ZORA GLASILO KATOLIŠKO-NHRODNEGA DIJHŠTVH LETNIK XV. - ŠT. 4. ZOBA IZHAJA VSAK MESEC 20 EGA TEH STANE CELOLETNA NAROČNINA K 4 -, :: ZA DIJAKE K 2 - :: KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI Vsebina: Stran Dijaštvo in socialno delo. (J. D.) (Konec.)..................................65 Avstrijski visokošolski boj 1.1908. (F. T. in pk.)................................67 Organizacija srednješolcev pri Poljakih (Dopis iz Krakova.) .... .... 70 Visokošolsko dijaštvo. Učite se slovenščine! — „Časopis pokrokoveho studentstva." — Katoliško vseučilišče na Irskem...................>'........ ■ Glasnik: Promovirali so. - Iz „Danice". - .Danica" 1907/08. - „Zarja"....... 76-77 Srednješolsko dijaštvo. Iz Celja. - Oališki srednješolci. — Bojkotiranje nemškega blaga mej poljsko srednješolsko mladino. — „Informator studencki" ........... 77—78 Listek. „Na smrt obsojeni?" — Nekaj o antropologiji. — I. mednarodni kongres za reformo nravne vzgoje. — Framasoni se klanjajo Piju X. — Listnica uredn. 79-80 Priloga „Prvi cveti": Spomini izza mladih dni. (Ksaver Meško)....................................9 Brodnik Matija. (Zorislav.) Slika. — (Konec.)................. 11 Ocene................................... Na platnicah: Ženljalne humoriste. — Iz Trsta. — XXI. občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju Slovenska dijaška zveza, Ljubljana, Frančiškanske ulice. — Slovensko katoliško akademično društvo „Danica", Dunaj, VIII., Schönborngasse 9, IV., 24. — Slovensko katol. akadem. društvo „Zarja", Gradec, Leechgasse 30. Uredništvo „Zore": Fr. Stele, phil., Dunaj (Wien) XVIII. ::: Schulgasse 30. III./19. ::: Naročnina naj se blagovoli pošiljati potom čekov pošt. hran. ali po nakaznici upravništvu „Zore", Ljubljana, pisarna Katol. tiskarne. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Podlesnik. Ženijalne humoriste so se izkazali zadnii čas radikalci na platnicah »Omla-dine«. Kar sapo mi je zaprlo, ko sem prečital v decemberski številki drugo stran ovoja te radikalne »štampe«. Jeli mogoče, da se radikalni možgani najbrž vslsd avtosugestije sem od rafexava-poww; - a tako hitro razvijajo in rastejo, da že v petek ne vedo, kaj so govorili v četrtek? Huda je, ako se človek sam po zobeh bije in se v protislovja zapleta, kakor se godi radikalnim voditeljem. Kdor resnico ljubi, si ušes ne maši, kdor se je pa brani, zaveže še oči, dragi duševni očetje in apostoli radikalizma. In namestu, da pripoznate z Wallensteinom: Ist's möglich, könnt' ich wirklich nicht mehr, wie ich wollte, in se zavedate nesoglasja vašega dela in idej, pa se zatekate k najprimitivnejšemu načinu reagiranja. Na sicer ne težke dokaze nemogočnosti in smešnosti radikalnega programa in delovanja odgovarja eksekutivni uredniški ženij zaničevalno in prezirljivo: Blagor ubogim na duhu. Mi (radikalci) niti ne odgovarjamo in hočemo še nadalje delovati za naš radikalni program. Vsak ve, kaj tiči v zabavljanju in takšnem pomilovanju. Zadrega, pomanjkanje stvarnega odgovora in pralne sode. Zadeli smo zopet s svojimi dokazi na kurje oko radikalnega ženija. Sicer pa že spoznavajo njihovi pristaši sami nevzdržnost stavljenih si načel. Večji del se jih pusti bona fide voditi čez »zlat« most radikalizma k monizmu in materijalizmu, drugi pa se prištevajo formalno k njihovim vrstam, ker so slučajno v njihovih društvih. Vprašajmo takšne ljudi: »Kaj se pravi: Vse za narod?« in logičen odgovor dobimo: »Za njegov blagor in prosveto.« »V čem obstoja ta blagor in pro-sveta? Kako hočete narod rešiti?« Dolgo ste se sicer v vprašanjih, katerim se človeška družba kakor posameznik nikdar ne izogne, ali z religijo ali brez nje, izvijali s kratkim in plitve glave zadovoljujočim geslom: »Ja, holt za narod«; a nazadnje, ko ste napeljali v strugo vode, ste morali tudi vi pokazati barvo. Pa še jasneje, ko danes, böte govorili, do tega vas hočemo prisiliti. Ne samo inter se in v kotičkih »Omladine«, temveč povsod v domovini böte morali oznanjati svoj evangelij jasno in brez zavijanja: Proč z nazadnjaško vero v Krista! Proč od etičnih načel, ki so napravile prvo in največjo revolucijo, socialno revolucijo ljubezni in svobode v človeštvu. Narod, glej, tu ti prinašamo novo kramarijo, naš radikalni program, opice in Häckla .... Prav radi vam verjamemo, eksekutorji radikalizma, da vas boli razkrin-kanje, da vam dokaz vaše konsekventne nedoslednosti, ki se kaže v besedah in dejanju, ni všeč. Ste pač nervozni še od takrat, ko ste skovali dol pri »Simelnu« program, katerega je nato krstil sifon in birmale sabljice . . . Zato se bo pa tudi vaš program v kratkem razcefral. Novo »preštrihana« barva se bo ogulila in pokazali se boste vredne učence z bolno filozofijo pogretega liberalizma. Tako se baje nameravajo T riglavani s Taborjani zliti v novo društvo. Radikalni program je samo provizoričen in ni še treba starih dedov in babic, ki bi pripovedovali o klaverni zgodovini in »osrečujočem« narodnem delu radikalcev. Izvajajoč princip: Vse za narod, ste razbili: Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, sv. Cirila in Metoda podružnico v Gradcu, skupen odsek slovenskih visokcšolcev v Gradcu in s tem zakrivili celo vrsto neuspehov. Isto-tam razpulili »Sokola«, zabavljali čez otroški vrtec, da bi zatrli vsako misel o njem, če ni bila »radikalna«. Ko je tega zmanjkalo, ste se vdinjali nemškim buršakom, zvesto opravljajoč podrepno službo do časa, ko so vas za plačilo do mala nabili. (Letošnji dogodki v Gradcu in na Dunaju.) Poskušali ste še bolj praktično delati za svoj program. Misleč si: Narod smo mi: Podpore na visokih "šolah so naše. Ženi j, ki vedno govoriš o »klerikalnih« študentih-kapitalistih, povej o letošnjih podporah pri »Slov. podpornem društvu v Gradcu«! Kdo je pisal za radikalce, ki so ga še doma »pihali«, prošnje in potrdila za prejete podpore? Sploh cel škandal, o katerem se pomenimo na pristojnem mestu. Najsrečnejše vaše delo lahko imenujemo: Reformacijo slovenskega koledarja. Giontini baje založi novo pratiko s podobami v radikalnem smislu. Mesto Jurja, Gala, pride Hus, kakšen Kramar in razni resnični dogodki iz žalostne, včasih precej komične zgodovine radikalizma. Mi vam želimo ob novem letu ravno toliko sreče, kakor ste jo imeli do sedaj, potem vsaj ne bo prevelike škode: Radikalizem pomeni veliko ničlo, včasih pa producira kaj smešnega. Exradikalec. Iz Trsta. — Tržaško akad. fer. društvo »Balkan« je razposlalo 'sledeče vabilo na svoj prvi ples: »Prvič stopa slov. trž. akad. mladina pred javnost z vabilom na svoj prvi akademični ples. Dvojnemu namenu naj odgovarja ta prireditev. Tržaški akademiki, zbrani v ferijalnem društvu »Balkan« se zavedajo naloge, ki mu jo stavlja zapuščeni slov. narod, zaveda se, da J mora tanarodizobraževati. In v pribavo sredstev za ta namen naj mu služi ta prireditev. Od druge strani hočemo, zavedajoč se svojega bodočega poklica, približati se inteligenci, katere člani kmalu postanemo. Ape-lujemo zato na Vaše Veleblagorodje, da nam p o mi a g a t e pri delu za narod, in želimo, da pokažete simpatije do mladine, o kateri piše pesnik: mladina ti budiš nam upe zlate, srce povzdigajo pogledi nate. Zato naslavljamo na Vas najuljudnejšo prošnjo, da gotovo pridete dne 9. januarja 1909 na naš »akad. ples«. Torej namenili ste se žrtvovati vse svoje moči »zapuščenemu slovenskemu narodu«. Krasna misel! Namenili ste se tudi »izobraževati ta narod«. Res, delo usmiljenja. — Kot