SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 9
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 22 de marzo - 22. marca 2012
izpopolnjujmo slovenski jezik
ALENKA PRIJATELJ
(Govor na začetni prireditvi slovenskih osnovnih šol, 18. marca v Slovenski hiši v Buenos Airesu)
Včeraj nas je šolski zvonec zopet zbral na dvoriščih naših Domov. Oznanil je, da je konec počitnic, veselega brezdelja. Zopet je naznanil novo šolsko leto in nas poklical k delu. Vas otroke in tudi vse starše. Vsako soboto bo treba zgodaj vstati, med tednom delati naloge in se učiti slovenskega jezika, verouka v slovenščini, slovensko zgodovino in zemljepis, slovenske pesmi in bodo tudi razni nastopi za katere se bo treba učiti in hoditi k vajam.
A slovenska šola ni samo to. Slovenska šola nam preko slovenskih običajev in vrednot, predvsem pa globoke vere, posreduje skoraj pozabljene kulturne in moralne navade, vestnost v delu, spoštovanje do staršev, do vzgojiteljev do starejših oseb. Vzgaja nas v večnih vrednotah, tako tujih današnjemu človeku. In prav zato so te naše skromne šole kot male skrite oaze v tem razburkanem velemestu. In naša dolžnost je, da jih ohranjamo, da jih izboljšujemo in da jih bomo podali novim generacijam. Blaženi škof Slomšek je rekel: »Zlati nauk več velja, kakor zlat denar« in ta zlati nauk nam dajejo te slovenske sobotne šole.
Letošnje leto je v Sloveniji Slomškovo leto. Praznujemo 150. obletnico smrti tega velikega Slovenca, velikega škofa in učitelja, ki nam je vzor in voditelj pri našem šolskem delu. Kako čudovite in povsem aktualne so njegove pridige ob raznih priložnostih. Kako nas uči ljubiti slovenski jezik, ga govoriti in posredovati svojim otrokom. Rekel je »slovenski starši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom slovenski jezik zapravijo, ki so jim ga dedje izročili«.
Tako je, dragi starši. Tudi vi in predvsem vi, si morate prizadevati, da izpopolnjujete slovenski jezik in ga govorite čim bolj pravilno doma. Težko je, ko ste celi dan po službah, otroci v šolah, verjetno se družina zbere šele zvečer, pa še takrat je treba na razne sestanke in vaje. In tako pridemo v sicer slovensko družbo, pa kaj ko je lažje govoriti po špansko, ko poznamo vse besede in izraze, slovenski besedni zaklad se nam pa vsak dan manjša in manjša.
Tudi mi smo dolžni vsak dan se kaj naučiti, vsak dan malo izboljšati nas slovenski jezik. Ni potrebno da znamo kot papige ponavljati vse sklanjatve, važno je da jih znamo uporabljati. To pa pride skozi vsakdanjo pravilno uporabo. Ker tako kot mi govorimo, tako bodo govorili naši otroci. Zato, ko boste pomagali vašim otrokom pri slovenskih nalogah, obnovite zopet vaš besedni slovenski zaklad in vaš zgled bo več veljal kot tisoč besed. In tako vsem skupaj, staršem in otrokom pa tudi starim staršem rečem: novo šolsko leto se je začelo. Veselo in korajžno stopimo novim nalogam naproti in z istim veseljem prehodimo to pot do konec leta.
Slovenija se nahaja na pragu bistveno važnega referenduma. To nedeljo, 25. marca, bo potekalo važno referendumsko glasovanje o družinskem zakoniku.
V našem listu smo obsežno pisali, kdo zagovarja sporno besedilo in kdo mu nasprotuje. Navajali smo tudi razne argumente, ki jih izpostavljajo predvsem tisti, ki so proti zakoniku. Objavili smo tudi poziv slovenskih škofov, naj se katoličani udeležijo referenduma in glasujejo PROTI.
Komaj nekaj dni pred glasovanjem razne javnomnenjske ankete kažejo, da se tehtnica rahlo nagiba na stran potrditve. Ni čudno: medijska premoč levih sil, ki jim je mnogo do tega da bi uničili tradicionalno osnovo družine, je po dvajsetih letih neodvisne države še vedno ogromna. Ni bilo sorazmerja v glavnih medijih med prostorom in časom, ki so ga bili deležni nasprotniki zakonika in tisti, ki so ga zagovarjali.
Na radiu Ognjišče je dr. Tadej
v
Steje vsak glas
Strehovec takole poudaril: »Ne glede na medijsko premoč zagovornikov Družinskega zakonika velja, da smo kristjani skupaj z drugimi državljani povabljeni k udeležbi na referendumu. Vse kaže, da ima vsaka generacija svoje izzive, na katere mora odgovoriti. Državljani bomo na Materinski dan povabljeni, da se v imenu otrok in prihodnosti zavzame za vrednoto družino in s tem za spoštovanje pravice vsakega otroka do življenja v skupnosti očeta in matere. Prav tako pa se bomo z zavrnitvijo Družinskega zakonika zavzeli za pravico staršev, da bodo njihovi otroci deležni takšne vzgoje, ki bo v skladu z njihovimi etičnimi in verskimi prepričanji.«
V tem duhu je prejšnji teden papež Benedikt xVi. v nagovoru ameriškim škofom, ponovno poudaril, da je varovanje družine in zakonske skupnosti ena izmed najbolj pomembnih vsebin družbenega nauka Cerkve. Katoličani pa smo, po njegovem mnenju, še posebej zavezani k
družbenemu zavzemanju za vrednoto družine, ki je najboljše okolje za vzgojo otrok in posredovanje naše vere. Zato bodimo pogumni in skupaj s svojimi domačimi in prijatelji sprejmimo njegovo vabilo ter se za-vzemimo za družino.
Tako kot cerkvena hierarhija, skupine v Sloveniji poudarjajo, da je vsak glas važen. To med nami v Argentini poudarja tudi Zveza mater in žena, ki je prejšnji teden v obeh naših časopisih objavila oglas, v katerem poziva k udeležbi in priporoča, naj rojaki glasujejo PROTI.
Slovenski državljani v Argentini bomo tudi lahko oddali svoj glas to nedeljo, 25. marca na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu med 9. in 17. uro. Vsak mora s sabo prinesti kak osebni dokument: DNI, cedulo, LC ali LE. Na veleposlaništvu bo vsak volilni upravičenec prejel volilno listino, kjer bo obkrožil izbrano opcijo. Vsi pohitimo na referendum. Vsak glas je važen.
Slabi gospodarski obeti
Slovenski BDP se bo letos skrčil za 0,9 odstotka, ocenjuje direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjan Vasle. Pravi, da se bodo gospodarske razmere letos še slabšale, v prihodnjih letih pa pričakuje izboljšanje. Kljub tem napovedim vlada ne bo spreminjala načrtov pri rebalansu.
Potem ko se je obseg bruto domačega proizvoda Slovenije v letu 2011 skrčil za 0,2 odstotka, urad za makroekonomske analize in razvoj pričakuje dodatno skrčenje gospodarske aktivnosti tudi v letu 2012. Obseg bruto domačega proizvoda naj bi se znižal za dodatnih 0,9 odstotka.
»Pozitivno bo h gospodarski aktivnosti prispeval edino izvoz, medtem ko vsi faktorji iz domačega okolja ostajajo negativni,« je povedal direktor urada Boštjan Vasle. Ta je poudaril, da so nekatere države v EU lani začele zmanjševati javnofinančne primanjkljaje, Slovenija pa tega ni storila. To je obete glede gospodarske rasti poslabšalo.
Plače v zasebnem sektorju naj bi se letos nominalno povečale za 0,4 odstotka. V javnem sektorju UMAR napoveduje, da bodo plače tudi v drugi polovici leta ostale zamrznjene in torej nominalne rasti ne bo. Glede na to, da UMAR letos pričakuje dvoodstotno inflacijo cen, naj bi se plače v Sloveniji letos realno znižale za 1,2 odstotka.
UMAR ocenjuje, da se bo izmed vseh gospodarskih kazalcev izboljševal le izvoz. Zasebna potrošnja naj bi se letos zmanjšala za 1,2 odstotka in bi se s tem skrčila četrto leto zapored. Vladno varčevanje naj bi javno potrošnjo zmanjšalo za kar 3,5 odstotka. Vasle je poudaril, da so v času krize najbolj, kar za 40 odstotkov, strmoglavile na-
ložbe, ki naj bi se tudi letos zmanjšale. BDP naj bi prihodnje leto zrasel za dobro odstotno točko, leta 2014 pa že za 2,2 odstotka. Rast je pogojena s konsolidacijo javnih financ in kolikor te ne bo, naj bi se padanje gospodarske aktivnosti nadaljevalo.
Vlada je sprejela predloge k določbam v zakonu o fiskalnem pravilu. »Novo pravilo dopušča določen primanjkljaj v državnem proračunu. V obdobju, ko je gospodarska rast višja nad nekim dolgoročnim trendom, nam bo fiskalno pravilo zapovedovalo, da ustvarjamo presežke v proračunu in s tem pokrijemo primanjkljaj, ki ga država ustvari v slabih gospodarskih razmerah. To bo zapisano tudi v ustavi,« je povedal minister za finance Janez Šušteršič.
