Krimsko pogorje — domovanje medvedov
Ustrezen varstvcni režim medveda v Slovcniji (kljub letno odstrdjenih 40 medvedov), še vcdno zagotavlja takšno številčnost. da iz naših gozdov ne bodo izginili.
Medved je za Slovencc dragoccna naravna dcdiščina. ki smo jo znali ohraniti. čcprav je bil konec prejšnjega stoletja in v 30. letih tega stoletja že skoraj iztrebljen. To je še toliko bolj razveseljivo, če vemo, da poteka prav sedaj v Evropi velika akcija za ponovno vrnitev te največ-je evropske zveri v gorska in alpska območja od kodcr jc izginil. Lovska zveza Slovenije je lelo 1992/93 razglasila za Leto medveda.
V okolici našega urbanega okolja ~ predvsem v Krim-skem pogorju, se živijo medvedi. ki vzbujajo slrah pri nabiralcih gozdnih sadežev in zelišč. Najraje se zadržujc-jo na nadmorski višini 400-1200 m. V prepadnih stenah Iške, pa tudi drugod. najdejo ustreznc mirne prostore za počitek in zimske brloge, pa tudi zadostne količine najra-zličnejše hrane. Lovci jih še dopolnilno hranijo z mrhovi-no na mrhoviščih. Na ta način popestrijo njihove prc-hranske zahteve. obenem pa jih skušajo odvrnili od poskusov plenjenja drobnice in živine na paši.
Gospodarjenje oziroma lov medvedov je natančno na-črtovan v okviru Krimskega lovskogojitvenega območja. v katerega spada 16 lovskih družin. Predvsem pa imajo z medvedi opraviti LD Mokrc. Ig. Tomišelj. Rakitna. Velike Lašče. Turjak in Škofljica.
Z vedno večjo obremenitvijo medvedovega habitata z izletniki, gobarji in nabiralci gozdnih sadežev. se vzpo-stavlja vedno več možnosti za konfliktne situacije med-ved - človek. To seveda velja prav tako za območje Krima kakor za Kočevsko in Notranjsko. Do konfliktnih situacij prihaja predvsem zaradi vnašanja nemira v goz-dove. pa tudi zaradi pohodov Ijudi v najbolj odmaknjene predele gozdov. daleč stran od glavnih gozdnih cest. Gotovo najnevarnejše obdobje za napad medveda na Ijudi je obdobje, ko medvedke vodijo s seboj igrive mladiče (maj, junij). Njihov materinski (obrambni) na-gon je tedaj najmočnejši. V mnogih primerih pride do napada medveda le zaradi napačnega vedenja ljudi ob takšnih srečanjih (vpitje, nerazsodnost, panika in slrah). Potrebno je ohraniti prisebnost in razsodnost. S počasni-mi gibi se poskusimo umakniti čim dalje od mladičev. Najnevarnejša situacija je, če se človek nenadoma znajde na sredini med medvedko in mladiči. Napad medveda. če se odloči zanj, je bliskovit. V večini primerov pa se medvedka postavi na zadnje noge in z renčanjem in gibi le grozi. da bo napadla. Pri tem mladičem veleva. naj se umaknejo ali jih kliče za sebe. Če pri tem ohranimo razsodnost in ne pričnemo panično vpiti, pač pa se - res počasi - oddaljevati, navadno odnesemo celo kožo, medvedka pa mladiče kmalu odpelje. Navadno je tako, napad pa ni izključen četudi se ne ganemo. To je v veliki meri odvisno od njcne invidualnosti. starosti in lzkuScnj z ljudtni. Medvedka brez premisleka napade človeka. če se mladičem približa na 20 do 30 m, pri daljavi do 50 m pa navadno ne.
Kdaj odstrel?
Kadar pridc do konfliktne situacijc mcd medvc-dom in gospodarskimi interesi (napadi na živino) jc Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano upravičeno nemudoma izdati dovoljcnjc za txlslrcl »problemaličnega medveda«. Zaradi varnosti prc-moženja in varstva Ijudi. vsakršna scntimentalnost odpade. Medved. ki se navadi dcluti škodo med drobnico a)i govedom takšen tudi ostanc. Podt>bno je z medvedom. ki izgubi strah prcd človekom in sc potika okrog človeških naselij. Lovci so dolžni lakš-nega medveda takoj odstreliti. lov nanj pa organizi-rati tako, da bo odstreljen res pravi krivcc in ne kar nekaj »osumljencev«. Takšni primcri so tehtni razlo-gi. da mora lovska organizacija ohranjati z letnim odstrelom zmerno (vzdržno) številčnost medvedov. medvedi pa morajo kljub varstvu ohraniti strah pred človekom in se znati srečanjem z njim izogniti. Teh nekaj besed sem dodal zato. ker se je v mokrškem območju (vas Sela nad Robom) v začetku maja poja-vil manjši medved, ki je kmetu v ograjenemu prosto-ru poklal nekaj ovac. Mokrški lovci io že prejeli urgenco, trudijo pa se. da bodo odstrelili res le »problematičnega« medveda.
Upozorilne lovske table »Pozor«. področje medveda« vzemimo resno, ne oddaljujemo se preveč od ccste!
Pri združevanju v gozdu je dobro imcti družbo vsaj še enega človeka, s katerim se ves čas polglasno pogovarjaj-mo. Na la način nas medved zazna na večje razdalje in sc nam še pravočasno lahko umakne. Dobrn je imeli s seboj tudi psa. ki pa mora biti v gozdu obiczno privezan na povodcu. S povodca ga spustimo le. če bi se pred nami nenadoma dvignil medved. V primcru napada nas bo gotovo reiil le pes.
Ko odhajamo po gobe ali zelišča v Krimsko pogorje moramo vedeti. da smo prišli v veliko medvedje stanova-nje. kjer se moramo obnašati tako. da bo živalim prav oziroma da se nas lahko že na daleč izognejo. če nas začutijo. Gozd je njihov edini dom in iz njega se nimajo več kam umakniti - iz njega naj se zato umakne vedno prvi človek.
Namen mojih opozoril ni. da bi preplašil izletnike in ljubitelje narave. Želel sem le opozoriti na pravilno vedenje v gozdovih in na možno nevarnost. Konec kon-cev pa primerov medvedjih napadov pri nas zopel ni toliko, da bi ljudem priskutili oddih v gozdu. So pa obdobja. ko so takšni primeri pogostejši. kar si tudi velja zapomniti.
BORIS LESKOVIC