pripomoček, in menda edino sredstvo za to, ste pa iznašli — ples. Izvrstna iznajdba in tudi vredna 20. stoletja, toda le za liberalce, ne pa za naše pošteno slovensko ljudstvo, ki vas bo presneto dobro sodilo po tem vašem izpričevalu. Kaj ne, pravite izrecno v tem vabilu, da je vaš poklic približati se inteligenci. — Torej na drugi strani odtujiti se slovenskemu narodu, za kojega kličete na pomaganje!? Edini svet, ki vam ga morem dafti, je, da to vaše vabilce skrbno shranite, ker še gotovo pride do literarne vrednosti; mesto pa da zlorabljate v svoje slabe namene ona dva verza, postavite to parodijo: Mladina ti brusiš že pete mlade, srce nam upade ob pogledih nate. Zdravko Mihelič. XXI. občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju vršil se je nedavno v »Slovanski Besedi« ob povoljni udeležbi udov. V nagovoru se je predsednik Pukl spominjal v letu umrlih članov: Ustanovnika dr. Josipa Weingerla, zdravnika na Dunalju; (dolgoletnega podpornika Viljema P o 1 a k a, inženerja v Ljubljani, in dobrotnikov: Jo s. Šumana, dvornega svetnika v Ljubljani, Antona Lednika, župnika v Ločah, dr. Ivana Dečka, odvetnika v Celju, Aleksandra Skrema, gardnega majorja na Dunaju in Frančiška Ellerja, nadučitelja v pokoju v.Beljaku. G. Ivan Luzar poroča, da so letos društvu pristopili štirje ustanovniki, in sicer: Društvo »Zvezda« na Dunaju povodom vladarjeve 60-letnice, se svoto 200 kron, pla-čavši prvi obrok s 50 K: vč. g. p. E g i n h a r d M a t e v ž i č, šolski nadzornik v Admontu, s 100 K: g- d r. I v a n Š u b e 1 i, c. in kr. dvorni tainik v ministrstvu zunanjih zadev, s 100 K; g. Alojzij Ran t, c. in kr. pomorski komisar na Dunaju, plačavši prvi obrok s 50 K. Ustanovne obroke so plačali: g. dr. Ivan 2 m a v c, amanuensis v Pragi, 30 K, slavna mestna občina v Idriji, drugi obrok 40 K, gospa Marija K r u š i č roj. P u k 1, nadrevid. soproga na Dunaju, četrti obrok po 20 K, skupaj 80 K. Ustanovnina znaša 21.205 K. Od te svote je 20.000 K unificiranih in vinkuliranih. L. 1907 je ostalo razpoložnine 1803 K 65 v.; prispevki 1. 1907/8 so znašali 3550 K 40 v, obresti 775 K 82 v. Vsa razpoložnina je znašala 6129 K 87 v. Iz te svote so se pokrili izdatki. Podpore 4178 K. stroški 93 K 28 v, skupaj 4571 K 28 v; razpoložnine je ostalo 1558 K 59 v; prištevši osnovno glavnico 21.205 K 8 v, je znašala vsa imovina koncem leta 22.763 K 67 v. V 20. letih je društvo razdelilo 67.086 K, prosilcev je bilo nad 700. V tej dobi je društvo z ustanovnino vred prejelo 89.850 K- — Revizor dr. Hinterlechner poroča, da se blagajna s knjigami popolnoma uiema, ter predlaga, da se blagajnikoma. g. dr. KI e m. S e s h u n u in g. Ivanu L u z a r j u , kakor tudi vsemu odboru da absolutorij. Sprejme se_ enoglasno. Ustanovitelj društva g. Pukl izjavi, da ne more več prevzeti predsedništva, ker je letos itak preteklo 20 let, odkar je društvo vodil. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. Anton Primožič, vladni svetnik, deželni šolski nadzornik, prideljen ministrstvu za uk in bogočastje. G. dr. V i d i c predlaga, da se odstopivši predsednik g. Pukl zaradi izrednih zaslug za društvo izvoli častnim udom. Predlog je bil enoglasno sprejet. Društvo je letos v zelo težavnem položaju in zasluži, da se ga vsestransko podpira. Naj mu ostanejo zvesti vsi dosedanji podporniki in dobrotniki; društvu naj pristopijo novi prijatelji revnih slovenskih visokošolcev na Dunaju. Vsakega bivšega podpiranca pa je častna dolžnost, da društvu povrne prejete podpore vsaj v obrokih. Naslov blagajnika je: Ivan Luzar, Dunaj, III./3, Reisner-strasse štev. 27, I. r ZORA Vs- GLASILO KATOLIŠKO-NARODNEGA DIJAŠTVA 4. ZVEZEK J. D.: Dijašivo in socialno delo. (Konec.) Lep oklic je razposlal akademikom' v i š j i upravni svet k o 1 i n s k i: Delovanje družbe ne obstoji samo v obiskovanju ubogih, ne v tem, ida se nosijo-listki, kar se smatra — seveda po krivici — za nekaj, kar se ne spodobi za akademika. Vincencijeva družba ima celo vrsto nalog in potrebuje akademikov, da jih rešujejo. J u r i s t pojasni, kako naj se spremene pravne razmere, da pomagajo ubogim, ravno tako lahko poskrbi tudi za mladino. Me d i c i n e c deluje na polju higijene, postrežbe bolnikov in skrbi za dobra stanovanja. Filolog se posveti razšir-jevanju dobrih knjig, pouku in zabavi. Če je zadostna udeležba, se lahko vrse posvetovanja, ki določijo način, kako izvesti navedena dela. Dosedaj skrbe za mladino samo j u r i s t i. Pozdravljamo pa vse akademike v vsakem oddelku družbe. (Primerjaj: Anschreiben an die Aka-demrker, hrg. vorn Côlner Oberverwaltungsrat.) Akademične Vmcencijevc družbe obstojajo v Strafiburgu, Freiburgu v Švici in Bonnu. StraBburška je obhajala že leta 1904 251etnieo svojega obstoja. Imela je 20.551 mark dohodkov in 20.406 mark stroškov. Podpirala je 170 ubogih družin. Do leta 1907 je sodelovalo 326 akademikov. Poleg karitativnega dela v Vincencijevih družbah se je pa med nemškim dijaštvo-m porodila nova misel socialnega delovanja: dijaški delavski počitniški; tečaji, ki obstojajo dosedaj v Berolimu, Charlottenburgu, Gottingenu, Hannoveru, Heidelbergu, Strafiburgu in Monakovem. Oče tega gibanja je i n ž e n ê r Viljem Wagner. To dijaško počitniško ekstenzijo je dobro označil M a r 11 n S p a h n na katoliškem shodu v StraBburgu leta 1905: »V novejšem času so po vzoru nekaterih društev (Finkenschaften) na pruskih-in saksonskih vseučiliščih določili nov način, ki kaže, da bo v resnici izredno napredoval, čeprav moramo čakati novih poskusov. Odreči se je treba temu, da bi dijake samo učili, temveč pustiti je treba, da sami praktično delujejo. Pridobiti jih hočejo za delo v delavskih organizacijah . . . Mnogo je strok, o katerih bi se želela večja izobrazba naših delavcev. 4i O vsem tem jih lahko pouči akademik. Razvulo se je živahno občevanje med delavci in akademiki. Ko dijaštvo spozna misli in težnje delavcev, jih vzljubi ter se odloči, da hoče zanje delovati. (L. c. 37—38.) Pisatelj Sonnenschein pripoveduje (o. c. 39—40), da je jeseni leta 1907 izvedel v desetih krajih počitniške delavske tečaje. Vselej je bilo predavanje združeno z razgovorom. V dveh popoldnevih so si ogledali razne tovarne, zavode in druge naprave, n. pr. jeklarno v Krefeldu, mline -na veter, šole za tkanje, zavarovalnice, akademijo za praktično medicino v Diisseldoriu, elektrarne, tovarne za sukno in svilo, mlekarne, delavska stanovanja tvrdke Krupp itd. Za socialno izobrazbo so važne in pomenljive tudi nastanitve dijakov med počitnicami v raznih zavodih, n. pr. rokodelskih in delavskih domovih, vzgojevališčfh, zavetiščih itd. To se imenuje z angleškim izrazom » s e 111 e m e n t «. Takih počitniških dijaških nastanitev je mnogo na Angleškem, nekaj tudi v Hamburgu in Dunaju. Tudi katoliški zavodi v Nemčiji so začeli sprejemati akademike. Dijaki se udeležujejo vsega notranjega življenja v zavodih. Voditelj jim razkaže vse podrobnosti in razloži socialni pomen ustanovitve. Tako izpolnuje nemško katoliško dijaštvo svoj socialni poklic! II. Tudi slovensko dijaštvo se je zadnje čase začelo zanimati za socialno vprašanje. To dokazujejo socialni tečaji in dijaški socialni klubi v semeniščih in akademičnem društvu »Zarja «. Marsikaj bi se še dalo izvesti, da se akademično dijaštvo socialno izobrazi in vsposobi, da deluje zlasti v socialnem oziru za blagor svojega naroda. Podati hočem nekaj misli. Predpogoj za vsako socialno znanstveno izobrazbo je dobra