V pripravi je ustanovitev neodvisne institucije, ki se bo imenovala fiskalni svet. »Gre za institucijo katere naloga bo, da še preden vlada vloži predlog proračuna v DZ pove, ali ta predlog ustreza fiskalnemu pravilu in jasno hkrati tudi ustavi,« je povedal Šušteršič.
Šušteršič še pravi, da nižja napoved gospodarske rasti s strani urada za makroekonomski razvoj ne bo vplivala na prihodke proračuna, saj je vlada te napovedi predvidevala. »To znižanje, ki ga je danes UMAR napovedal pomeni, da je bila predvidena rezerva 100 milijonov evrov za to dovolj velika in da nam ne bo treba iti v popravke pri načrtih za rebalans,« poudarja Šušteršič. Prvi finančnik kljub negotovim mednarodnim gospodarskim razmeram poudarja, da ima vlada cilj spraviti primanjkljaj na tri odstotke BDP »To lahko dosežemo. Najbolj pomembno pa je zmanjševanje javne porabe in zmanjševanje javnega primanjkljaja,« pravi Šušteršič.
Napovedi in afere
Mitja Meršol
Dva politična dogodka sta zaznamovala politično sceno preteklega tedna v Sloveniji. Prvi je povezan s predsedniškimi volitvami, ki jih bodo imeli letošnjo jesen. Pretekli petek, 16. marca, pa je ponovno kandidaturo napovedal tudi sedanji predsednik države Danilo Türk. Kot
je poudaril, je nestrankarski predsednik in bo nestrankarski kandidat za drugi predsedniški mandat. Kot je pojasnil, namerava kandidirati kot kandidat državljank in državljanov, »z listo podpornikov iz vseh delov Slovenije in vseh delov družbe«. Za vložitev kandidature potrebuje podpise najmanj 5000 volivcev. Predsednik Türk je še povedal, da se je pred odločitvijo obširno posvetoval in da so mu mnogi dejali, da je njegova kandidatura za drugi mandat naravna in pričakovana. »Mnogi so opazili, da se ves čas opravljanja funkcije iskreno in po najboljših močeh trudim za dobro naših ljudi, za skupno dobro naše domovine,« je dejal.
Parlamentarne stranke so do napovedi predsednika republike Türka večinoma zadržane. Da ga bodo podprli, so doslej napovedali le v Pozitivni Sloveniji, katere vodja
Zoran Jankovic je kandidaturo navdušeno pozdravil.
Drug važen politični dogodek pa je bila afera okoli enega izmed poslancev Jankoviceve Pozitivne Slovenije. Mitja Meršol je bil namreč zaposlen kot kulturni referent v jugoslovanskem odseku londonskega BBC-ja. Od leta 1971 naj bi 14 let Službi državne varnosti (tajni policiji) pošiljal poročila o duhovščini v Londonu, o emigrantih v Angliji in njihovih zbirališčih, pa tudi o intimnih zadevah zaposlenih na BBC-ju. To razkritje je dvignilo precej prahu in vrstile so se zahteve, naj Meršol odstopi. To zahtevo je postavil tudi Jakob Presečnik, podpredsednik Državnega zbora. Na levici pa so ga branili češ, da je to njegova »osebna zadeva«. Zanimiv je tudi komentar predsednika Türka, da se pri nas »kar nadaljuje praksa politične uporabe kakšnih dokumentov iz delov arhivov« in da si omenjena tema zasluži malo kritičnega pogleda. Arhive se torej lahko sprejme ali zavrže, odvisno katero politično opcijo ogrožajo.
VTISI IZPOD TRIGLAVA
»Ne odtuji se!«
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ob začetku novega šolskega leta sobotnih slovenskih šol sem se spomnil, kaj je zapisal dr. Andrej Kobal na koncu svoje druge knjige Svetovni popotnik pripoveduje. Takole pravi:
»To je bilo zadnje naročilo moje matere. Redko je pisala. Njene roke so bile spretne za kmečko delo, neuke za pero. Zato se je zatekala k sosedovi hčeri, da napiše pismo zame, sama je pridala le kako opazko v obliki blagoslova in dobre želje in podpisala. Velike, neravne pa čitljive črke naročila so se mi vtisnile v spomin za vse življenje. Mati ni izrazila zapovedi, le prisrčno željo, ki ni obvezna, dasi v svoji blagosti močnejša kot vsak ukaz. In one tri besedice (iz naslova; op. GB), pripisane na koncu pisma, so mi bile za to, da bi bil poslušen in veren, vodnik do današnjega dne. Mogoče materin nasvet glede odtujevanja od svojcev in rodne grude ni bil potreben. Saj sem po svetu srečaval rojake, ki so z večjim ponosom kot jaz naglašali svoj izvor, toda okorne napisane besede 'Ne odtuji se!' so se mi čestokrat porajale pred očmi. In ponosen sem bil, da jih je napisala mati.
Zame je materino naročilo pomenilo to, kar je pred stoletjem naglašal slavni angleški pisatelj Jožef Conrad. Po rodu je bil Poljak. Tujih jezikov ni poznal. Kot mladenič se
je priselil na Angleško. Njegovi preprosti starši v narodno zatirani poljski deželi so mu pri slovesu rekli: 'Nikdar ne pozabi, da si naš, poljskega rodu, ne zapostavljaj jezika in ne sramuj se povedati v svetu, da si Poljak.'
Tako je Jožef Conrad sam povedal na stara leta, ko je slovel kot velikan v angleškem književniškem svetu. In ni se obotavljal izjaviti, da je pripisoval svoje velike dosežke svojemu narodnemu izvoru ter dejstvu, da je zavestno sledil navodilom staršev ter se ni nikoli odtujil svojemu narodu. (... )
Kako da se po svetu nisem odtujil in kako sem obdržal materinščino po več kot pol stoletja večinoma brez stikov s slovenskimi naselbinami? To in podobna vprašanja so mi stavili dobri rojaki pri obiskih na Primorskem in Koroškem. Taka vprašanja so me presenečala. Ali ni samoumevno, da človek normalnega razuma ne pozabi materinega jezika? V jeziku iz detinstva in odraščajoče dobe se nauči misliti in spoznavati svet in prvotni jezik ostane podlaga pri učenju drugih jezikov, sploh razumska podlaga našega življenja.«
Velikokrat se spomnimo na Cankarja, Slomška in druge, ki so z vso vnemo skrbeli, da ne bi pozabili na materni jezik in narodno zavednost. Še večjo vrednost pa ima pričevanje osebe iz samega izseljenstva, ki je kljub bogatim in razgibanim življenjskim doživetjem in izkušnjam dosledno gojila spomin na materine besede.
GB
DR. RUDOLF KLINEC
Ob 100-letnici rojstva
Znani primorski duhovnik Rudolf Kli-nec se je rodil 18. marca 1912 v Vipol-žah v Brdih, v družini z desetimi otroki. V prvi svetovni vojni je družina veliko trpela in izgubila dva sina, po prihodu Italije pa so jih preselili v Neapelj, kjer so preživeli begunstvo. Mali Rudolf je najprej obiskoval osnovno šolo v slovenskem jeziku v domačih Vipol-žah, nato je leta 1925 vstopil v Aloj-zijevišče, kar je veljalo kot pripravnica za vstop v goriško malo semenišče. Tam je našel življenjske ideale, ki so ga spremljali vse življenje: samodisciplina, zvestoba Cerkvi, ljubezen do planin, še posebej pa skrb za narod. Novo mašo je Rudolf Klinec pel 26. decembra 1937 v rojstni župniji. Nadškof Margotti mu je takoj poveril manjšo župnijo Velike Žablje na Vipavskem. Po priporočilu nadškofa se je istočasno vpisal na Lateransko univerzo v Rimu, kjer je študiral cerkveno pravo. Doktoriral je leta 1942.
Uspešno delo mladega duhovnika je očitno opazil tudi nadškof Margotti, ki je dr. Klinca 1. aprila 1945 imenoval za nadškofijskega kanclerja. Toda nezadržno se je bližal konec druge svetovne vojne in obdobje velikih družbenih sprememb.
Dr. Klinec je bil eden vodilnih
predstavnikov t.i. goriške sredine, ki je med drugo sv. vojno iskala srednjo pot na Goriškem in upala na enakopravno sodelovanju z OF. Kmalu se je pokazalo, da je to nemogoče. Ob koncu aprila 1945 se je dr. Klinec, skupaj z nekaterimi drugimi duhovniki iz Vipavske doline, umaknil v Gorico in potem v notranjost Italije. Službo kanclerja v Gorici je prevzel šele septembra 1945 in na tem mestu je ostal do smrti.
V Gorici je najprej učil verouk na slovenski osnovni šoli, kmalu pa je postal predavatelj cerkvenega prava v goriškem bogoslovju ter sodnik pri cerkvenem sodišču v Gorici in v Benetkah. Leta 1960 je postal kanonik goriškega stolnega kapitlja.
Globok čut za slovenstvo in življenje v Gorici sta ga pritegnila k sodelovanju pri različnih slovenskih ustanovah. Veliko si je prizadeval za obnovo obeh slovenskih katoliških zavodov, Alojzijevišča in Zavoda sv. Družine. Vodilno funkcijo je opravljal tudi v Katoliškem tiskovnem društvu in Katoliški knjigarni. Posebno pomembna je bila že od leta 1963 njegova vloga pri Goriški Mohorjevi družbi (GMD), leta 1965 je postal tudi njen tajnik.
