■tr- Lnu er- TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/* leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon 8t. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 14. decembra 1933. štev. 143. 26otiš(u*fc uftccu/c pa/a f V zadnjem času se mnogo govori o nujni potrebi zakona o kartelih. Ker je tak zakon tudi že napovedan od oficialne strani, je verjetno, da ga tudi kmalu doživimo. Čeprav ne tajimo, da bi bil z ozirom na že prav močno udejstvovanje kartelov v Jugoslaviji zakon o kartelih nujno potreben, pa vendar dvomimo, da bi imel zakon tisti uspeh, ki ga mnogi od njega pričakujejo. Kajti tudi če bi bil ta zakon vsakem pogledu dober, da bi bil v korist ne samo konzumu, temveč tudi produkciji, pa vendar nismo prepričani, da bi se tudi tako izvajal, kakor bi bila namera zakonodajalca. To pa vsled naše uprave, ki se je sicer v zadnjih letih prav znatno zboljšala, ki pa še vedno ni na tej višini, da fti mogli upati, da se bo vsak zakon tudi v resnici tako izvajal, kakor je bil mišljen in kakor se glase njegovi predpisi. In pri kartelnem zakonu je tak strah še zlasti upravičen. Uprave kartelov delujejo skoraj redno z vzorno natančnostjo. Razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki, znajo biti do skrajnosti molčeče in se pri tem opirajo le na ozek krog interesentov, ki imajo neposredno osebno korist, če se vsi dogovori s kartelom zvezanih podjetij izdajajo z vso natančnostjo. Velik del kartelnih dogovorov se vsled tega sploh ne flore kontrolirati, a kar se more kontro-Vati, se more navadno le delno in dostikrat le v obsegu, ki se zdi kartelom še dopusten. Zato je tudi bil boj proti kartelom le redkokdaj res uspešen, navadno Pa so uspehi vseh protikartelnih zakonov le neznatni. Še manj uspeha pa so imeli Zakoni, ki so kartele in truste direktno prepovedali, ker so karteli s svojim finim aparatom te prepovedi vedno z lahkoto obšli. In če sedaj primerjamo organizacijo kartelov, ki se tem uspešneje uveljavlja, čim manj je o njej videti in slišati, z našo komplicirano in ne ravno v pospešenem tempu delujočo upravo, potem se gotovo ni Čuditi, če bi se zgodilo to, da bi sicer imeli kartelni zakon, ki bi zahteval mnogo novih pisarij in tudi povzročil nekaj novih upravnih stroškov, a da bi v resnici Vse ostalo lepo pri starem. Kajti zakon sam še ne pomaga. Treba tudi poskrbeti Za to, da je kdo tu, ki skrbi, da se zakon Pravilno in natančno uporablja. V naši Upravi bi morali imeti ljudi, ki bi do podrobnosti poznali delovanje kartelov, ki bi bili enako sposobni, kakor so oni, ki Vodijo kartele in ki bi se poleg tega še z vso dušo posvetili svojemu poslu. A poleg tega bi morali imeti ti ljudje še to možnost, da bi mogli prav tako brez vsakega birokratizma in neovirani od raznih zastarelih predpisov postopati tako hitro in odločno, kakor oni, ki vodijo kartele. Pri nas je navada, da se ob vsaki priliki, ko se konstatira kakšna napaka ali kakšen nedostatek, takoj zahteva nov zakon ali nova uredba z zakonsko močjo. Od vsakega novega zakona pričakujemo Potem čudež, da bo mahoma vse bolje, kar se pa seveda ne zgodi, ker zakon sam ®e ni vse. Če ostanejo vse razmere iste, Če se ljudje nič ne spremene, če vlada v javnosti še naprej staro mrtvilo, potem