socialna knjižnica. Zato z veseljem pozdravljamo misel javne socialno-znanstvene knjižnice v Ljubljani. Res je, da je ta knjižnica dosedaj še samo m is e 1. Možno pa bi bilo, da počasi postane dejstvo. Knjižnica naj ima javno čitalnico in posebno tajništvo. Dijaštvu bi bila dostopna zlasti med počitnicami. Duhovščina bi se je posluževala posebno med počitnicami, ko ima nekoliko več časa. V vseb slovenskih semeniščih naj se poučuje sociologija in narodno gospodarstvo. Bogoslovci naj pa v vsakem zavodu osnujejo socialni klub ali krožek. Vseučiliško katoliSko dijaštvo naj začne proučevati 'socialno vprašanje. Da se bolj in temeljitejše izobrazi, naj v svojih društvih ustanovi s o c i a 1 n o-g o sp o'd a r s k i klub. Velike n a 1 o g e č a k a j o »Slovensko dijaško zvezo«. Menim namreč o socialno-Jkaritativnem delu. SI o v e n s k o dijaštvo je premalo solidno. Pogrešam pri katoliškem dijaštvu življenske solidnosti. To bi pa najlažje zanesli med dijaštvo z vzbujanjem smisla za socialno-karitativno delo. Zato naj se ustvari v S. D. Z. posebno socialno-karitativno tajništvo, ki vodi vse delo. Poskrbi naj, da še 'slovenski akademiki vpišejo v V i n -c e n c i j e v e d r u ž b e ter kot agilni člani vzbude zanimanje za moč krščanstke ljubezni. Pri nas je malo navdušenja za Vincencijeve družbe. Vzrok tiči. deloma tudi v tem, ker so člani teh družb povečini »penzijo-nisti«. Ker sem že preje obširneje govoril o socialnem pomenu Vincen-cijevih družb, tu samo zakličem katoliškemu slovenskemu dijaštvu: Vincencijeve družbe vas nujno potrebujejo, a tudi vi potrebujete družb, zato se vpišite in delujte praktično za zmago krščanske ljubezni! Druga velika misel, ki jo naj vdejstvi S. D. Z., so socialni delavski počitniški tečaji. Tajništvo S. D. Z. mora že v začetku leta dobiti predavatelje, določiti približno snov, čas in kraj socialnega tečaja. Večjo pozornost naj obrača tudi ogledovanju tovarn, mlekarn, šol, zavetišč, delavskih in rokodelskih domov, posojilnic in hranilnic, gospodarskih društev itd. Koliko podjetij in socialnih zavodov je, mimo katerih hodijo slovenski dijaki leta in leta, a se ne morejo poučiti o njihovem socialno-gospo-darskem ali z eno besedo kulturnem pomenu. Slovensko dijaštvo naj smatra počitniško delo za socialno dolžnost, ki jo dolguje narodni skupnosti. Med našim dijaštvom manjka socialnega čuta, to je vsposobljenja, da dijak razsodi med napakami m vrlinami v današnji družbi. Vzbuditi je treba krrtično-socialno mišljenje, da dijak presodi sebe in svoja dejanja ter se zave dolžnosti dela. Naše socialno delo naj bo kulturni ideal, ker le ta more združiti in navdušiti mlade dijaške moči.*) *) Želim, da bi še kdo drugi izrazil svoje misli o tem v „Zori". Čim več misli slišimo, tem lažje nam bo misliti, kako bi take lepe načrte uresničili. Ur. F. T. in pk.: Avstrijski visokošolski boj 1.1908. i. Pod naslovom: »Der österreichische Hochschulenkampf im Sommer 1908. Innsbruck 1908«, je izdal odbor dunajskega svobodomiselnega dijaštva brošuro o znanih dogodkih, ki jih je povzročil Wahrmundov pamflet »Katholische Weltanschauung und freie Wissenschaft«. Zaupniki svobodomiselnega visokošolskega dijaštva so naprosili dunajskega profesorja filozofije Jodla, naj jim pojasni svoje stališče glede na boj, ki je sledil Wahrimuridovi aferi skoro na vseh avstrijskih vseučiliščih. Profesor Jodl je rad ustregel tej prošnji in je »samostojno« mislečim »dijakom« 4a* na 20 straneh razložil, katero naziranje o teli dogodkih je edino znanstveno-in vredno, da je svobodomiselni dijak sprejme. Povzemimo Jodlove vodivne misli in dodajmo jim par svojih. Prof. Jodl najprej konstatira, da je svobodi in napredku najnevarnejši sad katoliških shodov ta, da se hoče politična stranka, — kleri-kalizem, — ki jo vodi cerkvena avtoriteta, polastiti vseučilišč, da bo mogla nastavljati eerkveno-misleče, verne može kot profesorje, oznanjati raz stolice katoliško svetovno prepričanje in tako (!) zamoriti težnje po svobodnem napredku, škofje bi potem nastavljali profesorje,, jih nadzirali im jih vsak hip lahko postavili pred znanstveno inkvizicijo, ki bi 'bila sestavljena iz samih črnih jezuvitov. In prof. Jodla prevzame smrtni strah, ko vidi te krvoločne inkvizitorje, ki neusmiljeno uničujejo krasne uspehe moderne svobode, evolucije, prirodoslovnih ved. In (o strah in groza!) na vseh znanstvenih poljih, kamor stopi jezuvitska noga,, zavlada — smrt. Odkod to! Ker cerkev vidi, da jo je napredek moderne znanosti že zdavnaj nadkrilil, njene nauke in ustanove razkrinkal kot tvorbe časa in razmer (evolucija!), se boji, da ji je zadan smrtni udarec; zadnja^ rešitev so še univerze; če te dobi v roko, se ji ni bati ničesar več; trajno bivanje in gospodstvo ji je potem zagotovljeno. Toda to se nikakor ne sme zgoditi. Univerza mora obdržati svoj brezverski (Jodl pravi nad-verski) značaj, ker vera deva znanstvo v okove, s tem, da mu že naprej" predpisuje rezultate. »Freie Forschung« je v silni nevarnosti, če le en katoliški učenjak pride na univerzo, ker ta sploh ne more prosto raziskovati; saj mu cerkev predpisuje, do kakšnega zaključka mora priti. Jodl si to morda takole predstavlja: Če kemik razkraja vodo (H--O), tedaj nikakor ne sme priti do kisika in vodika, ker v sv. pismu o teh dveh plinih ni ničesar zapisanega; pač pa se je bati, da mu cerkev ukaže, naj iz vode napravi maslo. Sicer pa Jodl toži, da se na naših vseučiliščih itak preveč ustreza katoliškim željam (str. 14) — seveda v škodo napredku in kulturi. Obžalovanja vredno omejevanje svobodnega znanstvenega poleta je tudi to, da se najde včasih kak klerikalen minister (gotovo jezuvitski učenec), ki da parolo: »Na vseučiliščih se smejo samo dognana dejstva (gesicherte Ergebnisse der Forschung) predavati.« (Str. 16.) To pa seveda nikakor ni v soglasju s temeljno dogmo vseučilišlke avtonomije, ki se po Jo'dlu glasi: »Profesor ni odgovoren nobeni zunanji avtoriteti, ampak samo svoji znanstveni vesti.« (Str. 18.) Gospod profesor, kaj pa imenujete Vi znanstveno vest? Vi ste profesor filo-zofije, morate že vedeti; menda hočete reči: sam selbi je odgovoren, torej pravzaprav nikomur. Druga dogma (in s to so faktični štatuti naših vseučilišč izčrpani) — je pa: »Na vseučiliščih vlada popolna prostost v vsakem oziru, samo v veiskem ne.« Besede navajam doslovno: »Ein Recht des Studenten, in seinen religiösen Anschauungen und Überzeugungen nicht gestört. nicht verletzt zu werden, existiert nicht und kann nicht existieren, weil es mit dem Wesen der Universität und ihren Aufgaben im Widerspruch stünde.« (Str. 18, 19.) To je odkrita beseda, gospod profesor! Ste pa li tudi pomislili dalekosežnoist svojih besedi? Ali se more trezno misleč človek ubraniti misli, da Vam je slepa strast narekovala te besede, če-bere šest strani prej (str. 13): »Na univerzi se ne vpraša: Kaj veruješ, ampak: Kaj veš?« Ali niste Vi sami, ki brez vsakega utemeljevanja in dokazovanja postavljate take dogme, pristaš ali celo predstavnik tistega znanstvenega dogmatizma, o katerem pravite na strani 18., da je včasih koristnemu znanstvenemu razvoju ravno tako škodljiv kakor takozvani cerkveni? Ali ste res prepričani, da so vsi ljudje, ki sede na vseučiliških stolicah, moralno in intelektualno najpopolnejši, nezmotljivi? Ali ni to še ¡bolj trda dogma, kakor papeževa nezmotljivost? Profesor naj bi ne bil nikomur odgovoren, razven svoji »znanstveni vesti«? Ali Vam Vaša »znanstvena« vest ne očita, da s tem zagovarjate najhujši absolutizem, ki je sploh mogoč? Kaj ne, po principu Lutra, prvega modernega bojevnika za svobodo vede in napredka: »Sic volo, sie iubeo, stat pro ratione voluntas.