Neprecenljive so njegove zasluge pri snovanju Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL), zahtevnega projekta GMD, ki je za-
čel izhajati leta 1974, med njegovimi glavnimi pobudniki pa najdemo prav dr. Klinca. Bil je odličen sodelavec pri tem velikem projektu, napisal je več kot sto člankov, čeprav je umrl že po izidu 4. snopiča.
Dr. Klinec se je zelo zanimal za celoten slovenski kulturni prostor, še posebej za slovensko zamejstvo in manjšine. Zelo rad je zahajal v Benečijo, zlasti na Staro Goro, kamor je že kot otrok romal s starši. Gojil je prijateljstvo z beneškimi duhovniki, še posebej z Ivanom Trinkom - Zamejskim.
Ukvarjal se je tudi s publicistiko in bil sodelavec Katoliškega glasa in Koledarja GMD. Posebno pozornost pa je posvečal goriški cerkveni zgodovini. Izdal je več knjig, ki še danes predstavljajo obvezno čtivo za vsakogar, ki ga zanima ta tematika.
Umrl je leta 1977 v Gorici. Njegova zapuščina zajema tudi dopisovanje, različne članke, neobjavljeno gradivo in dnevnike iz šolskih let. Zlasti so zanimivi njegovi trije dnevniki iz medvojnega obdobja. V njih dr. Klinec opisuje dogajanje s poudarkom na Vipavski dolini med junijem leta 1943 in avgustom leta 1945, ko je avtor preživljal zadnje dni v begunskem taborišču v Riccioneju v pričakovanju na skorajšnjo vrnitev v Gorico. Izšli so pod imenom »Dnevniški zapisi 1943-1945« pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2010.
Novakova z mladimi
(Od našega dopisnika)
V Gorici so 15. marca pripravili srečanje mladih Slovencev v Italiji z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak, ki so se ga večinoma udeležili dijaki in študenti, ki obiskujejo programe Slovika.
Ministrica je v pogovoru z mladimi zamejskimi Slovenci v Italiji izrazila zadovoljstvo, da se tudi mladi zavedajo svoje dvojne identitete ter da negujejo in ohranjajo slovensko
kulturo in jezik. »Mladi ste perspektiva in prihodnost. Dokler imamo vas, vemo, da bo slovenska identiteta v Italiji še živela. Pri tem je nadvse pomembno delovanje v različnih organizacijah. Teh je sicer veliko, a za še boljše odnose in delo, je bistvena njihova enotnost. Kot enotna in povezana manjšina boste močen sogovornik v odnosu do regionalnih in državnih oblasti, pa tudi v odnosu do Slovenije kot
matične države. Poleg tega vas pozivam k medgene-racijskemu sodelovanju, saj boste z izkušnjami in dobrimi praksami starejših ter svežo energijo in novimi idejami mladih najbolj uspešni.« Ministrica jih je pozvala tudi k povezovanju z vrstniki v Sloveniji, sami pa so izrazili željo za vzpostavitev povezovanja mladih zamejskih Slovencev v drugih državah.
Med pogovorom so mladi ministrici povedali,
da se tudi oni soočajo s težavami ob vključevanju na trg delovne sile. Ministrica jim je dejala, da so na tem mestu ob znanju pomembne tudi socialne izkušnje in podjetnost. »Zavedati se morate, da ste na tem mestu vi kot pripadniki manjšine v prednosti, saj imate dve kulturi in dva jezika. To je veliko bogastvo, ki ga lahko nadgradite tudi s študijem v tujini« je med drugim še poudarila gospa Ljudmila Novak.
TONE MIZERIT _
Že nekaj časa je opazen vladni pritisk na petro-lejsko podjetje YPF. To se je zadnje dni spremenilo v pravo ofenzivo. Ni še jasen končni izid, a vsekakor vlada hoče prevzeti nadzor nad podjetjem in se verjetno tudi denarno okoristiti.
Po letih nereda. Večkrat smo v naših komentarjih omenili težko vprašanje goriv. Številni strokovnjaki so opozarjali, da v tem pogledu država nevarno zaostaja. Za razumevanje položaja se moramo vrniti v dobo predsednika Me-nema, ki je pod izgovorom deficita državnih podjetij sprožil pravi val privatizacij. Vse, kar je bilo državno, je šlo (za nevreden denar in pod raznimi obtožbami korupcije) v privatne roke. Na vrsto je prišlo tudi petrolejsko podjetje YPF (Yacimientos petrolife-ros Fiscales), ki je bilo eno redkih uspešnih in dobičkonosnih in ni bilo razloga za privatizacijo. Prevzela ga je španska Repsol. Odtlej (kot pri drugih priva-tiziranih podjetjih, v prvi vrsti pri železnicah) je vse strmelo za dobičkom in izkoriščanjem. Črpalo se je, kar je bilo znano, niso pa investirali v iskanje novih ležišč. Medtem, ko je sosednja Brazilija postajala petrolejska velesila, se je argentinski energetski sektor nevarno skrčil. Proizvodnja je začela padati, medtem, ko je zaradi velikega gospodarskega razmaha (okoli 9% letno) uporaba goriv sorazmerno rasla. Razni strokovnjaki, predvsem iz vrst opozicije, so nenehno svarili spričo tega pojava. Polna blagajna in visok presežek zunanje trgovine, je oglušil vladna ušesa. Kar so doslej izvažali (plin, petrolej) so začeli uvažati v rastočih količinah. Položaj je postal že neznosen. Danes, ko resno primanjkuje deviz, je treba končno narediti red.
Najslabši način. Stalno ponavljamo idejo, da argentinske vlade, kadar je treba nekaj storiti, to opravijo na najslabši način. Vzroki temu so različni. To postavko v polnosti izpolnjuje tudi kirchneri-zem. Gotovo so v ozadju še drugi nameni. Če bi šlo le za proizvodnjo petroleja bi se usedli za mizo, se dogovorili o novih pogojih in vestno začeli (eni in drugi) reševati položaj. A ne. Vlada je našla grešnega kozla in mu naprtila vso krivdo za kaotično energetsko stanje. Ni kriv Menem (danes njihov dragi zaveznik), ki je nevredno in brez kontrole privatizi-ral; ne naslednje vlade, ki niso ničesar spremenile, niti oni sami, ki že devet let vodijo državo in so do nedavnega hvalili podjetje.
YPF je tisti, ki je povzročil tragedijo. Kot kazen so podjetju naprej prepovedali, da bi v Španijo poslal 1.200 milijonov dolarjev lanskega dobička. Naslednji korak je bil bolj zavra-ten. Ker vlada noče priti v slabo luč pred Španijo (številni so posegi španskih oblasti, vključno samega kralja), je v prve bojne vrste poslala province. Najprej Chubut in Santa Cruz, ki sta enostavno ukinili koncesije za izkoriščanje raznih ležišč. Nato še Ne-uquen. La Pampa je zahtevala, naj podjetje poveča proizvodnjo za 15%; isto Formosa. Na vrsti je Mendoza. Vse to pa koordinira minister za Javna dela, polemični Julio de Vido. V ozadju vsega pa stoji gospodarski podminister Axel Kicillof, o katerem bomo verjetno še mnogo slišali. Medtem so delnice podjetja na borzi izgubile kar 50% vrednosti. Bo te kupila vlada ali njeni prijatelji? Bo intervenirala podjetje po sprejetju novega zakona, ki bo odločil o »javnem interesu goriv«? Ga bo enostavno podržavila? Mnogi trdijo, da se vladi cedijo skomine tudi po dobičku, ki bi ji prav prišel v tem obdobju denarne suše.
Socialni nemiri. Pretekli teden je prišlo do množičnih manifestacij socialnih organizacij, ki so zrasle v senci sedanje vlade, a se počasi odmaknile od vladne politike. Posledica je bila, da so »prijateljem« povišali mesečno socialno podporo, ostale pa pustili z dolgim nosom (in kratko plačo). Več kot sto tisoč je teh prizadetih v okolici prestolnega mesta. Pretekli petek so blokirali vhode v mesto in povzročili pravi kaos. Ministrica za varnost (Nilda Garre) je ostro napadla to »izsiljevanje«, a pozabila, da je vlada še do pred kratkim iste »pi-ketere« podpirala in zagovarjala. Spomin peša. - Da so vladi kritike vedno manj po godu je dokazal primer, ko so v privatnem kanalu (C5N) enostavno ukinili program, v katerem je bivši minister te vlade, Alberto Fernandez, podajal svoje misli o sedanjem položaju. In to se bo verjetno še ponavljalo. - V senatu pa bodo skoraj že potrdili novi pravilnik Centralne banke, ki bo vladi dovolila, da si bo prisvojila dodatnih ogromnih sredstev deviznega sklada. To je nujno potrebno, ker predvideno varčevanje in krčenje subvencij so začasno »ohladili«. Železniška nesreča, socialni protesti in sledeče padanje priljubljenosti so vlado prepričali, da to ni najboljši trenutek za nov udarec na delavske žepe.
