50 Veliko veliko stvari v `ivljenju se zgodi po naklju~ju. Tudi njej se je. Saj so jo prijatelji nekako »iz lufta« vpra{ali, ali bi prevzela oskrb- ni{tvo v Mihovem domu pod Vr{i~em; da se nekaj tudi zaslu`i, so dejali. Premi{ljevanje ni trajalo dolgo; vse dobre in slabe plati je sku{ala premisliti in skupaj z dru`ino se je odlo~ila za oskrbni{ko pot. To je bilo pred davnimi 20 leti. Med tednom slu`ba, za konec tedna kuhanje preprostih in malo manj preprostih jedi, po potrebi tudi stre`ba; nekako se je morala orga- nizirati. Pa so prisko~ili na pomo~ sorodniki, znanci, in glej, nekako je {lo. In {lo je vedno bolje in ko se navadi{, ni poti nazaj. Po nekaj letih je pri{la sprememba in od{la je na Golico, mirno goro v srcu Karavank, Mihov dom pa je ostal nekje v dolini, med visokimi gorami. Ker pa ji tudi drugi izzivi niso tuji, pred- vsem tisti, za katere je potrebno veliko volje in energije, in ker se je ukvarjala s tekom, si je tudi na Golici omislila teka{ko progo za trening, dolgo 500 m, in jo tolikokrat pretekla, da je bil se{tevek 10 km. Trenirala je zjutraj ali 20 let oskrbni{tva do~akala na Kri{ki gori planinski portret zve~er, ko ni bilo gostov, za pravi maraton. In trening je bil uspe{en, saj je ve~ kot 20-krat pretekla celotno maratonsko razdaljo. Na sveto- vno znane maratone jo ve`ejo lepi spomini. Vsekakor sta potrebna tudi psihi~na priprava in strokoven pristop k prehranjevanju, pa gre … Za~ela je nabirati ~aje, gobe, iskala je samo- nikle rastline in si jih pripravljala za dopolnilo k hrani. Tonka pravi: » Na Golici je bilo med tednom ~arobno lepo, imela sem ~as tudi zase, da sem napisala drobno misel, opazovala ti{ino zelene Golice ali samo raziskovala pogled proti Julijcem in iskala bolj ali manj znane vrhove. Vesela sem bila ljudi, pa tudi miru.« Po nekaj letih na Golici se je preselila v ko~o na razgledni Kri{ki gori in `e osem let v zimski sezoni skrbi za obiskovalce Kri{ke gore in Tolstega vrha. Pred tremi leti se je upokojila. Poleti `e nekaj let s taborniki u`iva na razli~nih koncih Slovenije in v~asih nadome{~a manjka- jo~e osebje v kaki ko~i. Seveda pa je poletni ~as tudi za Tonko ~as dopustov in `e nekaj let se odpravlja v odda- ljene de`ele, kot je Peru v ju`ni Ameriki, pa v Himalajo, v kateri na trekih s prijatelji `ivi pravo nomadsko `ivljenje in u`iva v lepotah visokih in zasne`enih gora. Domov se vra~a z lepimi spomini in novimi izku{njami in dopol- njenim pogledom na svet. Vse njeno ̀ ivljenje poteka tako, da z lahkoto zadovoljuje {e tako zahtevne obiskovalce planinskih ko~; nikoli ji ne zmanjka dobrot, sve`ega kruha, ob praznikih ali prireditvah sta na mizi pehtranova potica in jabol~no-skutin zavitek, za naro~ene skupine pa jedi iz krajev, ki jih je obiskala; najdejo se tudi golobi ali div- ja~ina v omaki z odli~nimi prilogami. Gostje pa vedno dobijo {e nekaj: prijazno besedo in ni ~udno, da nas je vedno ve~, ki radi zahajamo na goro in se morda konec leta oven~amo s priznanjem junak Kri{ke gore (potrebnih je 52 vzponov). V letu 2005 se je tudi ona okitila s tem priznanjem. Letos so Tonka in njene pomo~nice za~ele nositi majico z napisom Vse poti vodijo na Kri{ko. In res je tako. m 4-2006 Tonka Zadnikar ? Ivana Valjavec PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4450