obveščeni o izidu. Za parcele, za katere v razpisnem roku ne bo prispela nobena ponudba, se razpis ponovi. 8. Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po končanem postopku javnega razpisa. Ce uspeli ponudnik kljub pisnemu pozivu ne sklene pogodbe v tem roku, se upošteva kot kupec naslednji najboljši ponudnik. 9. Plačilo stavbne parcele se opravi v 15 dneh po podpisu po- godbe, v nasprotnem primeru uspeli ponudnik izgubi pravico uporabe na pridobljenem stavbnem zemljišču. Le-to izgubi tudi, če v treh letih po sklenitvi pogodbe ne zgradi objekta do III. gradbene faze. 10. Vsa pojasnila v zvezi z javnim razpisom dobijo interesenti pri Skladu stavbnih zemljišč občine Ptuj, Prešernova 29, soba št. 110/1. Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj Drugo kolo v občinski ligi v nedeljo, 5. novembra, se je pričela občinska liga v streljanju s serijsko zračno puško za sezono 1989/90. Startalo je 20 ekip. Ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, med njimi so lahko članice, mladinci ali mla- dinke. Tekmovanje je prvenstveno in bo končano v marcu prihodnje leto. Po koncu se bosta dve najboljši ekipi pomerili na področnem pr- venstvu v Slovenski Bistrici za uvrstitev v slovensko ligo. Minulo nedeljo je bilo izvedeno že II. kolo in prineslo nekaj sprememb v uvrstitvi ekip in posameznikov. Vrstni red ekip po 11. kolu: I. Jože Lacko — 2115 krogov, 2. Agis I — 2097 krogov, 3. MIP 1 2096 krogov, 4. Turnišče I - 2056 kro- gov, 5. Kidričevo I 2056 krogov, 6. Železničar - 2039 krogov, 7. Opekar 1 ~ 2032 krogov, 8. Vitomarci - 2004 krogov. 9. Agis II 2001 krog, 10. Turnišče III - 1992 krogov, sledijo pa Dornava I, MIP II, Turnišče II, Draženci, Polenšak, Dornava 11, Trnovska vas, Ope- kar II in Kidričevo 11. Posamezniki: I. David Ribič (J. L.) 543 krogov. 2. Franc Simonič (Agis) 537 krogov, 3. Ludvik Pšajd (J. L.) 537 krogov, 4. Zvonko Haj- duk (Agis) 533 krogov, 5. Albert Frčeč (Kidr.) 530 krogov itd. Med ženskami je najboljša Stanka Vogrinec (Hajdina) 510 kro- gov. Naslednje, lil. kolo, zadnje v tem letu, bo v nedeljo, 10. decem- bra. Ob prazniku, 29. novembra, pa ho tradicionalno ekipno tekmo- vanje za pokal republike Pokal branijo lanski /ni.igoNalci sircl- ci SD Železničar. K \ TEDNIK ~ november 1989 OGLASI IN OBJAVE - 15 Haloze štiri mesece po katastrofi kdor jr bil * llalo/ah črtrtega julija saslednje dni. je danev dobrr ^iri mrsece po katastrofi, pmraečn. Kar le/ko je »erjeti, da jr bilo nogočr « štirih mesecih /a Halo/e toliko narediti, ko pa prrj štiri desetletja /ji to ni bilo časa in deaarja. Krs da je m<»goče po ofkih dolinicah na vsakem ko- raku videti posledice neurja, ki jih bo lahko zacelila le narava, mor- da t uekaj letih. Pla/ov. ki so se sprožili z vrhov, ni mogoče sanira- li ia ob naslednjih deževjih, ob spomladauski moči se bodo goto- vo še prožili in zasipavali ceste in potočke. Trenutno pa so ceste pre- vodne. na iijih je toliko gramoza in drobljenca, kot ga gotovo še ni nikoli bilo. Takoj po katastrofi so so s posledicami spopadli elektri- karjU vodarji, cestarji; rezultati njihovega dela so vidni na vsakem koraku. Elektrikarji so morali za- Akcija