« Toda prof. Jedi ni načeloma za boj med vero in vedo; on želi, maj se vera omeji na bistvo religije, na notranje zrno, ki se je nobena veda ne more dotakniti' (str. 19); potem bo vera nehala vedo nadzorovati; veda pa ne bo več napadala vere, ampak njeno vsebino razumela (str. 20). Gospod profesor, kar je izmed teh Vaših želja spolnjivih, se že udejstvu-jejo; kar pa se jih ne udejstvuje, so pa nemogoče. Verske dogme tvoriljo jedro katolišike religije, in jedra religije se, kakor sami priznavate, ne more dotakniti nobena veda. Vera ne nadzoruje vede, pač pa se odločno zavaruje proti naskolkoim v svojo sfero; vera in veda ste, kakor dve vsporedni črti. nimata nobene skupne točke, se toraj nikjer ne križata; torej si tudi ne moreta nasprotovati; resnična veda vere ne napada, a tudi razumeti je ne more in je ne bo nikdar razumela; kajti verjeti (v Telig'oznem smislu) 'se pravi: stavek, čegar nujne, notranje zveze med subjektom in predikatom ne razumem, sprejeti kot resničen. Kar pa razumem, vem, mi ni treba verjeti. Na tak način se vera in takozvana veda ne moreta sprijazniti. Duhoviti Alban Stolz pravi nekje: Nič ni sramotnejšega, kakor delati kompromis, z resnico. Resnica je eksklusivna, sprejmi ali celo, ali pa nič. In ker je resnica ekskluzivna, je ekskluzivna tudi Cerkev, njena predstavnica par excellence. In boj cerkve ne oslabi, ampak jo okrepi. Če povzamem svojo sodbo, moram reči, da je nameraval Jodl s svojim spisom braniti in zagovarjati Wahrmunda. Jodl sam pač ne pripisuje svojemu spisu nikake znanstvene vrednosti, a tudi filozofija in pedagogika ne odseva v najlepši luči iz njega. Popolno neznanje v verskih vprašanjih, tenäenciozno zavijanje dejstev, trditve mesto dokazov, — sploh metoda judovsko-liberalnega časopisja — to je Jodlov klerikalizem. V/ahrrmmdove brošure podobne vrste so vsaj na videz znanstvene* navajajo dejstva in mnenja kot dokaze; Wahrmund govori konkretno, kritizira — seveda so njegovi viri socialno-demokraške brošurice; a njegov komiliton Jodl meni, da to uničuje profesorjevo avktoriteto, če bi navajal dokaze. In ta spis, ki bi ga tudi »Neue Freie Presse« težko sprejela za feljton, je parola svobodomiselnih dijakov v boju proti klerikalizmu na vseučiliščih. Organizacija srednješolcev pri Poljakih. (Dopis i« Krakova.i Oiganizacija srednješolske mladine v Krakovu in Podgorzu je dober pripomoček za to,da mladina ne gubi prostega časa z neumnim popivanjem in vagabundiranjem. Mali svet srednješolskih zavodov je postal na ta način nekaka družba zase- Organizacija je dijake zbližala, imenitno pospešuje koležanstvo in vtrjuje mladino v samozavesti in zaupanju v lastne moči. Navezala je mladino le še tesneje na šolo, na profesorje, s katerimi jo je zbližala, učila jo je spoštovati svoje učitelje, ker je dokazala, da ti tudi gorko čutijo z mladino, učila je dalje spoštovati vsako tudi majhno delo in vsako najrazličnejšo sposobnost. Od začetka je imela ta organizacija samo namen pospeševati razvoj mladine v fizičnem oziru, zadnji čas pa je razširila svoje delovanje tudi na umsko stran. Za to naj poskrbe čitalnice. Za prvo pa »polkovna svetovalstva« (Rady pufkowe) in telovadba. Telovadna organizacija je dajala mladi energiji priliko, da se je udejstvovala v pridnem telesnem gibanju; čitalnična organizacija pa naj bi izobraževala njegov um in srce. 1. Čitalnice. Leta 1904. je na polkovnem posvetovanju predlagal kol. Lambert ustanovitev čitalnice. Predlog je bil navdušeno sprejet in precej se ga je začel ) udejstvovati- Prvo je bilo, da se je mladina obrnila na profesorja Antona Mazanowskega, da je prevzel pokroviteljstvo. Vedno nam je stal ob strani s svetom in navodilom, in tako se je mogla že v oktobru; istega leta otvoriti prva čitalnica. Precej prvi teden po otvoritvi se je poskrbelo za nekaj časopisov, katere so nam uredništva prepustila za znižano ceno, nekaj pa smo jih oskrbeli dijaki sami. Posebno,kdor je imel doma na razpolago kak časopis, ga je rad prinesel za nekaj časa v čitalnico, kjer je bil na razpolago vsem. Število članov je hitro rastlo. Vsak dobi svojo legitimacijo. Mesečno se plačuje po 20 h in to je bilo od začetka edino premoženje, ki se ga je rabilo spretno za potrebe in napredek čitalnice. Nakupila se je potrebna oprava, da so imeli dijaki tako po možnosti udobno in prijetno razvedrilo. To vse se je storilo že v prvem letu obstoja čitalnice. Ni sicer veliko, ali eno je bilo storjeno: čitalnica je obstojala in sicer tako, da je bila sposobna za nadaljno življenje. Sedaj moramo predvsem skrbeti za to, da ustanovimo osnovni kapital, ki bi nam omogočal sistematično delovanje. Sanjai smo tudi o Jastni biblioteki. Samo nalše moči za to niso mogle zadostovati. Tedaj pa nam je priskočil na pomoč tedanji katehet na III. gimnaziju Sobieskega g. kanonik Stanislav Puszet. Odstopil nam je veliko svojih knjig ter jih prepustil naši upravi. To je bila prva gimnazijska knjižnica za dijake, ki so jo upravljali dijaki sami. Od takrat so prešla že tri leta. Nastalo je tačas več čitalnic in knjižnic, ki so si zbrale tudi precejšen kapital. Vendar ti uspehi niso zaslepili mladine, ampak jo le bodrili na novo delo. Mi se «namreč vedno zavedamo, da je največja sramota ostajati na pol poti; to bi se tudi ne moglo imenovati: dosega vseh pravic in dolžnosti, ki nam jih nalaga čitalniška organizacija- In tako smo si v zadnjem letu ob priliki bojkotiranja pruskega blaga in izdelkov, ustanovili po čitalnicah posebne zaloge šolskih potrebščin, ki so jih upravljali dijaki sami. Istotako smo ustanovili sekcijo v svrho zamenjavama knjig. Kmalu se je pokazal v bilanci nenavaden prirastek. Denarja pa nismo pustili ležati mrtvega, ampak smo ga oddali bratni pomoči (»Bratnia pornoc«), podpornemu društvu za revne dijake, da razpolaga ž njim. 2e dolgo, skoro 30 let, je obstojala na krakovskih gimnazijah tako-zvana »Pomoč koleženska« (koležanska pomoč). Vodili so jo v prvi vrsti gg. kateheti, njena naloga pa je bila, podpirati uboge učence. Pred dvemi leti se je pa pokazala proti tej upravi reakcija. Mladina je priznavala potrebnost iri dobroto takih ustanov, vendar pa je hotela ta podporna društva tudi sama upravljati. Tovariši namreč najbolje poznajo razmere in potrebe svojih součencev. Tudi se je marsikateri, ki je bil potreben, prositi svojega predstojnika ipomoči, tovarišu bi pa veliko lažje razodel svojo potrebo- Tedaj se je zopet zavzel za naše stremljenje g. profesor Mazanowski in z njegovo pomočjo se je /ustanovila »Bratnia pomoč« (lnatska pmoč), ki jo upravljajo dijaki sami. »Bratnia pomoč« preskrbuje revnim dijakom obleke, ustanovila je tudi dijaško kuhinjo, išče stanovanj za revne dijake, oskrbi jim knjige in daje tudi posojila. Iu vse to smo si oskrbeli sami, ker smo hoteli in z n a 1 i delati. Vse to delo pa nas le ožje navezuje na šolo, stori nam jo drago, daje nam dokazov, da so profesorji resnični naši prijatelji in vsikdar najboljši svetovavci; kar se pa tiče občinstva, nam je dosegla pri tern največji ugled. Šola nas na ta način ne uči samo predpisanih predmetov, ampak uči nas živeti in biti koristni udje človeške družbe. Daje nam največje zadovoljstvo, ne le ker imamo zavest, da smo storili nekaj dobrega, ampak tudi ker spoznavamo lastno vrednost. Mladina ljubi samostojno delo ali vsaj zdeti se ji mora, da dela samostojno. O tem so dobro vedeli tudi naši predstojniki, ki so priskočili na pomoč našim stremljenjem in so prevzeli tudi pokroviteljstvo, obenem pa nas prepustili čisto naši volji, rekoč: »Delajte kar hočete in kakor hočete, da bo le dobro, mi vas bomo že posvarili, če potrebno tudi pohvalili, pomagali vam in vas podpirali.