BORIS PAHOR
Pred kratkim so v italijanskem vsedržavnem dnevniku Il Giornale ostro napadli velikega in priljubljenega zamejskega pisatelja Borisa Pahorja. Očitali so mu nacionalizem in protiitalijansko nestrpnost. Po obisku pisatelja v uredništvu zamejskega portala slomedia.it je nastal sledeči izvleček njegovih misli.
O ZANIKANJU FOJB
V meni ni nobenega zanikanja kraških jam (op. ur. fojb) kot takih, ampak je zanikanje glede števila mrtvih. Se pravi, ne moreš po svoji lastni volji spreminjati števila, da prideš do 10.000, 100.000, nekoč sem celo bral milijon mrtvih, holokavst. V tem smislu torej ne zanikam kraških jam in tistih, ki so v njih končali, zanikam pa dejstvo, da vsak po svoji uvidevnosti navaja svojo številko.
KOMUNIST PAHOR
Pisec članka v časopisu Il Giorna-
Napad in odgovor
le me med drugim navaja kot "il co-munista Pahor" (komunist Pahor). Nikoli nisem bil komunist. Komunisti so mi po vojni, ko sem pisal revijo Zaliv, prepovedali tudi vstop v tedanjo Jugoslavijo, enkrat za eno leto, nato pa za dve leti. Ne drži, da sem bil komunist.
Tudi ni res, da sem bil povezan z vodstvom osvobodilne fronte, enostavno ker nisem imel nobene zveze, pa tudi nisem bil tukaj, saj sem bil v Libiji. Edino kulturno zvezo sem imel s Kocbekom, ki je bil krščanski soci-alec. Šlo je za pisno korespondenco, nekaj par let, dokler nisem postal vojak, potem se je vse razbilo. Kocbeka sem nato v resnici spoznal šele leta 1947, ko sem prišel nazaj iz sanato-rija v Trst.
SLOVENSKO OZEMLJE
Pisec me nato krivi, da namenoma lažem, ko govorim o slovenskem ozemlju. Nekje v knjigi (op. ur. avto-biografija v italijanščini Il figlio di nessuno), na strani 31 tudi o tem jasno pišem. Ko so Italijani rekli, da gredo osvobodit Trst, so to storili v imenu nekega iredentizma, pravili so da gredo osvobodit Trst in nekatera istrska mesta. Vedno pa so pozabljali oz. nikoli niso omenjali, da je bilo ozemlje, ki gre od Trsta do Julijskih Alp popolnoma slovensko. Za časa avstrijske dominacije ni bilo nobenega otoka italijanstva. Ozemlje od Trsta
do Triglava je bilo, kot sem napisal v knjigi, slovensko.
PROTIITALIJANSKA USMERJENOST
Pisec članka tudi trdi, da sem pro-tiitalijan, kar mi doslej nihče v Italiji in niti v Trstu ni rekel. Štiriindvajset let sem učil italijanski jezik in literaturo na slovenskih višjih srednjih šolah. Gre za njegov zaključek, na podlagi resnic, ki jih objavljam v svojem »testamentu« (oporoki). Gre za poglavje, ki zaobjema 10 strani, v katerem je zbrano moje gledanje na svet, na religijo in tudi na resnico, ki se tiče mene, kot nacionalno zavednega Slovenca.
Na koncu pravim: Dajte brati dokumentacijo, ki jo je pisal tisti italijanski duhovnik, ki je videl, kako so po vaseh odpeljali moške. Petnajst so jih likvidirali takoj, druge pa so poslali v taborišče. Na Rab so poslali vse, žene, otroke, starce. Vse to navajam, ker želim dokazati, da bi to poglavje moralo biti zaobjeto v knjigah zgodovine, če ne tako potanko, ampak vsaj v glavnem, kar se je dogajalo četrt stoletja pred letom 1945. To je smisel tega poglavja. Te tematike ni niti v slovenskih knjigah za poučevanje zgodovine. Knjige zgodovine za višje srednje šole v Sloveniji nimajo navedenih teh podatkov in te resnice, kaj smo mi pravzaprav pretrpeli in kaj se je potem zgodilo.
NASE KNJIGE
Slovenski telefonski imenik 2012
Dvomim, da je še katera druga slovenska skupnost v svetu, ki premore lasten telefonski imenik, izdan po vseh pravilih sodobne knjige. Če obstoja, bi bilo zanimivo, da bi zvedeli zanj. Če ne, smo pa res lahko ponosni na ta poseben znak naše povezanosti in organiziranosti.
Dolgo let smo že potrebovali nov imenik. Selitve, nove družine, spremembe številk in tudi naselitev ... Mnogi rojaki so nagovarjali osrednje društvo, naj se vendar spusti v to pustolovščino, ki jo brez dvoma predstavlja priprava take knjige.
Osrednje društvo Zedinjena Slovenija je imelo stalno pred očmi ta projekt in odborniki so večkrat mislili, kako bi se ga dalo izpeljati. Vsakdo mora priznati, da je priprava takega imenika izredno delo, ki zahteva mnogo potrpljenja, vztrajnosti, natančnosti, pa tudi sredstev. Zbiranje podatkov, priprava celotnega imenika, oblikovanje in tisk so postopki, ki zavzamejo časa in napora.
Že ob zaključku leta 2010 je društveni referent za tisk, lic. Franci Markež, predložil podroben načrt za pripravo te knjižice in se postavil na čelo izvedbe. Prevzel je delovno in finančno odgovornost imenika. Odbor je navdušeno potrdil načrt in koncem marca 2011 smo v našem časopisju lahko brali oglase, s katerimi smo vabili rojake, naj se prijavijo in nam sporočijo svoje podatke; podjetnike in profesionalce pa, naj na straneh imenika ponudijo svoje izdelke in storitve.
Iniciativo je podprl tudi Medorganizacijski svet in predsedniki Domov so izvedli akcijo v okviru svojih društev. Koordinator projekta je tudi obiskal vse naše Domove in navduševal za akcijo vpisovanja. Oglase smo naročili tudi na radijskih oddajah. Ni manjkalo osebnih iniciativ. Končno je pripravljalna skupina v zbiranje podatkov vpletla tudi
mrežo raznašalcev našega tiska.
Dodatno delo je bilo prepisovanje in posamezno preverjanje vsakega izmed vpisanih podatkov.
V začetku decembra lanskega leta je bila knjiga vendar dokončana. S božičnim izvodom Svobodne Slovenije so izvod zastonj prejeli vsi, ki so bili z naročnino na tekočem. Ostalim je na razpolago v nakup.
Knjižica je zanimiva. Vsebuje kar 170 strani praktičnega formata (10,5 x 20 cm). Po uvodnem kazalu najdemo seznam vseh slovenskih ustanov v Argentini, z naslovi in telefoni. Sledijo izseljenske ustanove v Sloveniji, naslovi in telefoni slovenskih škofij ter Slovenskih katoliških misij v Evropi. Posebno poglavje predstavlja seznam najvažnejših slovenskih ustanov po vsem svetu. Drugo zanimivo poglavje je seznam (s telefoni, naslovi in e-naslovi) slovenskega veleposlaništva in častnih konzulov v Argentini. Sledijo konzulati Republike Slovenije v Južni Ameriki ter veleposlaništva in konzulati RS po svetu. Nato še nekaj praktičnih podatkov, potrebnih in koristnih telefonskih številk; pa še spremembe okrajnih kod, ki se izvajajo v Argentini.
Glavni del predstavlja »Osebni imenik« z nad 1.500 podatki. Zaključi pa to monumentalno delo strokovni in trgovski del.
Razumljivo je, da se je kljub vestnemu in natančnemu delu vrinila kakšna pomota. V društvu že pripravljajo akcijo, za ugotovitev in popravo (dopolnitev) podatkov.
Knjigo je oblikoval Federico Homps, tiskala pa Imprenta IMGRAF. Rojaki jo lahko dobe (po ceni 40.-pesov) v društveni pisarni in pri poverjenikih v vseh okrajih.
Seveda, Zedinje-ni Sloveniji, vodji projekta in sodelavcem iskrene čestitke!
-e. -t.
prireditve v letu 2012
Na prvi letošnji seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala v petek, 16. Marca v prostorih Slovenske hiše, so prisotni predsedniki in delegati naših Domov in organizacij potrdili program prireditev naše skupnosti za letošnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli in upoštevali udeležbo na raznih srečanjih.