iskanja sponzorjev, ki bi prevzeli gradnjo stano- vanjskih objektov za najbolj ogrožene domačije, je uspela le na pol. Zaenkrat je le SCT Ljubljana prevzela gradnjo hi- še za Aniona Vidoviča na dan- skem Vrhu v vrednosti dve mi- lijardi dinarjev. Mnoge druge delovne organizacije so sicer prispevale gradbeni material in denar v vrednosti od sto do 350 milijonov dinarjev. Poma- gale pa so tudi številne sloven- ske krajevne skupnosti, organi- zacije in društva. menjati ali znova postaviti kakih tisoč dvesto drogov in obnoviti okoli 13 kilometrov daljnovoda. P(»šk(»dov3inih je bilo 19 nizkona- petostnih omrežij, lotili so se gradnje šestih novih transforma- torskih postaj. V načrtu imajo vsem kmetijam v Halo/ah zagoto- viti trifa/ni priključek. Cestarji so se dela lotili takoj po neurju in danes so vse ceste prevozne, opo- zarjajo pa na nujnost rednega vzdrževanja, posebno ob de/evjih. Vodarji so najprej poskrbeli /a ureditev potokov in potočkov, ta- ko da so zagotovili pretok vode, saj je blato in kamenje mnogokje /asulo korita. V drugi fa/i izvaja- jo sanacijo erozijskih območij, po- trebna pa bo celovita vodnogospo- darska ureditev Haloz, ^veda glede na razgibanost območja ni- koli ne bo mogoče zagotoviti lOO-odstotne varnosti. V času bližajoče se zime nas najbolj zahima, kako je z ljudmi v Halozah, predvsem s tistimi, ki jim je neurje porušilo domove. Če je bilo še kak mesec po katastrofi opaziti pri ljudeh malodušje in ne- zaupanje v obljubljeno pomoč, je danes povsem drugače. Povsod, kjer je le bilo mogoče, so prijeli za delo. Rastejo novi domovi; kjer se iz kakršniiikoli razlogov niso dela lotili Haložani sami, gradijo gradbena podjetja. Predstavnik stanovanjske skupnosti je mnenja, da bodo vse družine, ki so ostale brez strehe nad glavo, do konca leta pod svojo streho. Seveda to ne bodo že povsem urejena stanova- nja. toliko pač, da se bo dalo v njih mirno preživeti zimo. Pozornost, ki so jo Halo/am namenila sredstva obveščanja, je opozorila slovensko javnost na ta zaostali del Slovenije in pomoč je pričela prihajati z vseh krajev re- publike, tudi iz tujine. Se/nami v krajevnih skupnostih, pri socialni službi in Rdečem križu so dolgi in polni imen darovalcev. Prihajala so darila v obliki oblačil, hrane, gradbenega materiala in denarja. V petek (jutri) oh 14. uri ho v /.etalah slovesnost v počastitev dneva republike. Sočasno bodo uradno odprli na novo asfalti- rano cesto Žetale Majšperk. Predstavniki haloških krajevnih skupnosti se v imenu vseh, ki so to pomoč prejeli, darovalcem zahva- ljujejo. Opozarjajo pa, da bi bilo odslej bolj smotrno darovana sredstva zbirati na posebnem ra- čunu in jih nameniti za ureditev cest, gradnjo vodovoda, elektri- čnega omrežja in telefonije. Največje rane v Halozah so se- daj zaceljene, potrebno pa bo še mnogo časa in še več pomoči, da se bo v ta pozabljeni konec Slove- nije pričelo vračati življenje. Izvr- šni svet ptujske občine je dal delo- vni organizaciji Razor Ravne izde- lati študijo o celovitem razvoju Haloz in ta bo dobra osnova za načrtno usmerjanje sredstev na to nerazvito območje. Jože Bračič jemo ukrepe, ki bi čimveč kmeti- jam na haloškem območju