« In tako deluje mladina svobodno pod pazljivim očesom ravnateljevim in profesorjev, deluje svobodno in ceni in spoštuje svoje predstojnike. Na čelu čitalnice stoji odbor, kot izvršujoča oblast. Kar se pa tiče administracije, uprave, pa obstojata dva načina, ki vam hočem oba kratko popisati- *i Prvi: Vsak razred izbere po dva delegata, ki posredujeta med svojim razredom in čitalnico. Izmed teh delegatov se izbira predsedstvo čitalnice. Odbor ima seje dvakrat na mesec in se posvetuje v zadevah, tičočih se čitalnice. Občni zbor je dvakrat na leto. Nadzorstvo nad čitalnico im i posebna nadzorna komisija, ki poroča o svojem delovanju na občnem zboru. Drugi : Novejši in veliko bolj preprosti način je tale: Na občnem zboru se voli izmed članov čitalnice predsedstvo in nadzorna kimisija. Predsedstvo tvori takozvano svetovalstvo (»Rada«), ki je neodvisno od odbora. Odbor ima seje vsak mesec. Vsak razred izbere enega delegata, ki ima le posvetovaven glas, ne pa odločujočega. Občni ¿bor je na koncu vsakega polletja. Ta drugi način je tako priročen, ker sestoja tako odbor iz skoro za polovico manjšega števila članov. Tako so seje lahko veliko mirnejše, a tudi nadzorovanje je mnogo lažje. Odbor se deli na več sekcij: 1. sekcija predavanj; 2. sekcija bratne pomoči; 3. antikvarno sekcijo. Prva ima nalogo prirejati predavanja, pogovore itd., v prvi vrsti pa ustanavljanje odsekov v znanstvene namene; dalje prirejanje večernih zabav. Vsak odsek ima svojega predsednika, ki spada k čitalničnemu odboru in svoja pravila; vendar pa morejo postati člani le tisti, ki so že člani čitalnice. Mi ne prirejamo kakih komerzov, shajanj po restavracijah itd., ker bi to slabo vplivalo na napredek pri učenju, slabo vplivalo na naš um in srce; tudi smo globoko prepričani, da je dober prospeh v šolskih predmetih do sedaj naša prva in glavna naloga. Že dolgo let sem pa piireja vsak gališki gimnazij na leto po en velik večer, dostopen javnosti. Ta večerna zabava je posvečena časti naših treh največjih pesniških duhov: Mickiewiczu, Slo\vackemu in Krasiriskemu. Skrb za prireditev tega večera ima vsakokratni sedmi razred. Vsled skupnega delovanja in navdušenosti mladine in profesorjev, so postale te večerne zabave veliko vredne, kar se tiče snovi in estetičnega užitka, ki ga podajajo. Na prvem mestu v programu je vedno ena izmed dram imenovanih treh velikanov poljskega duha; potem pa slede deklatnacije, petje in godba. Pri teh večernih zabavah niti enkrat še ni bilo deficita, čeprav so vsakokratni stroški velikanski. Hvalevredno je občinstvo, ki toliko pozornosti posvečuje gibanju mladih sil. V Krakovu je šest gimnazij in dve realki, torej vsako leto najmanj osem takih večerov, a vedno so dvorane napolnjene. Dohodke porabimo za šolske namene: za orkester, biblioteko, bratsko pomoč itd. O bratski pomoči smo govorili že zgoraj, ostaja nam torej le še anti-kvarna sekcija. Njena naloga je kupovanje in prodajanje knjig; posreduje tudi pri prodajanju šolskih potrebščin. II. Telovadna organizacija. Čitalniška organizacija je najtesneje združena s telovadno organizacijo. In »Glavni odbor«, ki načeluje celi organizaciji poljske srednješolske mladine, (okrajšava: O. P. M.S. Š. Krak6w-Podg0rze), je razdeljen v dve sekciji: telovadno in čitalniško. Vsaka gimnazijska čitalnica pošilja delegate (navadno predsedništvo) v »Glavni odbor« (»Wydzial glowny«), ki sklepajo o čitalnicah, ki so v organizaciji in tvorijo takozvano čitalniško sekcijo, ki mora pri sejah »Glavnega odbora« poročati o svojih načrtih in staviti predloge, ki se tičejo čitalnice; dalje pa odločajo tudi pri pogojih, pod katerim se sprejme v organizacijo kaka srednješolska čitalnica iz kakega drugega gališkega mesta. Telovadna sekcija pa ima nalogo, da poroča in odloča v zadevah, ki se tičejo telovadnih organizacij podobno kakor prejšnja o čitalnicah. Telovadna organizacija je veiiko stare.ša kakor čitalniška. Ona ima v prvi vrsti namen, da pospešuje misel koležanstva med svojimi člani, zavest solidarnosti in zbližanje ne le članov enega zavoda, ampak tudi več zavodov med seboj. Ob prostih dneh skrbi za skupne izlete v mestno okolico. Vežba se v hoji v vrstah in se udeležuje vseh narodnih obhodov. Ona je strogo narodnostnega značaja in pospešuje kot taka zelo dobro narodno zavest med člani. Člani telovadske sekcije so: Polkovniki, podpolkovniki in voditelji orkestrov. Člani te sekcije imajo odznake (široke trakove) v narodnih barvah (belo-rdeče) in barvah zavoda. Na vsakem zavodu obstoja »pol-kovno svetovalstvo« (rada pulkowa), obstoječa iz delegatov višjih razredov. Na čelu tega svetovalstva sta polkovnik in podpolkovnik. Ta sveto-valstva prirejajo zabavne večere, predvsem pa je njihova naloga, da ■organizirajo r a svojem zavodu telovadno giban;e. Zato se dele v razne sekcije: sekcija za football, sekcija za tennis itd. Člani teh sekcij so lahko vsi tovariši dotičnega zavoda. Vsak zavod ima svojo zastavo: beli orel (grb poljskega kraljestva) na polju v barvah dotičnega zavoda. Obsto;'ajo tudi orkestri (v Krakovu štirje) iz samih dijakov, pod vodstvom izvež-banca. Telovadno sekcijo vodi načelnik ali podpredsednik organizacije, ki ga voli »Glavni odbor« izmed članov telovadne sekcije. Načelnik ima svojega zastopnika, ki ga iz sebe izvoli telovadna organizacija. Ta je šef štaba, ki obstoja iz zastopnikov posameznih zavodov (eden za vsak zavod). Naloga štaba jo, pripraviti načrt za izlete in odločitev pri tako-zvanih vajah. (Vaje se vrše v mestni okolici, podobno kakor vojaški manevri, štab pa odloči, na kateri strani je zmaga.) Tudi člani telovadne organizacije imajo legitimacije. III. Glasilo »Znicz«. Organizacija ima tudi svoje literarno glasilo, mesečnik »Znicz«, urejevali od srednješolcev samih. »Znicz« je nastal iz nekaterih majhnih litografiranih listov ITI. krakovskega gimnazija: n. pr. iz »Filomatesa«, »Mloda myšl«, »Poloma«, »Nasz przeglqd<. (naš pregled), »My«. Sedanji list (ravno sedaj nastopa svoi tretji letnik) ni le glasilo krakovske organizacije, ampak tudi dijaštva (poljskega) iz cele Galicije. V Krakovu je glavno uredništvo, po provinci-jalnih zavodih pa obstojajo uredniški komiteji. Uredništvo obstoji iz delegatov (po eden) iz vsakega krakovskega zavoda in nekega gotovega števila v ta namen izbranih članov. Urednika se izbere iz »Glavnega odbora« in je član predsedstva organizacije. Spise čita urednik pri sejah, kjer se o njih diskutira in potem glasuje. Večina odloči. List je posvečen v prvi vrsti socialnim vprašanjem življenja poljske mladine. Bila je tudi struja, ki si je želela literarnega glasila; ali ta opozicija ni mogla prodreti. Sedaj se misli na to, da bi se list razdelil v dva dela, ki bi jih urejali dve posebni uredništvi. Mogoče, da se bo to tudi kmalu zgodilo. »Znicz« je pravo dijaško glasilo poljske mladine v Galiciji. Tudi ga pišejo izključno dijaki. Obstoja pa še drug dijaški list v Krakovu: »Lan mlodziežy«. Ta list pa urejujejo in pišejo učiteljski krogi in si radi tega tudi ne more dobiti