24.	3. Začetek praznovanj Hladnikovega doma
25.	3. Občni zbori San Justo, San Martin, Slomškov dom in Hladnikov dom
I.	4. Cvetna nedelja
5.	4. Obredi velikega četrtka v Slovenski cerkvi
6.	4. Obredi velikega petka v Slovenski cerkvi
7.	4. Obredi velike sobote v Slovenski cerkvi
8.	4. Velika noč
14.	4. Članska večerja v Slomškovem domu
15.	4. Občni zbor Zedinjene Slovenije
21.	4. Biserni jubilej adroguejskega zavoda
22.	4. Občni zbor Pristava
28.	4. Veselica v San Martinu 29/30. 4V Mladinski izlet
1. 5. Športni dan v Lanusu
6.	5. 52. Obletnica v Carapachayu
12.	5. Ponovitev igre v Carapachayu
13.	5. Romanje v Lujan
19.	5. Pevsko-glasbeni večer
20.	5. 52. Obletnica v San Martinu
25.	5. Zvezni športni dan na Pristavi
26.	5. Mladinski ples v Slomškovem domu
26.	5. Prireditev ob obletnici v Slovenski vasi
27.	5. Žegnanje v Slovenski hiši
3. 6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije 10. 6. Procesija sv. Rešnjega Telesa 17. 6. Očetovski dan
20.	6. Športni dan SDO-SFZ
23.	6. Praznik slovenske državnosti
24.	6. Krajevne Domobranske, ali po dogovoru
1. 7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju --/-- Koline v Hladnikovem domu
7.	7. Igra ali kaj drugega v Slomškovem domu
8.	7. Mladinski dan v San Martinu
21.	7. Cafe Koncert v Slovenski vasi
22.	7. Prijateljski asado za Madagaskar v Našem domu v San Justo
29.	7. Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca 5. 8. Igra v Slovenski vasi
II.	8. Ob taktu barv X v San Martinu
12. 8. Mladinski dan v Slomškovem domu 18/19. 8. Mladinsko duhovno srečanje 19. 8. Romanje v Lourdes
25.	8. Zabavni večer na Pristavi
26.	8. Mladinski dan v Carapachayu
1.	9. Rock-klet v San Justu
2.	9. Dan Zveze slovenskih mater in žena --/-- Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce
9.	9. Mladinski dan v Našem domu v San Justo
15.	9. 60-letnica Rožmanove šole v San Martinu
16.	9. 51. Obletnica Slomškovega doma 21/23 9.Duhovne vaje za može in žene
22.	9. Igra v Slovenski vasi --/-- Septemberfest v San Martinu
23.	9. 60. Mladinski dan v Slovenski vasi
29. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku
6.	10. Orlek Rock festival starih v San Martinu
7.	10. Mladinski dan na Pristavi --/-- 35. Obletnica pri Svetogorski Mariji
13.	10. Orlek Rock festival mladih v San Martinu
14.	10. 56. obletnica v Našega doma v San Justu
20.	10. Oktoberfest v Carapachayu
21.	10. Materinski dan
28. 10. 45. Obletnica na Pristavi + SLOVENSKI DAN
3.	11. Šolski izlet
4.	11. Zvezni mladinski dan v San Justo 10. 11. Zaključek SSTRMB
17.	11. Rifa v San Justu
18.	11. 60. Obletnica društva Slovenska vas
24.	11. 3. Evropski večer v Carapachayu
25.	11. Nedelja Kristusa Kralja
1.	12. Veselica narodnih plesov na Pristavi
2.	12. Občni zbor SFZ/SDO
8.	12. Prvo sveto obhajilo
16. 12. Duhovna obnova za žene in može --/-- Božični
koncert v San Martinu
24. 12. Božična polnočnica
31. 12. Silvestrovanja
OPOZORILO: na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave, državnega praznika, že-gnanja in misijonske tombole NE SME BITI DRUGIH
prireditev.
Pravljice danes
Moderni tehnološki svet je preko interneta odprl otroškim očem (in glavam) neverjetne dimenzije. Vendar jim ni zamoril sposobnosti (in okusa) do pravljic in pripovednikov, ki jim na krilih fantazije odpirajo drugačen - pravljični svet.
Tega se dobro zavedajo v Sloveniji, kjer knjigam (in pšravljicam) posvečajo veliko pozornost. Kako je pa to med nami?
Na več ljubljanskih prizoriščih bo med tem petkom 23. marca in 30. t.m. potekal 15. pripovedovalski festival Pravljice danes. Kot je na novinarski konferenci povedala sooblikovalka programa Anja Štefan, tudi letošnja izdaja ponuja med mlajšim, starejšim in strokovnim občinstvom dobro sprejet program prostega pripovedovanja zgodb iz vsepovsod.
Osnovni vodili festivala sta različnim skupinam poslušalcev s prosto pripovedjo ponuditi zgodbe iz slovenskih in svetovnih ljudskih izročil, hkrati pa utreti pot v današnji čas z govorjeno besedo. Anja Štefan, tudi pesnica, pisateljica in pravljičarka, se je ob pričujoči 15. izdaji festivala ozrla na prehojeno pot. Kot je dejala, je festival izraz dostojnega vztrajanja organizatorjev, nastopajočih in občinstva, ki je pustilo opazne sledi pri negovanju pripovednega izročila iz Slovenije in od drugod. Festival je prevzel pomembno vlogo pri razširjanju priljubljenosti pravljičarske umetnosti med
nove sredine, med njimi pedagoge in knjižničarje. Iz festivala se je razvila tudi pri-povedovalska skupina Godec in gobec. Ob začetkih so se morali boriti za občinstvo in zainteresirane nastopajoče, zdaj pa vstopnice za nekatere dogodke poidejo še pred začetkom festivala. Nastopajoči iz preteklih festivalov se vračajo, hkrati vsako leto povabijo nove goste. Tako bo letos na festivalu gostovala gonilna sila estonskega pripovedovalskega gibanja, Pirret Päär. Z občinstvom bodo ob spremljavi Tuule Kann na tradicionalnem strunskem glasbilu kannel delila estonske pripovedi, glasbo in pesmi.
Festival, razdeljen v sklop za odrasle in otroke, ima tudi razvejan brezplačen spremljevalni program. V okviru slednjega bo pripravili dva večera, program Hiša pravljic v Kinodvoru ter dogodke za predšolske otroke z lutkarji in drugimi ustvarjalci v Slovenskem etnografskem muzeju.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bodo sodelavci Radia Študent v živo izvedli svoj pravljični program Za 2 groša fantazije. Za vse pripovedovanja željne prostovoljce se bo po vzoru britanskih pripovedoval-skih klubov odprla tribuna Krik-Krak. V Štihovi dvorani bo festival s pravljicami tudi obkrožil svet. Osem ustvarjalcev se bo predstavilo s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini, k zgodbam pa primaknili drobce mater-nega jezika, verze in, kot napovedujejo organizatorji, morda še melodije. Kot je poudarila Štefanova, ustvarjalcem pomembno podporo predstavlja Cankarjev dom, ki pri organizaciji festivala sodeluje s Slovenskim etnografskim muzejem. Po vzoru festivala Pravljice danes so tudi po drugih slovenskih krajih začeli s pripravljati s pravljicami obarvane dogodke, med drugim v Izoli, Rušah, Motniku pri Kamniku in Trbovljah.
ENCIKLOPEDIJA BRITANNICA
Le v digitalni obliki
N aj starejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku Enciklopedija Britannica bo prenehala izhajati v tiskani obliki.
Založniki ciklopedije,
slovite en-ki je v 244
letih izhajanja svoj obseg razširila s treh na 32 zvezkov, se bodo po napovedih posvečali le še nadaljnjemu izpopolnjevanju ponudbe njene digitalne in spletne različice. Podjetje, ki je Enciklopedijo Britannica nekoč prodajalo neposredno „od vrat do vrat", trenutno skoraj 85 odstotkov svojih prihodkov ustvari s prodajo prek spleta. Kot je dejal direktor podjetja Encyclopaedia Britannica Jorge Cauz, zato odločitev za prenehanje tiskanja ni bila nepričakovana. Po poročanju britanske BBC je podjetje nedavno ponudilo tudi digitalno različico svojih enciklopedij za tablične računalnike. Na odločitev je, poleg sprememb v nakupovalnih
navadah, močno vplivala tudi možnost ažurnega posodabljanja informacij v digitalnem okolju in želja rednih uporabnikov, ki jim ljubša spletna različica. »Tiskana enciklopedija je zastarela že v trenutku, ko pride iz tiskarne,« je dejal Cauz. Zvezke Enciklopedije Britannica so med trde platnice zadnjič vezali leta 2010, v zadnjih letih so se v veliki meri posvečali tudi razvoju izobraževalne programske opreme. Za tiskano Enciklopedijo Britannica je bilo najuspešnejše leto 1990, ko so prodali 120.000 kompletov. Prodaja je že šest leta zatem padla na številko 40.000. Podjetje je z raziskovanjem digitalnega založništva začelo že v 70. letih. Prve enciklopedije na zgoščenki so izdali leta 1989, pet let kasneje pa še spletno različico. »Vsak mesec smo primora-
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Potrpežljivost
Vedno nam pride prav, če jo imamo. Potrebujemo jo vedno in povsod, z nami samimi in z vsemi, kakor vsakdanjo hrano. Zelo nam olajša življenje. Pa ne pride sama od sebe. Moramo se zanjo potruditi in se je učiti vse življenje, če hočemo, da nam bo to bolj znosno.
Najprej moramo biti potrpežljivi z nami samimi, s seboj. To pomeni, da moramo najprej prenašati sami sebe. Če tega ne zmoremo s seboj, bomo to še težje storili z drugimi. Sebe moramo videti in vzeti takšne, kakršni pač smo. Nizki ali visoki, lepi ali grdi, priljubljeni ali ne, bogati ali revni, zdravi ali bolni, mladi ali stari, takšni ali drugačni. Smo kar pač smo. Takšni smo in ne moremo biti drugačni. Moramo pač storiti vse, da postajamo boljši, bolj koristni in bolj uspešni. Graditi moramo na tem, kar smo, ker pač taki smo. To je resnično in realno. Lahko postanemo (in to tudi moramo) boljši in koristnejši, sebi, družini ali skupnosti. A imeti moramo zelo veliko mero potrpežljivosti sami s seboj.