zago- tovili nadaljnji razvoj. V kratkih štirih mesecih sm6 zgradili okoli 8 tisoč kubičnih metrov silosov, kar pomeni revolucijo v kvalitet- nem shranjevanju krme na tem območju. Gradimo na novo in obnavljamo poškodovane gospo- darske objekte, s čimer pridobi- vamo na haloškem območju oko- li 5'K) novih stojišč za živino, pri- pravljamo pa še nadaljnjih tride- set programov, ki bodo zagotovi- li nove silosne zmogljivosti, ob- novo starih in gradnjo novih hle- vov. V letošnjem letu bo tako v te programe zajetih okoli sto kme- tij. To je vsekakor velik prispe- vek k razvoju Haloz, če upošte- vamo, da se je v razvoj vključilo v najboljših letih le kakih 20 kmetij. V Halozah je okoli 200 hekta- rov trajno uničenih kmetijskih površin. Gre za žive plazovite površine in te še.dolgo ne bodo primerne ne za sadjarstvo ne za pridelavo trave. Edina rešitev za te površine bi zato bila paša drobnice. Trenutno so na voljo nepovratna republiška sredstva za ovčerejo in kozjerejo; sred- stva je mogoče porabiti za grad- njo objektov in nabavo plemen- Škoda. ki jo je povzročilo na haloškem območju julijsko ne- urje, je presegla lanskoletni družbeni proizvod občine Ptuj. znaša pa dobrih 833 milijard dinarjev. V kmetijstvu je bilo -škode za 315 milijard, v goz- darstvu sedem milijard, na stanovanjskih in gospodarskih objektih 71 milijard, na ce- stah, vodnogospodarskih ob- jektih ter elektro in vodovod- nih objektih pa za 440 milijard dinarjev. Iz sredstev, ki se združujejo po družbenem do- govoru in so namenjena za od- pravo naravnih nesreč. Je obči- na Ptuj prejela 47 milijard di- narjev. Izvršni svet ima natan- čne podatke o razdelitvi teh sredstev, pa tudi o porabi sred- stev na solidarnostnem žirora- čunu pri SDK v Ptuju; tu se je doslej zbralo 4,3 milijarde di- narjev. skih živali. Ovce in koze so ne- koč že bile v Halozah, pa smo jih odpravili kot simbol revščine, danes pa znova spoznavamo, da so kot nalašč za težko dostopne in že delno zaraščene površine. Mnenja sem, da je infrastruk- tura osnovni pogoj za življenje na nekem območju, predvsem pa za vračanje življenja. Povsod tam, kjer je uspelo urediti asfalt- ne ceste, telefonsko zvezo, elek- triko in vodo, že opazimo vrača- nje življenja. Mlade družine tam gradijo domove in kraji se obna- vljajo, pomanjkanje vsega ome- njenega pa je pravzaprav največ- ji vzrok za odhajanje mladih v mesta. Mislim, da bi lahko za- kon, ki ga pripravljamo v repu- bliki za zagotavljanje razvoja manj razvitih in hribovitih ob- močij Slovenije, prinesel veliko dobrega tudi Halozam. V repu- bliki razmišljajo celo o formira- nju posebne institucije, ki bi za- gotavljala pospešen razvoj teh, v zadnjih štiridesetih letih tako za- postavljenih krajev — gorskega in hribovitega sveta ter obmejnih območij. Menim, da so tudi pred našimi Halozami nekoliko boljši časi, pri tem pa je najpomemb- nejša volja ljudi. Samo tam, kjer so dela voljni in napredka željni ljudje, napredek tudi dosežejo!