pravih tal med mladino. To je torej vse, kar imamo. Organizacija srednjih šol v Galiciji je naš ponos. Slabi so bili začetki, a današnji stan njen kaže, kaj premore močna volja in delavna dlan. Trdno po potu za ciljem in vedno napredovati, — ta misel nas je skozi vodila. Da smo delali, to je bila naša svobodna volja, nihče nam ni tega zapovedal, pomagali pa so nam naši predstojniki. Srečni smo, da se moremo prištevati k krakovski organizaciji. Ne vmešavamo se v nobene širše, socialne zadeve, v nobene politične borbe, ker vemo, da je za vse to še dosti časa, da bi nas tam samo neupoštevali. Tam bi bili ničla, tu pa smo moč, tam bi hitro potratni svoje moči, tu pa jih pridno negujemo in pripravljamo za široko socialno delo v zrelih letih. Učite se slovenščine! Rektor*) dunajskega vseučilišča je nabil na deski-kjer nabija rektorat svoje oficijelne oglase, tudi neki oglas, kjer pravi, da je »Stid-marka« poslala na rektorat prošnjo, naj opozorita nemške dijake, da bi začeli študirati slovenski jezik, ker bo sicer justična uprava, če prav nerada, morala nastavljati slovenske juriste na Spodnjem Štajerskem, ker so ti zmožni obeh deželnih jezikov. — To je pa že škandal! Enkrat graški rektor nabije v avli članek židovske Freše, kjer se Slovence naravnost žali; še to ni pozabljeho, že pride dunajski in nabije poziv Slovencem sovražne družbe, kakor da je dunajsko vseučilišče visoka zidmarkina šola, kjer bo vzgajala pijonirje za boj pri potuj-čevanju naše zemlje in našega ljudstva. Potem pa naj še ohranimo hladno kri! Frst. »Časopis pokrokoveho studentstva« piše o zadevi slovenskega vseučilišča v Ljubljani tole: »Lahko smo pričakovali, da zahteva Italijanov oživi zahtevo Slovencev, da naj se tudi njim da vseučilišče. Razven poslanca dr. Rybara, ki je interveniral pri ministrstvu v ti zadevi, in shoda slovenskega dijaštva na Dunaju in Štajerskem Gradcu, nič ne kaže, da bi Slovenci kaj intenzivneje zahtevali izpolnitev svojih zahtev. Italijani zahtevajo svoje vseučilišče v Trst, Slovenci v — Ljubljano, če prav je bila njihova prvotna zahteva Trst. Z nerazumljivega povoda (mogoče iz egoizma dr. (!) Hribarja in ljubljanskega škofa) se zahteva od dveh let sem vseučilišče v Ljubljani, kjer ni zanj sredstev in kjer nima pomena. Trst je bašta (trdnjava) slovenskega življa, je temeljni kamen za samostojno slovensko življenje--nesporno je, da ustanovitev slovenskega vseučilišča v Trstu pomeni zasiguranje slovenskega naroda, čeprav molči tako slovensko časopisje, kakor slovenski poslanci . . . Proti italijanski zahtevi ne pre-ostaje drugega, kakor postaviti zahtevo: če bo italijanska univerza ustanovljena v Trstu, zahtevamo mi svojo slovensko univerzo tudi v Trstu. Ce pa bo ustanovljena kje drugje n. pr. v Tridentu - se zadovoljimo z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani.« To naziranje se je sicer pojavilo že tudi pri nas. Nikakor pa ni res, da je slovenski narcd prvotno zahteval univerzo v Trstu in se šele na ljubo ljubljanskemu županu in škofu odločil za Ljubljano, in to celo šele pred dvemi leti. Pač pa bo narobe res. Da dopisnik graja premalo odločni nastop slovenskega časopisja, ima deloma prav, nikakor pa ne more pc zadnjih dogodkih očitati letar-gije slovenskim poslancem in dijaštvu. Nazadnje se nam zdi jako čudno, od kod to nam, da se je znašel med češkim dijaštvom človek, ki nas hoče učiti, kje bomo s svojo univerzo največ pridobu. Res, da bi bilo vseučilišče v Trstu za nas velika narodnostna trdnjava, a je 1) utopija zahtevati od vlade vseučilišče v Trstu, kjer vemo. da bi ga nikdar lic dobili; 2) hočemo kulturno ognjišče, kjer se bo mirno razvijala slovenska znanost ne pa »vseučilišča-pretepališča«; 3) pa je in za dogledni čas tudi še ostane Ljubljana središče Slovenije. Zato bi morali danes že skoro podnevu z lučjo iskati tiste slovenske akademike, ki so za Trst. Frst. Katoliško vseučilišče na Irskem. Angleška vlada je dovolila v budžetu sredstva za ureditev katoliškega \r Podpisan pa je na tem oglasu poleg rektorja Exnerja tudi dekan jurid. fakultete prof. Men cel. dokaz zopet, kaj premore organiziran boj neke družbe za njene pravice. Pred 100 leti so bili angleški katoličani še popolnoma brezpravni (glej 0'Connellov životopis v »Koledarčku kat. slov. dijaštva«), takrat pa so se pod 0'Connellovim vodstvom organizirali v boj za svoje pravice, in koliko so dosegli v lOOletnem boju! Taki zgledi morajo bodriti tudi nas. Frst. "Promovirali so: G. Davorin Gorjanec, član »Zarje« v Gradcu iz filozofije; na Dunaju: gg. Ivo Pregelj, nekdanji urednik in sotrudnik »Zore«, in član »Danice« I, Mal, oba iz filozofije. Vsem trem zastopnikom našega gibanja najiskre-nejše čestitke. Iz »Danice«: Društvo se letos izvrstno razvija. Na prijateljskih sestankih sta predavala dosedaj tov. Jerič: »Pot do moči« (dve predavanji), in tov. Štele: »Zdogovinski razvoj cerkvenih stavbinskih slogov«. Obstojajo tile odseki: organizacijski (vodi tov. Kemperle), časnikarski (tov. Mazovec), pedagogiški (tov. E. Tome), poljski (tov. Štele) in medicinski klub (tov. Virant). Več tovarišev je tudi že predavalo v »Straži«. Ob priliki škandalov na univerzi ter zatvoritve menze, je društvo odločno protestiralo proti terorizmu nemških nacionalcev. — Pri nadomestni volitvi mesto odstopivšega tov. Sedeja, je bil izvoljen za knjižničarja tovariš Jež. »Danica« 1907 08. — Društvo je imelo med letom poprečno 46 članov. Življenje v društvu je bilo zelo živahno, ne le, da je imelo društvo sedem rednih in tri izredne občne zbore ter sedem prijateljskih sestankov, ampak posebno še za to, ker ie bilo delo razdeljeno po več odsekih: O r g a n i z a c i js k i, ki mu gre pač prvo rnesto, kar se tiče delavnosti in navdušenja. Tudi iti bil noben tako dobro obiskan, kakor ravno ta. Literarni odsek je skrbel za gradivo za »Zoro«, poleg tega pa jf. letos oskrbel prvi »Koledarček slov. kat. nar. dijaštva«. Časnikarski odsek pa ie skrbel za izobraževavne članke v »Domoljubu« in pridno motril naše časnikarske razmere. Poleg tega se je v posebnih odsekih poduče-vaia tudi italijanščina in češčina. Poseben odsek je prevzel skrb za počitniški sestanek v Goric' 21. in 22. avgusta 1908, Ki .c v vsakem oziru izborno uspel. Izven društva so skrbeli člani v prvi vrsti za zabave in poučna predavanja v »Straži«. En tovariš je vodil tudi knjižnico. Tudi pri pevskem zboru je več tovarišev sodelovalo. 7. februarja pa so člani »Danice« vprizorili Medvedovo žalo-igro »Za pravdo in srce« v Češkem narodnem domu. O božičnih, velikonočnih in velikih počitnicah so se udeleževali Daničarji dela v izobraževalnih društvih in telovadnih odsekih; osem članov je predavalo po teh društvih 17-krat. — Kar se tiče razmerja »Danice« do drugih slovenskih in slovanskih društev bodi omenjeno tole: Razmerje do slovenskih akademičnih društev je ostalo nespremenjeno, da namreč oficielno ni bilo nikakih zvez. Do Wahnnundove afere je bilo društvo zastopano v novoustanovljeni zvezi vseh dunajskih slovanskih društev, v takozvanem komiteju. Radi stališča, ki ga je komite zavzel posebno po zaslugi jugoslovanskih naprednih akademičnih društev, je bila »Danica« s »Hrvatsko« vred prisiljena, da je izstopila. Tem bolj navdušeno pa se je zavzela za misel »Lige slovanskih katoliških akademikov«, ki se jo je sklenilo ustanoviti na pogovoru odposlancev vsega slovanskega katoliškega dijaštva v Pragi o Binkoštih 1. 