tudi nov zakon ne more dosti pomagati. Nasprotno je navadno njegov učinek le negativen. Kajti neglede na to, da je dostikrat Premalo jasno stiliziran, smo vsled te bolezni po novih zakonih dobili že takšno kopico zakonov, da se že dobro podkovani iuristi komaj v njih spoznajo. In polagoma ^o že potreben za vsako panogo zakonov Oseben strokovnjak, pa še on ne bo vedel dati vedno jasnega odgovora. Tudi za zagone velja, da preveč dobrot ni dobro. Bolj ko nove zakone, potrebujemo rebrno uprave, ki bi morala biti zvezana s poenostavljenjem uprave. Dobra uprava pa je v prvi vrsti odvisna od kvalitete uradništva in zato je treba gledati na to, da se pritegnejo najboljši in najsposobnejši ljudje v upravo. Kako pa se to doseže, ni nobena tajnost in ni treba o tem niti govoriti. Jasno je, da se uprava ne bo zboljšala, če bo uradnik slabo plačan ali če se mu ne bo pustila nobena samostojnost v delu. Zboljšanje uprave je prva nujnost in osnovni pogoj, da bodo imeli novi zakoni res pozitiven učinek. Že celo pa velja to za kartelni zakon, ki bo brez dobre uprave le pomno/Jl število zakonov, ki so veljavni le na papirju. Ho*ne*ntwL o številu za 4-4%, po tonaži pa za 18%. V vsem je prišlo v naša pristanišča 27.256 ladij s skupno 5,167.000 tonami. Od teh je bilo pod jugoslovansko zastavo 25.446 ladij (za 4-1% več ko v 3. četrtletju lani) s tonažo 4,089.000 ton (za 12% več); pod tujo zastavo pa je bilo 1.810 ladij (za 7-4% več) z 1,078.000 tonami (za 8-3% več). Pri Državni rečni plovidbi je bilo doseženih v juliju 43,131.898 tonskih kilometrov, v avgustu 39,228.832 in v septembru 57 358.251, kar znaša skupno v vsem četrtletju 139,719.239 tonskih kilometrov, napram 58 914.9P8 v 3. četrtletju leta 1932. Promet se je torej prav izdatno povečal in sicer za 80 804 251 tonskih kilometrov ali za 137 odstotkov. Konkurzi in prisilne poravnave. Število konkurzov in prisilnih poravnav je v tem četrtletju znatno padlo. Konkurzov je bilo otvorjenih v vsem 51, napram 254 v lanskem četrtletju, prisilnih poravnav izven konkurza pa 25 napram 285 v istem četrtletju lani. Treba pripomniti, da so bile v septembru prijavljene samo 3 prisilne poravnave, dočim jih je bilo v septembru 1932 81, v septembru 1931 pa 68. Tudi število zahtevanih posredovalnih postopanj je padlo. Po skoku od 319 na 348 v 2. četrtletju, se je njih število v 3. četrtletju znižalo na 328. Brezposelnost. Število brezposelnih delavcev, prijavljenih na borzah dela, ki je znašalo koncem junija 14.492, je v prvih dveh mesecih tega četrtletja padlo in je doseglo v avgustu svoje najnižje stanje s številom 9.841. V septembru pa je že bilo brezposelnih 10.043. Povprečno število brezposelnih v tem tromesečju (10.351) pa je manjše od povprečnega števila v 2. četrtletju (16.426) in tudi ko v 3. četrtletju lani (10.955). Gibanje števila zavarovanih delavcev daje v primeri s prejšnjim tromesečjem tudi ugodno sliko, ker se je njih število nekoliko povečalo. V avgustu je znašalo povprečno število 521.177, v septembru pa 538.826. Vendar pa se opaža v primeri z istim tromesečjem lani zmanjšanje števila zavarovnnega delavstva, kar je v glavnem posledica manjše gradbene delavnosti. OdMapmdeAfe Sotftc/ Dohodki naših železnic V zadnjem času so dohodki naših železnic nekoliko narasli, dočim so od leta 1931 stalno padali, kakor kažejo te številke (vse v milijonih Din): Potniški promet je dal 1. 