« Novogradnia aa varnem kljub bližini plazovitih pobočij. Janez Vrečer, direktor Kmetij- ske zadruge Ptuj in podpredsed- nik skupščine občine Ptuj: »Lah- ko rečem, da smo z vsemi dose- danjimi akcijami poskušali zago- toviti normalen obrok krme na večini kmetij na haloškem ob- močju. Seveda oskrbljenost ni V krajevnih skupnostih na prizadetem območju je bilo opravljenih 10.100 ur brezpla- čnega dela, v upravnih organih SO Ptuj pa 1530 ur: štab za ci- vilno zaščito svojih delovnih ur v Halozah ni posebej evidenti- ral. popolna, obroki ne bodo popol- noma normalni, saj je bila krma pripeljana z raznih koncev. Pred- vsem usmerjene kmetije s sodob- nim načinom reje bodo pogreša- le svoj ustaljeni način prehrane živali. Na splošno primanjkuje kvalitetne krme, saj je bilo spra- vilo le-te zaradi uničenih cest oteženo ali nemogoče, precej po- vršin z rastočo krmo pa je popla- vila voda ali so jih zasuli plazovi. Kljub vsemu je večina kmetij le lahko mirna v pričakovanju zi- me, najnujnejše primere pa bo- mo sproti reševali tudi v zim- skem času. Težave predvideva- mo v rani pomladi, saj se bo ta- krat mnogokje pojavilo pomanj- kanje krme. Pomoč v obliki krme je bila se- veda samo začasen ukrep, v obči- ni in kmetijski zadrugi pa načrtu- Predstavniki haloških kra- jevnih skupnosti ocenjujejo, da so izvršni svet SO Ptuj in v.ve druge službe zelo dobro opra- vili svoje delo, prav tako ce- starji, elektrikarji in vodarji. Kritika pa Je namenjena pit podjetju, ki sicer nikoli nima posluha za probleme prebival- cev v Halozah. Med temi Je na prverrt mestu .še vedno neredna dostava pošte, da o telefonih sploh ne govorimo. Katarinln sejem bo v soboto Letošnji tradicionalni Katarinin sejem bo tokrat ■a samo katarinino torej v soboto, 25. novembra. Gre za eno največjih sejemskih prireditev v Ptuju in iz KG P Ptuj so nam sporoči- li, da bo na njem nekaj no- vosti. Zaradi izrednega števila prazničnih porok namreč tokrat sejma ne bo v Krempljevi ulici (od po- šte do magistrata). Zato pa bodo omogočili prodajo od hotela Poetovio do Srb- skega trga (prostorov bivše Delte), Prodajalce in kup- ce pozivajo k disciplini ter k upoštevanju prometne si- gnalizacije. -O M NA KRAJU NESREČE UMRL Po cesti od Gorišnice proti Muretincem se je v četrtek, 16. novembra, popoldne peljal 21-le- tni Branko IVleglič iz Moškanj- cev. Mudilo se mu je na delovno mesto, zato je s svojim P 126 vo- zil precej hitro, to pa je bilo zanj usodno-. V Mali vasi ga je v ovin- ku zaneslo na levo, avto je začel drseti in je z vso silo trčil v avto- bus, ki ga je nasproti pripeljal Anton Hanc. Branko Meglič je na kraju nesreče umrl. PADEL S SKEDNJA IN SE UBIL V četrtek zjutraj so pred go- spodarskim poslopjem v Grajeni našli mrtvega 24-letnega Branka Kolariča z Mestnega Vrha pri Ptuju. Ugotovili so, da je pone- srečenec prejšnji dan v Grajeni pomagal pri ometavanju pročelja hiše. Zvečer je mislil oditi do- mov, vendar se je odločil druga- če in poskušal splezati na ske- denj, da bi tam prespal. Pri tem mu je spodrsnilo, padel je 2,5 metra globoko in se ubil. SMRT POD TRAKTORJEM V torek, 14. novembra, okoli 17. ure seje na lokalni cesti v KS Turnišče smrtno ponesrečil 67-letni Leopold Rop iz Ptuja. S traktorjem se je peljal po klancu navzdol, v ostrem ovinku je za- peljal na bankino in ta se je vdr- la. Traktor se je prevrnil in pri tem se