1908. Kakor vedno, so se tudi letos člani s posebno vnemo udeleževali skupne božje službe vsako nedeljo in zanimivih govorov P. Leiferta S. J. v Marijanski kongregaciji. - - »Danica« je danes že tako trdna, da jo v tem oziru lahko zavidajo vsa druga slovenska ckademična društva. Trdna in gotova si je glede načel, na znotraj solidarna, in taka mora biti, saj je naš ponos in naša skrb v tujem mestu, ognjišče, ob katerem se zbiramo in navdušujemo in od katerega t>omo nesli goreč ogenj s seboj v življenje, da ogrejemo tudi tam, kjer je še kak mrzel kot v ljubi naši slovenski domovini. Štele. »Zarja« 1907/08. Dne 23. vinotoka se ie vršil I. občni zbor »Zarje« v zimskem tečaju. Morda bo zanimalo čitatelje »Zore«, ako priobčimo nekaj podatkov o minulem letnem tečaju. Po poročilu odborovem povzemamo, da je imelo društvo 23 rednih članov. Odborovih sej ie bilo v celem tečaju 11 rednih in 3 izredne. Vršilo se je 8 prijateljskih sestankov, na katerih se je obravnavalo o najrazličnejših društvenih zadevah, o zvezi slovanskih katoliških akademikov, o počitniškem sestanku v Gorici itd. V društvu sta obstojala organizacijski in socialni klub, ki sc -je ustanovil šele v letnem tečaju. Imela sta vsak 2 seji. Predavanj in referatov je bilo 7 in sicer so predavali: G. dr. K- Glaser: 14. sušca »O portugalskem pesniku Camoensu«, 13. rožnika »Ali mora prevaiatelj Shake-spearja sam biti pesnik« in 27. rožnika »lz španske slovstvene zgodovine«. G. Val.Rožič: 4. rožnika »Glavne teorije o prihodu Slovanov na Balkan«. T. Puntar: 15. velikega travna »O potrebi zveze slovanskega katoliškega akademičnega dijaštva«. T. Brozovič: 12. rožnika »O razločku med človeško in živalsko dušo«, T. Gorjanec; 17. rožnika »O pravilih katoliške lige slovanskih akademikov«. — Poleg tega je prihajal, dokler ni bil zadržan po drugih opravkih, v društvo veleč, g. dr. Zdešar, ki je prirejal tedenska predavanja iz filozofije in apologetike. Po nakupu harmonija so se vršile redne pevske vaje pod vodstvom tov. Al. Juvana. Ob nedeljah so prirejali tovariši skupne izlete v graško okolico. Sploh ie bilo družabno življenje v društvu jako prisrčno. Obžalovati je le, da so vedni nemiri na vseučilišču in predčasna zaključen cčaja ovirali znanstveno delo v društvu« Zato se je pa število predavanj zunaj društva silno zvišalo. »Zarjani« so priredili v letnem tečaju 23 predavanj, o katerih poroča S. D. Z. na drugem mestu. Ob enem sc sodelovali tudi sicer pri prireditvah izobraževalnih društev in telovadnih odsekov. Poleg tega je bila >• Zarja« zastopana na vseh večjih slavnostih slovenskih katoliških organizacij. — Društvena knjižnica šteje 443 del. V zadnjem tečaju se je pomnožila zlasti z dragocenimi sociološkimi in narodnogospodarskimi deli. Političnih listov je dohajalo v društvo 29 (10 dnevnikov), revij in drugih mesečnikov pa 19. - Kakor kažejo gola dejstva, pojemajoča lučka »Zarja« še precej močno brli. p Srednješolsko dijaštvo Iz Celja. Pač lepe razmere vladajo tu na naši višji gimnaziji. Da srno Slovenci v manjšini, je res. Število Slovencev pada, Nemcev pa rase. Pa zakaj ? Celje ¡e za Nemce pravi »refugium«. Sem prihajajo Nemci z Dunaja, Gradca, celo rajhovce najdeš tu. Ti Nemci pa potem vpijejo, da je celjska gimnazija nemška, da ne smemo govoriti slovensko, da sploh nimamo nobene pravice na tem zavodu. Celjska višja gimnazija je slovenska. Če odštejemo od Nemcev vse pnbežmke m nemčurje, ni skoraj več sledu o nemštvu. Strašno razburljivi so Nemci, če slišijo slovensko govorico. Ko je neki Slovenec svojemu tovarišu nekaj povedal slovenski, je vstal neki prenapetnež in rekel: »Bitte Herr 1 lotesscr, hier wird provokatorisch windisch gesprochen.« In kaj je naredil ta mladi gospod? Ta dva je pokaral, onemu pa, ki je tako očitno žalil svoje sle venske sošolce, ni rekel besedice. No, hvala lepa za tako pravičnost. Sicer se pa ta g. profesor še čisto po burševsko obnaša. Sploh pa izzivajo Slovence kakor le morejo in kjer morejo. Vsako kretnjo, vsako besedo, ki jo izgovori Slovenec, natančno opazujejo, da nas potem denuncirajo. Hodijo k uredniku nemškega celjskega lističa in mu pravijo o nas laži, da jih potem trosi ta listič v svet. Lažejo, da se Slovenci živimo od znanosti Nemcev. Ni res' To lahko dokažemo vsak čas. Bojkotirati so hoteli nas, a ni šlo. Takim in enakim izbruhom germanske vročekrvnosti se mora človek le smejati. Vendar pa je na drugi strani razvidno, kake krivice se gode nam Slovencem. Skrajni čas ie že, da nam dajo ali slovensko celo gimnazijo, ali pa da nastavijo na državni gimnaziji primerno število slovenskih profesorjev, ki bodo potem ščitili nas Slovence Gališki srednješolci. V »Zori« ste že toliko čitali o srednješolski organizaciji poljske mladine, ki vas ie gotovo, kar se tiče telovadne organizacije, močno spominjala na organizacijo vojaštva. Saj že naslovi spom.njajo na vojaške ali pa so od tam naravnost izposojeni. Zato vas bo gotovo zanimalo, če vam povem, da so vsi gališki srednješolci uniformirani, podobno kakor vojaki. Uniforme so črne, našitki so vijoličaste barve, mesto zvezd na ovratniku pa imajo, podobno kakor vojaški kadeti, odgovarjajoče število vodoravnih srebrnih ali zlatih paskov. Po teh paskih se razločujejo razredi: srebrni paski pomenijo nižjo, zlati višjo gimnazijo; en srebrn pasek pomeni prvi razred, en zlat peti razred, štirje srebrni četrti razred, štirje zlati osmi razred itd. Na obliki kape se spozna ali je dijak iz glavnega mesta ali provincije, spredaj pa je na kapi veliki »R« ali »L«, kar pomeni »realka« ali »gimnazija«, pod to črko pa so odpovedne rimske številke, ki povedo, s katerega zavoda dotičnega mesta je dijak. Uniforme so zelo praktična noša in tudi niso dražje kakor navadna obleka. Z uniformo pa se doseže: 1. Da ni tako občutne razlike mej revnimi in bogatimi dijaki, ki bi bila še večja v Galiciji kakor pri nas; 2. da so dijaki, ki se ne smejo niti o počitnicah, niti mej šolskim letom kam ganiti brez uniforme (celo ko so letos o počitnicah pomagali pri uravnavanju Rudawe, rečice pri Krakovu. so bili v ponošenih uniformah, — torej se niti takrat niso sramovali pokazati očitno, da so dijaki! O tem ie obširneje poročal »Mentor«, 1., 1), prisiljeni, da se lepše obnašajo in boli pazijo nase.-, — jako važen pedagoški moment. — Da prirejajo vsi srednješolski zavodi enega mesta skupaj vaje v mestni okolici, podobne vojaškim itd., sem že omeni! v opisu njihove organizacije. Frst. Boikoiiranje nemškega blaga mej poljsko srednješolsko mladino. — Po vzgledu poljskih visokošolcev, ki so v svrho bojkota ustanovili »bojkotni komite gališke mladine«, so si ustanovili srednješolci v Krakovu »bojkotni komite tnlidine na srednjih šolah«. Najprvo so si poskrbeli spis poljskih tovaren, ki so ga razširili po čitalnicah in javnih lokalih, pošiljali ga znancem in ven na deželo. Gibanje so organizirali tako, da vsak, ki pristepi v komite, nabira od tovarišev izjave pod častno besedo, da bodo kupovali le poljske izdelke. Manjkalo pa ie kontrole. Zato so prosili ravnatelie srednjih šol za dovoljenje, da sme mladina sama posredovati kupovanje šolskih predmetov. Temu predstojniki niso nasprotovali, in celo akcijo ie vzela v roke čitalniška organizacija. Da bi bila kontrola popolnejša, so ustanovili v to svrho komiteje po razredih. Kdor se je podpisal na listi boikotuiočih, se je obenem oddal prostovoljno kontroli teh komitejev, kakor tudi v slučaju pregreška naznačeni kazni. To je šele pomagalo. Tudi »Informator