1930 713-9, 1. 1931 663-1, 1. 1932 546-7 in 1. 1933 (do konca julija) 286 0 milijonov Din. Prtljažni promet: 1. 1930 30-1, 1. 1931 24-6, 1. 1932 19-7 in 1. 1933 (do konca julija) 10-4. Blagovni promet: 1. 1930 1.827*2, 1. 1931 1.555-6, 1. 1932 1.328-6 in 1933 (do konca julija) 688-2. Vsi dohodki: leta 1930 2.571-9, leta 1931 2.244-4, 1. 1932 1.895 5 in 1. 1933 (do konca julija) 984-7. Dohodki so torej stalno in v prav znatni meri padali. V juliju 1. 1933 pa se kaže zboljšanje, kakor se vidi iz teh številk: Potniški promet: v juliju 1932 51-4, v juliju 1933 49-4 (v juniju 1933 43-7). Prtljažni promet: v juliju 1932 2-8, v juliju 1933 2-14 (v juniju 1933 2-07). Blagovni promet: v juliju 1932 93-9, v juliju 1933 108-8 (v juniju 1933 104-9). Vsi dohodki: v juliju 1932 148-2, v juliju 1933 160-5 milijonov Din. Ni pa še gotovo, če so ti večji dohodki tudi že dokaz splošnega gospodarskega zboljšanja, ker so bile 2. julija nekatere tarife zvišane in so morda vsled tega narasli dohodki. Kakor pa priča število natovorjenih vagonov, se je tudi še v avgustu in septembru blagovni promet povečal in je torej upati, da je v železniškem prometu res nastopilo zboljšanje. (jd/zicbpuM&hji l OBČNI ZBORI »Arborc, lesna trgovska in industrijska družba d. d. v Ljubljani ima izredni občni zbor v petek, dne 29. decembra ob 11. v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na dnevnem redu je predlog za znižanje delniške glavnice. Obisk bolgarske kraljeve dvojice v Beogradu dobiva vsled svojega prisrčnega značaja vedno večji pomen, tako da je ministrski predsednik Srškic izjavil: »Kar sta hoteli obe vladi doseči 2 evolucijo, to je bilo sedaj v revolucionarnem tempu kar doseženo.« Vsa Bolgarska se nad vse zanima za potek bivanja bolg. kraljeve dvojice v Beogradu. Zanimanje je tako živahno, da so takoj vsi srbski listi, ko pridejo v Sofijo, razprodani in da so morali na kioskih beograjske liste nalepiti. Bol garski listi, ki skoraj brez izjeme in i navdušenjem poročajo o beograjskih dnevih, so morali svojo naklado podvojiti, tako se vse zanima za poročila iz Beograda. Ves svetovni tisk živahno komentira obisk bolg. kraljeve dvojice v Beogradu ter naglaša njegov veliki pomen. »Journal« pravi, da daje vzhod lekcijo zapa-du, »Temps« pravi, da dokazuje obisk, da sta oba naroda krenila na novo pot. Splošno piše ves tisk, da je obisk dokazal, da Balkan odpravlja nadzorstvo velesil. Anton švehla, bivši večkratni čsl. ministrski predsednik in voditelj agrarne stranke, ki je najmočnejša čsl. stranka, je umrl v torek v starosti 60 let. Svehla je bil vodja čsl. mafije med vojno in je bil eden najodličnejših čsl. politikov, čegar zasluga je, da je našel tudi v najbolj kritičnih trenotkih notranje politike pravo rešitev. Užival je med vsemi čsl. politiki največji ugled in hoteli so ga tudi že izvoliti za predsednika republike, a je to on odklonil, ker je bil zvest Masaryku. Bil je tudi zvest prijatelj našega naroda. Slava njegovemu spominu! Ostre atake Italije in revizionističnih držav na Društvo narodov so imele to dobro posledico, da je končno tudi Paul Boncour