Moramo pa prenašati tudi druge, če hočemo v vseh vrstah družbe, z njim živeti. Gotovo je to najprej v družini. Mož in žena sta in nista eno. Če bi bili bolj popolni ljudje, kar nismo, bi bilo to bolj mogoče. Lažje bi prenašali drug drugega, če bi imeli več potrpežljivosti. Isto velja zanju za razumevanje in vživljanje v otro-
ke. Narava sama že poskrbi, da je to lažje v mladih kot pozneje v starejših letih. Poskrbeti moramo, da se bodo otroci pravilno sprejeli med seboj, se prenašali in bili potrpežljivi, da se bodo lepo dopolnjevali in bodo potrpežljivi z razlikami, ki jih vidijo in najdejo na drugih. Vse to naj pripomore, da je družina čim bolj idealna.
Velika potreba potrpežljivosti je v vseh vrstah skupnega življenja. Povsod in vedno smo ljudje, v redovniških družinah ali izven njih. Potrebno je biti potrpežljiv z vsemi, če je res tisto, kar pravijo, da prideš v redovniško skupnost, ne da bi druge poznal, živiš z njimi ne, da bi jih ljubil in v njej umrješ, ne da bi bil objokovan. Potrpežljivosti nikar ni odveč.
Vse to drži tudi v naši skupnosti. Smo iz vseh vetrov, z dobrimi in drugimi lastnostmi, bolj vzgojeni in ne toliko, in tako naprej ... V svet smo odšli vsi iz istih vzrokov. Znašli smo se tu v enakih ali podobnih razmerah. Na sebi nosimo isti pečat izseljencev. Mladina si tu ustvarja svoj dom, družino in prihodnost. Okolje po svoje vpliva na vse. Živeti moramo skupaj in čim bolj povezani. Več je tega, kar nas druži, kot onega, kar nas loči. Prav zato moramo veliko potrpeti, se veselo prenašati in biti izredno potrpežljivi. Tega ne bomo potrebovali takrat, ko in če bomo vsi svetniki v nebesih.
Če je Bog z nami potrpežljiv, nas prenaša, na nas računa in z nami potrpi ter nas čaka, skušajmo še mi biti na podoben način z našimi in z onimi, ki niso. Le tako bomo vsi prispeli do cilja.
Spanje in kakovost življenja
ni odgovarjati na tisoče vprašanj, zastavljenih osebno, po telefonu ali prek spleta. In to moramo storiti hitro, kot je le mogoče,« je za BBC povedal Richard Reyes-Gavilan iz Javne knjižnice Brooklyn. Založniška podjetja se tudi sicer posvečajo povečanju prepoznavnosti v spletnem okolju, da bi si izborila svoj del pogače na tem naglo rastočem trgu, piše BBC. Časopisna podjetja, revije in tudi knjižni založniki zadnja leta ponujajo spletne različice svojih produktov, saj vse več bralcev do informacij dostopa s tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni. Zadnjih 32 zvezkov Enciklopedije Britannica je do razprodaje zalog naprodaj za 1.395 dolarjev (1.068 evrov). Podjetje bo odločitev o opustitvi tiskanja pospremilo z brezplačno dostopnimi vsebinami na svoji spletni strani za teden dni.
Tudi v Sloveniji je 16. marec obeležen kot svetovni dan spanja. Različne zdravstvene organizacije ob tem opozarjajo na motnje spanja, ki so zelo pogoste in predstavljajo velik problem. V Sloveniji je ob dnevu spanja zaživela akcija, ki želi opozoriti na to, da pomanjkanje spanja znatno poveča tveganje za prometno nesrečo.
Motnje spanja po statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov svetovnega prebivalstva in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Opisanih je približno 80 različnih motenj spanja, ki lahko prizadenejo vsakega od nas. Najpogostejše so nespečnosti, sledijo motnje dihanja med spanjem.
V slovenski skupini za spanje letos opozarjajo predvsem na dejstvo, da je zaspanost vzrok za kar petino prometnih nesreč. »Pomanjkanje spanja je ena-
ko kot alkohol. Prihaja do nesreč. Več jih je pri mladih, več jih je v nočnem času, ko je naša notranja biološka ura naravnana na to da spimo in nimamo hitrih reakcij,« poudarja predsednica skupine Leja Dolenc Grošelj. Zato so pripravili akcijo Postanek je pomembnejši od poti. Z njo na različne načine opozarjajo, naj se pred daljšo vožnjo spočijejo, med vožnjo pa naj se na vsaki dve uri ustavijo za dodaten počitek. V sklopu akcije poteka tudi epidemiološka študija o zaspanosti med
vožnjo. Zajela bo 100.000 anketirancev. »Novinarji me vedno sprašujejo, koliko je zaspanosti pri nas. Ne vem. Do zdaj nismo imeli nobene epidemiološke študije. Imeli so jo Avstrijci, Nemci, Italijani in Američani, pri nas pa je ni bilo,« je pojasnila. Kljub temu Dolenc Grošljeva meni, da se Slovenija po pogostosti motenj spanja ne razlikuje od ostalih evropskih držav.
Ob tem velja omeniti, da bomo na ravni stare celine zaznamovali tudi dan narkolepsije. To je tudi ena od motenj spanja, ki ni zelo pogosta. Prizadene približno enega na 2.000 ljudi.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Slovenci v Argentini
Osebne novice
Poroka. Zakonsko zvezo sta sklenila pri Mariji Pomočnici v Don Bosco Franc Šuštarič in Štefka Ovniček. Za priči sta bila Jure Puhek in Jože Ov-niček. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče na novi življenjski poti.
SANJUSTO
Med nami vstaja nov slovenski dom
Novi slovenski dom, ki ga gradi zadruga Naš dom v San Justu, že kaže svojo lepo končno obliko ki ne bo v veselje in ponos samo rojakom v San Justu in okolici, ampak vsej slovenski skupnosti v Argentini.
Dela pri graditvi doma vidno napredujejo. Tako so delavni in požrtvovalni rojaki dne 1. marca t. l. zalili železobetonsko konstrukcijo v sprednjem delu Našega doma v izmeri približno 430 kv. metrov. Po končanem delu so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je doslej zalite že nad 700 kv. metrov železobetonske konstrukcije. Zgrajeno je že stanovanje za hišnika ter velika soba za šolo, prav tako prostori za skladišče in ostale pritikline. Skupna dogotovljena površina znaša 300 kv. metrov.
SAN MARTIN
1. sestanek sanmartinskega odseka SFZ je bil
v nedeljo, 11. marca v Slovenskem domu v San Martinu. Predsednik Janez Hren je v otvoritvenem govoru podal program kulturnega in športnega dela v letošnjem letu, nato pa je Marijan Marolt predaval o lepotah Slovenije.
VSAK TEDEN ENA NE ZABI!
E. Grangl
Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate.
Domovina, domovina, vseh imen najslajši glas, nam najdražja si svojina, po vsem svetu pravi kras!
Trst, Gorica, Gospa Sveta, Adrije cvetoči raj, vam prisega je zapeta: Naša last ste vekomaj!
Svobodna Slovenija, 23. marca 1962 - št. 12
RESUMEN DE ESTA EDICION
NOVI DIREKTOR ARHIVA RS
Vlada je razrešila direktorja Arhiva RS Dragana Matica in na njegovo mesto imenovala Jožeta Dežmana. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar, je temu verjetno botrovalo dejstvo, da je Matic pred referendumom o arhivih zagovarjal drugačno stališče kot sedanje vladne stranke.
NOVA TOVARNA PIPISTRELOV
Tik ob letališču na Rojcah v Gorici so slovesno položili temeljni kamen za novo tovarno slovenskega proizvajalca vrhunskih lahkih letal Pipistrel. V odsotnosti prvega moža podjetja Iva Boscarola so novo pridobitev za Goriško pozdravili predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo in lokalni politiki. V novi tovarni ajdovskega Pipi -strela bodo na 10.000 kvadratnih metrih pokritih površin izdelovali novo štirisedežno letalo Panthera.
LAHEN POTRESNI SUNEK
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so 17. marca ob 19. uri in tri minute zabeležili zmeren potresni sunek, ki so ga čutili prebivalci Dobrepolja in okolice. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 26 kilometrov južno od Ljubljane, v okolici Velikih Lašč.
RAZPUSTITEV ALI »ODHOD V ILEGALO«?
Po sestanku upravnega odbora Foruma 21 je z mesta sekretarke društva odstopila Nevenka Črešnar Pergar. Črešnar Pergarjeva je izstopila tudi iz Foruma 21, na seji pa so se na pobudo predsednika društva Milana Kučana pogovarjali tudi o tem, da bi forum začasno nehal delovati, a se za to niso odločili.
MANJ NAROČIL, UKINITEV NOČNE IZMENE
V novomeškem Revozu, kjer v zadnjih mesecih beležijo zmanjšanje naročil z evropskega trga, so pojasnili, da bodo predvidoma 26. aprila ukinili polovično nočno izmeno. Z omenjenim ukrepom bodo odpustili skoraj 80 redno zaposlenih in nekaj več kot 50 zaposlenih za nedoločen čas, hkrati pa bo ob delo 200 agencijskih delavcev.