studencki« je prinesel spis tujih ¡11 odgovarjajočih domačih fabrikatov. Frst. »Informator studencki« za šolsko leto 1908/09. Krakovski srednješolci so izdali letos prvič svojega informatorja. Izdaja je zelo zanimiva, posebno še, ker je, kolikor jaz vem, prvi tak poskus. Vsebina je kaj zanimiva: Koledar; kratka zgodovina Krakova; vodnik za krakovske znamenitosti, zanimive iz zgodovinskega ali umetnostnega ozira; odlok o klasificiranju in maturi; seznam onih trgovcev v Krakovu in Podgorzu, ki dajejo dijakom po znižanih cenah (večinoma po 10 % popusta pri vseh rečeh, včasih celo več; pravico do znižane cene daje vsakemu legitimacija srednješolske organizacije, ali pa če pokaže »Informator studencki«, ki stane le 30 vin.); bojkot pruskega blaga (tu so navedeni vsi fabrikati, katerih naj zaveden Poljak ne kupuje, obenem pa povedano, kateri gališki aji vsaj slovanski fabrikat naj kupujejo mesto tega); kronologična lista poljskih "kraljev in važna data iz poljske zgodovine; majhna zbirka poljskih patrijotičnih pesmi; nato sledi seznam poljskih krakovskih firm vseh strok, vseka firma mora seveda nekaj plačati, da pride v ta seznam; dalje je v informatorju nebroi oglasov. Ta informator je tako praktično delo, da moramo zavidati poljsko srednješolsko mladino, ki kaže toliko veselja do dela povsod, poleg tega pa ima toliko svobode v tem svojem gibanju. rrst liistek »Na ssnrt obsojeni?« Dramatska slika v treh dejanjih. Spisal Ksaver Meško. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja« v Celovcu. — Zopet je stopil pred občinstvo Meško, in ne več stari sentimentalni Meško, ki smo sanjali nad njegovimi spisi in skozi njegova očala gledaje, hoteli videti sentimentalen ves svet. Pred nami stoji novi Meško, učitelj ljubezni do domovine, tožnik, ki vse slabo naprtuje na hrbet tujini. Nam je tak Meško vedno dobrodošel, čeprav stori včasih tujini kako krivico, a mi potrebujemo vendar človeka, ki nas neprenehoma spominja na to, da je tujina mačeha, »domovina pa ie mati. In kako pozabiti mater, kako preslišati hrepeneči njen klic!... Najboljša mati, ljubeča brez prestanka. Kako bi torej mi ne ljubili nje?« (stran 33.) O tujini pa pravi: »... sreče pač ne (nisem našel v tujini). Te tujina ne daje in ne more dati ali pa le zelo redkokdaj. Srečo upam najti v domovini.« (str. 35.) Učitelj Kovač pa pczna v svoji nesreči le eno ljubezen še — ljubezen do domovine (stran 88.). Ko nam predoči v svojih dramatskih slikah boj mej odpadniki, nad katerimi visi prokletstvo. ker so odpadli (str. 36.) (Qe!b in njegova družba), ter mej narodno zavednimi Slovenci (Dolinar, Kovač, Ivan, Kristina), ki ljubijo z vso ljubeznijo svojo zemljo in dom, vidimo odpadnike premagane, iz krivde pa, ki ie nosila že kal kazni v sebi, se nam zdi takrat, ko je prijela Oelba roka, pravice, da vzraste up: »Morda ga ravno ta udarec spametuje, in spozna, da je hodil krive poti«, (str. 97.) Na drugi strani pa vidimo zopet neskončno zaupanje v pravičnost svojega postopanja in svojo moč. »Cc srno možje, si io (pravico) priborimo. ... Še živimo in hočemo živeti še vnaprej!« (str. 98.) Meško ni dramatik, en se sam tega dobro zaveda in to tudi sam povdarja, da ni mislil pisat: drame. »Dramatska slika« je torej nazval svoje delo. Nihče mu pa ne more odrekati pravice, da bi se ne posluževal tudi dramatične-oblike, posebno pri čisto dramatični snovi, kakor ie pričujoča. Dela se torej nikakor n e m o r e presojati s stališča regularne drame. Da bo pa Meško po ti obliki prej dosegel svoj cilj in bodo njegove misli, izražene tu, bolj globoko segle narodu v srce, če se da prilika, da se delo lahko predstavlia na odrih, ie naravno, in s tega stališča oblika ne le upravičena, ampak celo hvalevredna. Da bi pa dramatično nenadarjen pesnik izbiral dramatično obliko kar tje v en dan, pameten človek pač ne bo verjel. Tu je gotovo oblika ena pot v dosego nameravanega vpliva. Vsak, kdor je zasledoval Meškov razvoj v zadnjem času, bo z veseljem segel po ti knjigi, kot važnem dokumentu tega razvoja. Nikakor pa je ne smejo prezreti tudi naši domači odri, če se da prav v tehniškem oziru marsikaj želeti drugače. Igre ne bo težko uprizoriti. Vpliv na gledavce bo vsekakor najboljši. Naj podžgeio te slike ogenj ljubezni do rodne zemlje v vseh Slovencih, da bodo vsi s koncem teh slik prepričani, da še najmanje nismo na smrt obsojeni, ampak se nam hoče živeti, živeti in udejstvovati se v svetovnem napredku. Frst. Nekai o antropologiji. Zgodovina naravnega razvoja človekovega je v zadnjem času obogatela za nekaj pridobitev, katerih morebitna važnost in do zdaj še nepreračunljivi pomen se jako naglasa. Francoski paleontolog Marcelin Boule je pred mesecem dni j predložil pariški akademiji znanosti fosilno človeško crepinjo. Ta črepinja je del okostja, ki sta ga našla dva opata v francoski provinci Coreze. Okostje je počivalo v neki ne posebno globoki podzemeljski jami, a ne tako kakor človek v rakvi, ampak z vpognjenimi, k telesu približanimi nogami. Različno, jako primitivno orodje;, pred vsem kamni, brušeni samo po eni strani, ki so ležali poleg skeleta, pričajo, da imamo tu opraviti z musterijansko perijodo, to je onim delom paleolitične dobe, ki ie prvi sledil ledeni dobi. S pomočjo podobnih izkopnin v Moustier (Dordogne), švicarski Tene, laškemu Herculanum, bo glava tega skeleta, ki je najstarejši med vsemi, kar se jih je do zdaj našlo v Franciji, mogoče velikega pomena za poznavanje predzgodovin-skega človeka. Celo te glave ni tako visoko in v toliki meri navpično kakor pri sedanjem človeku, ampak bolj nazaj nagnjeno, spodnja čeljust je močnejša, bolj robata in štrli boli naprej, odprtina črepinjinega temelja, skozi katero je hrbtni mozeg v zvezi z možgani, leži boli navzad kakor pri človeku in grapavo, pri-trjenju vratnih mišic služeče koščeno polje za to odprtino je obširnejše. Površje kcsti je pa samo tam raskavo, kjer so pritrjene mišice, oziroma kite. Ta skelet je imel torej močnejše vratno mišičevje kakor sedanji človek. Stopinja mišičnega razvoja pa nna svojo podlago v teži bremena in množini delovanja. Pri vratu je pa to tedaj možno, ako ima vodoravno ali vsaj poševno lego. S to vodoravno lego so seveda tudi drugi navedeni, razliko oblike determinujoči znaki črepinje -- v tesni kavzalni zvezi. Po vsem tem je torej prehistorični človek hodil po štirih. In tako smo pri descendenčni teoriji. Čeprav so ji neodvisni, značajni naravoslovci že prav blizu pri mesu pristrigli njene široke, visokoleteče peruti, se vendar še ne vé, kolikega pomena bo za zgodovino človeškega razvojai Antropologi napenjajo vse moči, da bi mogli pokazati in dokazati človeku, kaj je — bil. Radovednost! Misère que tout cela! Nas mora pred vsem zanimati naše stališče napram vsem eventualnim rezultatom teh preiskav. Ostati ne sme nobena negotovost, noben dvom, nobeno omahovanje na to ali ono stran. To sicer ni težko, a dati je treba vsakemu pravilen, četudi slaboten impuls, ki naj tvori začetek in začrta smer njegovih mislij, njegovih nazorov. Nato pride zdrav, nepokvarjen razum nolens - volens le do enega in edine pravega sklepa. Ako se v resnici potrdijo prehodi, to se pravi intermediierna bitja med posameznimi vrstami v rastlinstvu in živalstvu, ako se z absolutno gotovostjo in pozitivnimi končnimi rezultati dokaže do z.daj samo suponirano dejstvo da je ontogeneza, to je razvoj individua, samo nekaka repeticija iilogeneze, to je razvoja celega »genus« (