ORIS OBLIKOVANJA PROSTORSKIH AMBIENTOV IN NJIHOVIH DOMINANT V GORENJSKIH MESTIH Cene Avguštin, Kranj Trikotno oblikovana čela, s katerim i so bile m eščanske hiše v srednjem veku obrnjene proti cesti, in razm aki m ed posam eznimi stavbam i so ustvarili za gotiko značilno gibanje zgornjih delov uličnih ostenij, m anj pa so prispevali k njihovi prostorski zaključenosti. Vendar so srednjeveški ulični in tržni organizmi zaradi svoje prilagojenosti obli­ kam terena s svojimi v loku izpeljanim i ostenji vzorni prim eri ob vsa­ kem koraku ritm ično sprem injajočih se prostorskih teles, ki jih doživ­ ljam o predvsem tako, da se gibljeno po njih, v nasprotju z antiko in kasnejšo renesanso, v kateri je prostor določljiv in obsežen le z dane točke. Ker je bil organizem gorenjskih m est v glavnem zgrajen že v 13. in 14. stoletju, renesansa ni bistveno prispevala k njihovem u tlorisnem u raz­ voju in s tem k nastanku novih prostorskih teles, tem bolj pa je vpli­ vala na prostorsko izoblikovanje že obstoječih ulic in trgov, predvsem z izgradnjo njihovih ostenij. Srednjeveška razgibanost uličnega gaba­ rita se je v 16. in 17. stoletju um aknila horizontalnim težnjam v obli­ kovanju pročelij. Strehe so se s kapm i obrnile proti ulici in začeli so izginjati tudi prehodi, ki so nekdaj ločili posamezne stavbe. Zaradi p ri­ toka novih naseljencev v času turških vpadov so se s hišami zapolnila tudi tista m estna zemljišča, ki so dotlej ostajala prazna. Urbanizacija je tako zajela prečne ulice in gospodarske poti, ki so v srednjem veku skrbele za dohode k hišnim dvoriščem. Z nastankom veže se je prom et s ceste h gospodarskim poslopjem začel usm erjati skozi hišna pritličja. Enotne, v vodoravni sm eri potekajoče fasadne ploskve so ustvarile sklenjena ostenja m estnih kom unikacij ter pripom ogle k plastičnem u vtisu njihovih prostornin. Tudi obram bne naprave, ki so se konec 15. in v 16. stoletju izoblikovale v gorenjskih m estih, so s svojimi tek­ tonsko položenimi stavbnim i gm otam i okrepile prostorski značaj nji­ hovih vpadnic, ki so jih zapirala m estna vrata v obliki utrjenih stolpov. O bram bne naprave v dobi renesanse niso več izolirani objekti v m estni arhitekturni mreži, temveč se s stanovanjsko arhitekturo vežejo v skle­ njeno celoto, postajajo del njene gmote. S svojo izstopajočo telesnostjo se obram bne naprave uveljavljajo obenem kot odlične prostorske do­ m inante, ki vežejo nase stavbne gmote bližnjega sosedstva. Območje vplivanja prostorskih dom inant, kot so predvsem cerkveni stolpi, je v prim erjavi z m estno fortifikacijo mnogo večje, saj prostor­ sko om ejujejo, zaključujejo ozirom a vežejo cele skupine ulic in trgov. M edtem ko so m eščanske hiše v gorenjskih m estih v času renesanse kljub večji m edsebojni povezanosti v glavnem še vedno ohranile svojo iz srednjega veka izvirajočo individualnost, se v baročni dobi začno p rvikrat v večjii m eri pojavljati prim eri združevanja hiš v skupni last­ nini. Ta pojav se kasneje v 19. stoletju v starih m estnih jedrih sprem eni v običajen način gradnje večjih stanovanjskih enot. Združevanje dveh ali več hiš v skupni lastnini je privedlo po eni strani do velikih sprem em b v tlorisnem sestavu m eščanskih hiš, po drugi strani pa so široke, šest ali večosne fasade bistveno prispevale k učin­ kovitosti in plastičnosti m estnih prostorskih ambientov, še posebej zato, ker se je ob razširjenem pročelju nam esto prvotne enonadstropne pogosto uveljavila dvonadstropna gradnja. Razvoj m eščanske hiše v višino lahko sprem ljam o v gorenjskih m estih že od 16. stoletja dalje. Uveljavlja se predvsem v tržnem jedru, m edtem ko preostali m estni pro sto r še naprej ostaja enonadstropen, m estno obrobje, k jer se m est­ na hiša navezuje na ruralno gospodarstvo, pa pogosto vztraja kar pri pritlični gradnji. Združevanje po srednjeveškem tlorisnem konceptu oblikovanih hišnih organizmov je vodilo do večjih sprem em b v organizadiji hišnega pro­ stora, ki se je ponekod trudil ohraniti staro tlorisno situacijo (npr. hiši št. 5 in 6 v Radovljici), ponekod pa se je nekdanji asim etrični princip gradnje s stransko vežo preoblikoval v središčnega in se skušal prila­ goditi sodobnim , tj. baročnim in kasneje klasicističnim načelom arhi­ tekturnega oblikovanja, najbolj pogosto vzorom, ki so jih graditelji iskali in našli v sodobni palačni arhitekturi in jih prilagodili skrom nej­ šim potrebam m eščana. Za rast prostorskih am bientov pom em bna arh itek tu ra m estnih dvor­ cev se je na G orenjskem začela pojavljati že v pozni gotiki (npr. hiša z reliefno okrašenim i okenskim i policam i na glavnem trgu v Kamni­ ku), se razcvetela v 16 stoletju (npr. Hom anova hiša v Škofji Loki) in še posebej v 17. stoletju (Vidičeva hiša v Radovljici, Mallyjeva hiša v Tržiču itd.), dosegla nekatere viške v 18. stoletju (npr. fasada graščin­ skega poslopja v Radovljici) in preplavila nekatera m esta v zgodnjem 19. stoletju, še posebej Tržič in Kranj po požaru 1 . 