BREZPOSELNOST V JANUARJU
Statistični urad je objavil, da se je stopnja registrirane brezposelnosti januarja v primerjavi z decembrom lani zvišala za 0,4 odstotne točke na 12,5 odstotka. Približno tako visoka stopnja brezposelnosti je bila v Sloveniji nazadnje februarja 2000, ko je bila 12,6-odstotna, vendar pa je bilo takrat 18.000 manj delovno aktivnih oseb.
PO SVETU
GRČIJA PREJELA POMOČ
Začasni sklad za zaščito evra (EFSF) je Grčiji izplačal 5,9 milijarde evrov, je iz virov blizu omenjenega sklada izvedela nemška tiskovna agencija dpa. Gre za prvo izplačilo iz naslova drugega programa pomoči, v okviru katerega so države z evrom in Mednarodni denarni sklad (IMF) Atenam do leta 2016 obljubili skupno 172,7 milijarde evrov. Evroskupina je drugi program pomoči Grčiji zagnala potem, ko je Atenam uspelo v dogovoru z zasebnimi upniki in preko zakonodajne prisile zagotoviti odpis dolga v višini okoli 105 milijard evrov. Z odpisom in novim programom javne pomoči naj bi se grško dolžniško breme do leta 2020 z okoli 160 zmanjšalo na 117 odstotkov bruto domačega proizvoda. Grčija je potrebovala sveža finančna sredstva, saj so ji v torek v plačilo zapadlo 14,5 milijarde evrov dolga. Del teh sredstev so ji zasebni upniki odpisali, del pa jih bo poplačala z to prejeto pomočjo.
NOVI NEMŠKI PREDSEDNIK
Nemška zvezna volilna skupščina je za novega predsednika po odstopu Christiana Wulffa izvolila Joachima Gaucka. 72-letni Gauck je prejel 991 od 1232 oddanih glasovnic, je sporočil predsednik bundestaga Norbert Lammert. Glede na to, da so nemške politične stranke dosegle širok konsenz o kandidatu, je bila prepričljiva podpora nekdanjemu borcu za človekove pravice Gaucku v 1240-članski volilni skupščini vnaprej pričakovana. Novi nemški predsednik bo pred parlamentom predvidoma zaprisegel v petek. Gauck sicer ne uživa le podpore politikov, pač pa tudi ljudi. V anketi, opravljeni za javno televizijo ARD, je Gaucka kar 80 odstotkov ljudi označilo za zaupanja vrednega. Številni upajo, da bo nekdanji borec za človekove pravice uspel spet dvigniti ugled sicer precej ceremonialne funkcije nemškega predsednika, ki naj bi služil predvsem kot neke vrste moralni zgled.
NOV IZBRUH ETNE
Ognjenik Etna na Siciliji je v nedeljo znova začel bruhati lavo in pepel. Po poročanju italijanskih medijev se
nad ognjenikom vije sedem kilometrov visok oblak dima in pepela, potok lave pa teče v nenaseljeno dolino Valle del Bove. To je že četrti izbruh s 3350 metri najvišjega in najdejavnejšega evropskega vulkana.
JAPONCI ZA ZAPRTJE ELEKTRARN
Velika večina Japoncev, natančneje 80 odstotkov, se je v zadnji anketi izrekla za ukinitev uporabe jedrske energije v državi. Raziskava je razkrila tudi, da Japonce še naprej močno skrbi stanje jedrske elektrarne v Fukušimi, ki sta jo marca lani močno poškodovala potres in cunami. Kar 80 odstotkov Japoncev se zavzema za to, da bi država zmanjšala svojo odvisnost od jedrske energije in se ji na daljši rok povsem odrekla. Ob tem pa jih 53 odstotkov kot realističen scenarij na kratek rok podpira možnost, da bi nekatere zaustavljene jedrske reaktorje znova zagnali v primeru povečanih energetskih potreb. Na Japonskem trenutno delujeta le dva od obstoječih 54 reaktorjev. Vsi naj bi dokončno prenehali delovati do konca aprila, 61 odstotkov v anketo vključenih Japoncev pa nasprotuje ideji, da bi jedrsko opremo in tehnologijo prodali v tujino.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn in Alenka Prijatelj. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
INICIO DE CLASES
El sabado 17 de marzo comenzo en los diferentes centros eslovenos el ciclo lectivo 2012 de los cursos de idioma. Ahora habra que despertarse temprano los sa-bados y durante la semana resolver las tareas, estudiar y profundizar el conocimiento del idioma de nuestros ancestros. El domingo 18 tuvo lugar el acto de apertura en el centro capitalino, con la misa en la iglesia Marija Pomagaj. La referente de la Asociacion Eslovenia Unida para los cursos eslovenos, Sra. Alenka Prijatelj, dijo unas palabras antes de la representacion teatral de la obra Pepelka. De su saludo podemos resaltar la frase del beato obispo Slomšek (en septiembre de este ano, se cumple el 1 50s aniversario de su muerte): una le-ccion de oro vale mas que el propio oro. Los cursos no solo ensenan el idioma, sino que educan a los ninos en valores. A los padres les remarco la importante tarea de transmitir y ensenar la lengua eslovena a sus hijos. Tam-bien resalto la importancia de esforzarse por ampliar el lexico, que se reduce al no ser el esloveno el idioma cotidiano en las conversaciones. Por lo tanto, cuando ayuden a sus hijos en las tareas, 'refresquen' las palabras, busquen nuevas expresiones, para seguir cuidando el tesoro que es la palabra eslovena y su ejemplo valdra mucho mas que mil palabras al viento. (Pag. 1)
MALAS PERSPECTIVAS ECONOMICAS
Segun las estimaciones de la Oficina de Analisis Macroeconomico y de Desarrollo (UMAR, sus siglas en esloveno), el PBI de Eslovenia se contraera este ano en un 0,9 por ciento. El director de UMAR, Boštjan Vasle afirma que la situacion economica de este ano se de-teriorara, pero se espera que en los proximos anos me-jore. Las predicciones tambien senalan que la unica actividad economica positiva seran las exportaciones. El director recalco que algunos pafses de la UE comen-zaron a recortar el deficit del gobierno y Eslovenia no lo hizo; esto significo un deterioro en la perspectiva de crecimiento economico. Los salarios en el sector priva-do aumentanan en terminos nominales un 0,4 por ciento mientras que en el sector publico la UMAR prono-stica que se mantendnan congelados, incluso en el se-gundo semestre de 2012. La Oficina de Analisis Macro-economicos espera una inflacion de precios del 2 por ciento, por lo cual los salarios en Eslovenia caenan en terminos reales un 1,2 por ciento. La perspectiva sobre la situacion del mercado laboral es negativa. El numero de desempleados se espera que aumente de 111 mil a 119 mil, y la tasa de desempleo aumentana del 11,8% al 12,9%. Vasle afirmo que el PBI crecera el proximo ano un punto porcentual y en 2014 ya un 2,2%. El crecimiento esta condicionado a la consolidacion de las finanzas publicas, si no existiese dicha la voluntad, la actividad economica disminuira de forma continua. El gobierno adopto importantes propuestas a las disposici-ones de la Ley de la regla fiscal. El ministro de finanzas Janez Šušteršič dijo que la nueva norma permite crear excedentes en el presupuesto en epocas de crecimiento economico para poder cubrir el deficit creado por el Estado en tiempos economicos difciles. (Pag. 1)
iPARA AGENDAR!
En la pagina 3 de este numero se publica el calen-dario de actividades de los centros eslovenos, que fuera aprobado por el Consejo inter-organizacional (Medor-ganizacijski svet) el pasado viernes 16 de marzo. En el cronograma se destacan las principales actividades de los centros eslovenos de Capital, Carapachay, Castelar, Lanus, Ramos Mejfa, San Martin y San Justo, ademas de la Mision pastoral eslovena y otras organizaciones que participan del Consejo. Entre todas las actividades se pueden destacar dos festejos conjuntos: el Slovenski dan en Pristava el 28 de octubre y, una semana mas tar-de, el Skupni mladinski dan en San Justo. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Celovška založba razglasila stečaj
3 milijone iPadov
valutni tečaj v slovenji
21. marec 2012
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,31 KAD dolar 1 EVRO 5,79 ARG peso
Ali bodo res s časom knjige izginile? Ali je papir res obsojen na počasno a gotovo smrt? V tej zgodbi se je nov korak izvedel v Celovcu. Založba Wieser je namreč v torek 14. marca pri celovškem Deželnem sodišču razglasila stečaj.