je Rop tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. RANJENA POTNIKA V AVTO- BUSU Na cesti v Sodincih je prejšnji torek voznik Dušan Kokot z av- tobusom prehiteval osebni avto, ki ga je vozil Franc Horvat. Pri tem je avtobus zadel v osebni av- to; tega je obrnilo na streho, av- tobus pa je zapeljal s ceste in za- del v drog električne napeljave. V avtobusu je bil en potnik težje in en lažje ranjen. Zdravniško pomoč so jima nudili v ptujski bolnišnici. Precejšnja je tudi ma- terialna škoda. TRČIL V MOPEDISTKO V sredo, 15. novembra, ob 21.50 je v križišču magistralne in lokalne ceste v Starem Logu pri Pragerskem voznik osebnega av- tomobila Drago Pišek iz Pongrc zapeljal v desno in trčil v mope- distko Blanko Pernat z Zgornje Gorice. Mopedistka je padla in se hudo ranila. HUDO RANJENA PEŠKA Med stoječimi avtomobili je v četrtek, 16. novembra, 76-letna Vida Rojic s Potrčeve ceste v Ptuju prečkala Župančičevo uli- co. Po drugi strani je z osebnim avtom pripeljal Franc Murko iz Apač in zadel peško. Hudo ra- njeno so prepeljali v ptujsko bol- nišnico. TRAKTORIST ZAVRL, SOPO- TNIK PADEL Od Ormoža proti Ptuju se je v petek, 17. novembra, zvečer pe- ljal s traktorjem Martin Bolčevič iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. Ob njem je na traktorju sedel Janko Veronik. V Trgovišču je traktorist močno zavrl. Veronik je pri tem zgubil ravnotežje, pa- del s traktorja in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolniš- nico. OGENJ IZ BLAZINE Gospodinja M. D. iz Ptuja je prejšnji teden v dnevni sobi po- zabila izključiti električno blazi- no. Izbruhnil je požar; ptujski gasilci so ga hitro lokalizirali in pogasili, vendar je materialna škoda velika. PLAMEN IZ PEČI OPLAZIL DEČKA V ptujsko bolnišnico so pripe- ljali na zdravljenje opečenega 13-letnega M. Ž. iz okolice Ptuja. Fant je v domači hiši hotel nalo- žiti premog v peč centralne kur- jave. Ko je odprl loputo, je iz pe- či buhnil plamen in oplazil fan- ta, da se je na njem vnela obleka in je dobil težje opekline. FF Predstavniki Petoviaavta izročajo ključ in vozilo prvemu kupcu Milanu Krajncu iz Ix)vrenca. (Foto: M. Ozmec) Odslej prodaja Zastavinih vozil tudi v Ptuju v ptujskem Petoviaavtu so v sredo, 15. novembra, predstavili jav- nosti pomembno novost — možnost nakupa celotnega programa Za- stavinih vozil. V sodelovanju s trgovsko delovno organizacijo Avto Celje so namreč po nekajletnih prizadevanjih končno le uspeli prido- biti samostojno prodajno službo za vozila iz programa Zastave iz Kragujevca. Tako načrtujejo, da bodo že prihodnje leto lahko ponu- dili kupcem v Ptuju okoli 500 najrazličnejših tipov Zastavinih vozil. V Ptuj pa je že prispela prva pošiljka (dvaindvajsetih avtomobilov JUGO koral 45, tako da so lahko že v sredo po krajši svečanosti izro- čili prvo vozilu kupcu iz Lovrenca na Dravskem polju. Direktor Peto- viaavta Janko Bezjak je ob tej priložnosti poudaril, da so v skrbi za kupca v Ptuju poskrbeli tudi za druge ugodnosti. Tako je vse bolj privlačna prodaja po sistemu staro za novo, ki so jo v Petoviaavtu že vpeljali in ima vse več privržencev. OM Rodile so: Esma Omerčevič, Slov. Bistri- ca, Tomšičeva 