1811. T akrat so se nam reč zaradi odhajanja prebivalcev začeli sprem injati zemljiški od­ nosi in so številna pogorišča prekrili dvorci bogatih meščanov. Tudi 2. polovica 19. stoletja je še v večji meri kot p rejšn ja obdobja ustvarila nove in razsežne fasadne ploskve, ki so bistveno vplivale na prostorski značaj trgov in ulic, še posebej v K ranju in Kamniku. Toda ne samo velike prostorske zapore novih hišnih pročelij, tudi ogelni pomoli, ki jih je rodilo 16. in 17. stoletje, so v 2. polovici 19. stoletja s svojimi obnovljenimi, pogosto dvignjenimi in izstopajočim i telesi spet prevzeli pom em bno vlogo pri oblikovanju m estnih prostorskih am bientov, še posebej na tistih točkah, k jer se je trg prelil v ulico ali ulica v m anjšo kom unikacijo. Druga polovica 19. stoletja ozirom a začetek 20. stoletja sta v okviru regotizacijskih posegov tudi nekaterim pom em bnejšim m estnim pro­ storskim dom inantam , kot so npr. cerkveni stolpi, dvignila ostrešje (župna cerkev v Radovljici, cerkev na Pungertu v K ranju, Andrejeva cerkev v Tržiču) in tako povečala obseg njihovega prostorskega učin­ kovanja. M edtem ko je večji del prostorskih am bientov v gorenjskih m estnih naseljih, kot smo že ugotovili, dobil svojo talno zasnovo že v srednjem veku, se je v 19. stoletju vendarle izoblikovalo nekaj novih prostorskih teles, delom a znotraj m estnega jedra, delom a v njegovi neposredni bližini. Tako se je v m ejah starega K ranja km alu po letu 1811 iz ozke ulice razvil današnji M aistrov trg, po odstranitvi obram b­ nih naprav pa je svojo prostorsko podobo zgradila ali vsaj izpopolnila tudi vrsta nekdanjih predm estnih ulic in trgov v Kam niku (Šutna, Gra­ ben), v Radovljici (trg pred nekdanjim vhodom v mesto), v K ranju (Koroška cesta, Savski breg), v Tržiču (Ljubeljska cesta) in v Škofji Loki (Karlovec ozirom a okolica kapucinske cerkve). POJASNILO K SLIKAM 137 Kranj, Tomšičeva ulica Na srednjeveški način izpeljana ulica leži na m estu nekdanje go­ spodarske poti. 138 Kranj, Prešernova ulica Dom inanti župnijske in roženvenske cerkve prostorsko om ejujeta trg kakor tudi Prešernovo ulico. 139 Kranj, Titov trg Po prostoru glavnega trga so posejane dom inante in »Subdominan­ te« župnijske in roženvenske cerkve, stolpiča Mestne hiše in nek­ danjega vodnjaka. 140 Kranj, Titov trg Prvotno enonadstropne m eščanske hiše so v 18. in 19. stoletju pre­ rasle v dvonadstropne. 141 Kranj, M aistrov trg Fiirstova arh itek tu ra »Save« dobro nadom ešča prostorsko obliko­ valno vlogo nekdanjih kranjskih zgornjih vrat. 142 Tržič, Glavni trg Tržni prostor je prostorsko zaključen z m eščanskim i klasicistič­ nim i »dvorci« in dom inanto Andrejeve cerkve. 143 Škofja Loka, Glavni trg V os vpadne ulice oz. trg a postavljene hiše v Karlovcu so nadom e­ stile prostorsko zaporo nekdanjih m estnih vrait. Izstopajoči ogelni pomol na levi in odstranjeni pom ol na gostilni Krona sta prostor­ sko razm ejevala vpadno ulico od Glavnega trga. 144 Radovljica, Linhartov trg Fasada graščine skupaj z Lectarjevo in Vidičevo hišo om ejuje oz. zapira tržni prostor s severne strani. Der Beitrag bietet einen kurzen Abriss dei Gestaltung der Raumambiente und ihrer Dominanten in den Städten von Gorenjsko vom Mittelalter weiter bis zum Ausgang des 19. Jahrhunderts. Der Autor stellt fest, dass zum Wach­ sen der urbanistischen Raumkörper viel die Renaissance beigetragen hat, welche die Wandungen der Gassen und Plätze zu einem festen Ganzen ver­ bunden hat. Der Barock und das 19. Jahrhundert spielten eine bedeutsame Rolle bei der vertikalen Entwicklung des Bürgerhauses und seiner räum­ lichen Wirkung. Die Zeiträume des Klassizismus und der historischen Stile haben jeder für sich die Verknüpfung von Häusern in gemeinsamem Besitz fortgesetzt und haben mittels der so entstandenen Architekturen einige vor­ züglich gestaltete Raumambiente geschaffen, die durch die im Rahmen der gotisierenden Architektureingriffe erwachsenen Dominanten der Kirschen­ türme und anderer, aus der Stadtmasse hervorragender Baukörper belebt wurde. 138 Kranj, Prešernova ulica LVIII 140 Kranj, Titov trg LIX 143 Škofja Loka, Glavni trg ■ ■ ' . r, ti.«*'! Pozdrav it Radovljice, 144 Radovljica, Linhartov trg LX