Ustanovitelj in založnik Lojze Wieser je ob tem dejal: »Nisem videl več nobene druge možnosti.« Dolg založbe, ki si je ime med drugim ustvarila z izdajanjem serije »Europa erlesen« (Razbrati Evropo), znaša več kot 800.000 evrov. Wieser želi po sanacijskem postopku, v katerem bo upnikom ponudil poplačilo 20 odstotkov dolga, dejavnost nadaljevati preko drugega podjetja, neobremenjenega z dolgovi. Wieser je založbo s sedežem v Celovcu ustanovil pred 24 leti. V zadnjih dveh letih se je ta spopadala z vedno večjimi težavami, do katerih je privedel tudi padec prodaje knjig in zmanjšanje subvencij v vzhodnoevropskih državah. »Vse, kar sem dodatno zaslužil, s predavanji ali literarnimi večer, sem vložil v založbo, vendar
tako preprosto ne gre več naprej,« je pojasnil Wieser. Založniška dejavnost se bo brez prekinitve nadaljevala. Založba ima obveznosti v glavnem do bank, s katerimi se je glede poplačila dolga začela dogovarjati že pred razglasitvijo stečaja. Od ustanovitve je založba Wieser izdala okrog 1000 knjižnih naslovov v skupni nakladi okrog 1,3 milijona izvodov. Samo v seriji »Europa erlesen« so objavili skoraj 10.000 tekstov več kot 3000 avtoric in avtorjev, ki zastopajo 50 različnih jezikov. Za Wieserja je bilo založniško delo več kot le izdajanje knjig. »Gre za razumevanje drugih, drugega, za priznavanje raznolikosti, ki se odraža skozi različne jezike,« je dejal Wieser, ki svojo vlogo razume tudi v posredovanju med različnimi kulturami in jeziki.
DAROVALI SO
OSEBNE NOVICE
Poroka
V soboto, 17. marca sta Carmen v Canuelas poroči
OBVESTILA
SOBOTA, 24. marca: Začetek praznovanj 60-letnice Hladnikovega doma. Ponovitev igre Plešasta pevka.
NEDELJA, 25. marca: Referendum o družinskem zakoniku, na veleposlaništvu RS (Av. Santa Fe 846, 6. nadstropje) od
9.	do 17. ure.
Občni zbor v Našem domu v San Justo, ob
10.	uri. Ob 13. uri kosilo Zveze slovenskih mater in žena.
Občni zbor društva Slovenska vas, po maši v Hladnikovem domu.
Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu, po maši.
Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejii, po maši.
SREDA, 28. marca: Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 31. marca: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 14.45 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 1. aprila: Cvetna nedelja ČETRTEK, 5. aprila: Obredi velikega četrtka, v cerkvi Marije Pomagaj
PETEK, 6. aprila: Obredi velikega petka,
v cerkvi Marije Pomagaj SOBOTA, 7. aprila: Obredi velike sobote, v cerkvi Marije Pomagaj NEDELJA, 8. aprila: Velika noč SOBOTA, 14. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Članska večerja v Slomškovem domu. NEDELJA, 15. aprila: Obči zbor Zedinjene Slovenije
ČETRTEK, 19. aprila: ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila nam bo ga. Vera Podržaj o »Življenju brez omejitev« (Nick Vujicic).
SOBOTA, 21. aprila: Biserna obletnica zavoda v Adrogueju, ob 19.30 sv. maša, nato pozdrav in zakuska v Slovenski hiši.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Druga stran vdora tehnologije na področje medijev in tudi kulture pa je gotovo pojav tretje generacije iPadov. Analitiki so sprva napovedali, da bo Apple letos prodal okoli 55,9 milijona novih iPadov, zdaj pa so to številko popravili.
Morda je na popravek v številki analitikov vplivalo dejstvo, da so šla prednaročila za nov, komajda predstavljen iPad kot za med. Njihova najnovejša napoved se glasi: Apple bo letos prodal 65,6 milijona tablic tretje generacije. Vse pa je presenetil tudi ta konec tedna, saj je podjetje prodalo kar tri milijone novega modela iPada, torej milijon na dan.
Applov izvršni direktor, Tim Cook, ki je nasledil pokojnega Steva Jobsa, je nedavno predstavil težko pričakovano najnovejšo različico iPada. Najnovejše napovedi kažejo, da bo Apple do leta 2013 prodal 90,6 milijona tablic, medtem ko je bila sprva ta številka precej nižja. Spremembo pa naj bi doživela tudi vrednost
delnice. Iz nedavno 568 dolarjev naj bi se povzpela kar na 710 dolarjev, zahvaljujoč novemu iPadu. Z njim pa naj bi si podjetje omogočilo tudi zasidranje položaja številka ena.
Prodajne številke iPada prejšnji konec tedna pa niso rekordne - ko je na prodajne police prišel zadnji model iPhona - iPhone 4S -, so ga v le enem vikendu prodali kar štiri milijone.
Da je novi model iPada zares vroč izdelek, kažejo tudi primerjave prodaje iPad 2. Ob prvem koncu tednu so, po poročanju Reutersa, prodali milijon iPadov 2, medtem ko so se prodajne številke za prvi model ob prvem koncu tedna zavihtele le do 300 tisoč. S prvim modelom so namreč potrebovali kar 80 dni, da so jih prodali tri milijone.
Novi iPad bo s tem koncem tedna prišel še v vrsto novih držav, zato si lahko podjetje obeta nove dobre prodajne rezultate.
Za Zvezo slovenskih mater in žena San Martin
je ga. Tinca Fajfar darovala 200.- pesov v dober namen. Bog plačaj!
se v cerkvi Nuestra Senora del la Andrea Boltežar in Danilo Hernan Volpedo. Nevesti sta bila za priče oče Marjan Boltežar in njena sestrična ga. Lučka Semr-su Santana, ženinu pa oče Juan Carlos Volpedo in mama ga. Ana Maria Na-vas. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče ter božjega blagoslova!
Novi diplomantki
Na buenosaireški univerzi (UBA) je 13. decembra Marjana Rožanec diplomirala in prejela naslov Contador publico.
Na Universidad Abierta Interamericana je 15. marca Lucijana Viktorija Čop diplomirala in prejela naslov Licenciada en kinesio-logia y fisiatria.
Novima diplomantkama želimo obilo uspehov!
Smrt
V Moronu je umrl Jose Ignacio Abalsamo Pre-šern (21); v Ramos Mejiji Mirjam Bajec roj. Grims (87); v Carmen de Patago-nes Vlado Telič (85).
Naj počivajo v miru!
SLOVENCI IN SPORT
najboljši dosezek v
ZGODOVINI SLOVENSKEGA ALPSKEGA SMUČANJA
Tina Maze si je po svoji tristoti tekmi v svetovnem pokalu v karieri zagotovila drugo mesto v skupnem seštevku pokala, kar je najboljši dosežek v zgodovini slovenskega alpskega smučanja, bronasto medaljo pa je osvojila v slalomskem seštevku. V slalomu na finalu v Sc-hladmingu je bila 13.
ŠE ENA SMUČARSKA KOLAJNA
Slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec je na finalu evropskega pokala v italijanski Pili v smuku
osvojila tretje mesto, kar je njena druga najboljša uvrstitev sezone v evropskih pokalih. Druga slovenska predstavnica Vanja Brodnik je končala na 17. mestu. V skupnem smu-kaškem seštevku evropskega pokala je Brodni-kova sezono končala na devetem, Štuhčeva pa na 18. mestu.
PRVO ODLIČJE ZA SLOVENSKI ŠAH
Ana Muzičuk, slovenska šahovska reprezen-tantka, je na evropskem prvenstvu v šahu, ki se je končalo v turškem Gazi-antepu, osvojila bronasto medaljo. To je prvo odli-čje za slovenski šah na
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se velikonočni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski pošti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali esloveniau@sinectis.com.ar
Po pošti ali osebno: Ramon L. Falcon 4158, Bs. As.
Velika noč je že pred vrati. Pohitite!
članskih evropskih ali svetovnih prvenstvih (v času obstoja Republike Slovenije; op. p.). Na EP mu je bil doslej najbližje Duško Pavasovič, ki je v Dresdnu v Nemčiji aprila 2007 osvojil četrto mesto.
»RODIL« SE JE NOV SLOVENSKI ATLET
Ameriški atlet Brent LaRue, ki ima slovensko državljanstvo in več kot dve leti živi v Sloveniji, bo lahko za svojo novo domovino nastopal že v letošnji sezoni. Njegova glavna disciplina je tek na 400 m ovire, za olimpijske igre v Londonu pa ima izpolnjeni normi B za teka na 400 in 400 m ovire. Štiriindvajsetletni Brent LaRue je poročen z nekdanjo slovensko tenisači-co Ano Jerman in od leta 2010 živi v Sloveniji. Prihaja iz mesteca Kernersvil-le v Severni Karolini; 13. julija lani je dobil slovensko državljanstvo. Ameriška atletska zveza je nato že 6. avgusta lani uradno obvestila Atletsko zvezo Slovenije, da lahko sproži vse ustrezne postopke na Mednarodni atletski zvezi (laaf) za njegov nastop za Slovenjo.
»Kdor Vame veruje vekomaj ne bo umrl.«
__ V globoki žalosti sporočamo, da nas je 3. marca zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded, gospod
Vlado Telič
Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Zalujoči:
žena Pepca roj. Pulko;
sinova Ladko in žena Marta ter Marjan z družinama; hčerka Adriana in mož Peter z družino;
vnuki: Jani, Marko, Tatjana, Marjan, Lorena, Romina, Emiliano in Nicolas; pravniki: Juanita, Martina, Delfina in Fausto
ter ostalo sorodstvo.
Carmen de Patagones, Buenos Aires, Maribor - Slovenija