50 — Meliso; Jel- ka Zajko, Zg. Velovlek 5 — Mar- tino; Junita Bedrač, Šturmovci 22 — Kristijana; Hermina Šegu- la, Štuki 30 — dečka; Marija Ko- ren, Zabovci 74 — Aljoša; Irena Arnuš, Destrnik 38/a — dečka; Kristina Mlinarič, Markovci 6 — Matjaža; Marjetka Kralj, Vičan- ci 22 — dečka; Jožica Roškar, Mala vas 41/a — Nino; Ružica Meško, Drakšl 26 — deklico; Emilija Težak, Veličane 72 — de- čka, Marija Horvat, Dornava 38 — deklico; Darja Vizjak, Pavlov- ski Vrh 60 — Mitja; Jožica Ga- šparič, Potrčeva 59 — Martina; Milena Vaupotič, Dravci 12 — dečka; Marija Maroh, Kraigher- jeva 13 — dečka; Zdenka Brod- njak, Hajdoše 32 — dečka; Da- nica Cmrečnjak, Ul. I. maja 6 — Mateja; Marija Jelen, ZakI 38/c — deklico; Marjana Ivančič, Ra- doslavci 2 — Damjana; Anica Letnik, Trnovska vas 57 — Mate- ja; Lidija Hajdari, Ormož, Va- raždinska 4 — Dejana; Sabina Kosec, Prvenci 5 — Mišela; San- dra Ješe, Dobrava 20 — deklico. Poroke: Ivan Horvat, Podvinci 21, in Anica Muršič, Podvinci 21; Va- lentin Sagadin, Sestrže 35, in Ju- udmila Podpečan, Sestrže 35; Janko Notesberg, Dolane 4, in Irena Kolednik, Dolane 4; Peter Hartman, Maribor, Plečnikova 2, in Elizabeta Štumberger, Mari- bor, Plečnikova 4; Matevž Cest- nik, Zamušani 53, in Alenka Vaupotič, Zamušani 53; Srečko Glažar, Podlehnik_22/a, in An- dreja Trafela, Dežno pri Podleh- niku 5/a; Franc Rajh, Apače 156, in Mara Mitrovič, Apače 156. Umrli so: Ivana Zorjan, Ormož, Ptujska C. 7, roj. 1919, umrla 10. nov. 1989; Ana Turnšek, Ormoška 81, roj. 1912, umrla 13. nov. 1989; Uršula Panič, Lešnički Vrh 9, roj. 1909, umrla II. nov. 1989; Julija- na Zidarič, Središče ob Dravi, Preljinska ul. 15, roj. 1922, umrla 13. nov. 1989; Ines Polančič, Ki- car 56, roj. 18. jan. 1989; umrla 12. nov. 1989; Muhamed Omero- vič. Trg svobode 2, roj. 1948, umrl 4. nov. 1989; Franc Petek, Šardinje 59, roj. 1921, umrl 14. nov. 1989;-Alojzij Valenko, Re- ševa 1, roj. 1914, umrl 14. nov. 1989; Leopold Rop, Zagrebška 103, roj. 1921, umrl 14. nov. 1989; Miroslav Kovač, Ul. 25. maja 10, roj. 1950, umrl 14. nov. 1989; Jožef Belšak, Tomšičeva 41, roj. 1915, umrl 14. nov. 1989; Branko Kolarič, Mestni Vrh 94, roj. 1965, umrl 15. nov. 1989; Kristina Veselič, Pestike 4, roj. 1926 umrla 18. nov. 1989; Roza- lija Štumberger, Turški Vrh 13, roj. 1916, umrla 16. nov. 1989; Anton Vidovič, Lovrenc na Dr. polju 93, roj. 1928, umrl 19. nov. 1989. TEDNIK Izdaj ) Zavod za časopisno in radijiiko dejavnost RADIO- TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in gla- vni urednik), Ludvik Kotar ^dgc>vomi urednik), Jože Smigoc (namestnik odgovor- nega urednika in lektor), Šte- fan Pušnik (tehnični ured- nik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Luk- man, Martin Ozmec, Vida To- polovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič. NASLOV: Radio-Tednik, Raičeva 6, 62 250 Ptuj, p.p. 99; tel. 062/771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina 950.000 di- narjev, za tujino 1.700.000 di- narjev. ŽIRORAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. TISK: ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi za- kona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.