sprevidel, da je napravil veliko napako, ko je pristal na ustanovitev pakta štirih, ki pač ni imel drugega naJ mena, ko da pomaga razbiti Društvo narodov in mirovne pogodbe. Sedai napovedujejo listi potovanje Boncourja v Prago, Varšavo, Bukarešto, Sofijo in druge vzhodne prestolnice, da doseže skupen blok vseh teh držav proti revizionističnim nakanam. Titulescu je v svojem odgovoru na pozdrav slovaških delegacij odgovoril, da je Mala antanta, ki postaja vedno bolj trdna enota, proti reviziji mirovnih pogodb že zato, ker bi ta pomenila vojno. Francoski veleposlanik Poncet je obiskal Hitlerja in mu sporočil, da francoska vlada ne more razpravljati o nemških predlogih o povečanju nemške vojske in spopolnitvi njene oborožitve. Nadalje mu je sporočil, da bi bila mogoča pogajanja o reformi Društva narodov le na podlagi njegovih statutov. Italijanski drž. podtajnik v zun. ministrstvu Suvich je prispel v Berlin, kjer je bil slovesno sprejet. Nemški listi pišejo, da je cilj njegovega prihoda najti nove oblike za sodelovanje držav, ker je Društvo narodov po izstopu Nemčije že mrtva zadeva. Prva seja nemškega parlamenta je trajala le šest minut. Izvoljeno je bilo predsedstvo parlamenta, na kar Je bil parlament odgoden do onega dne, ko bo Hitler napovedal svoj govor v parlamentu. Za predsednika je bil zopet izvoljen Goring. Anarhistične revolucije v Španiji še ni konec in bo vlada poklicala iz Maroka tujsko legijo, da napravi z njo red, ker ni stalna vojska več zanesljiva in se je že več polkov uprlo. Generalna stavka, ki so jo na pritisk anarhistov in komunistov proglasili tudi socialisti, se ni obnesla in stavka le 15 odstotkov delavstva. Grški zunanji minister Maksimos je Hemisioniral, ker se je čutil užaljenega vsled neke izjave Caldarisa. Med Rooseveltom in farmarji je prišlo do sporazuma, ker je začela ameriška vlada iz raznih fondov izdatno podpirati farmarje. Tako je samo ena zvezna država prejela kot prvo pomoč za farmarje 63 milijonov dolarjev. Knez Starhemberg je odšel v London na dopust, kjer ostane do spomladi. Njegovo potovanje tolmačijo kot dokaz popolnega razkola med krščanskimi socialisti in hajmverovci. CO p. 1>avL uspek, ki pa m zadostuje Predlog finančnega odbora, da zadruge, ki delajo z nečlani, ne bodo več oproščene družbenega davka libriranih verig, medeninastih verig, medeninastih mrežic, jeklenih verig itd.; do 7. januarja o dobavi centrifugalne sesaljke, 2 medeninastih ventilov, 1 sesalne košare, železno pocinkane pločevine, 1000 kg cementa itd.; do 9. januarja o dobavi ca 1000 kg vijakov z maticami, 40.000 železnih vijakov za les, 125 kg železnih zakovic in 50.000 železnih sodarskih zakovic; do 15. januarja pa o dobavi 30 kg cinko-vega belila, 31 kg signalnega rdečila, 145 kg železnega minija, 75 kg svinčenega minija, 520 kg raznih barv, 66 kg raznih lakov, 176 čopičev itd. Že v 24 urah barva, planira in kemično - n n 7. i obtoke, klobuke itd. ftkrohl in Hvotbdika srnjo«, »vratnike in manSete. Por«. Miši. munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—0. Selehurgova ul. 3. Telefon št 22 72. Deuaes STANJE NARODNE BANKE Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 8. decembra se je njeno stanje po 30. novembru spremenilo tako-le (vse v milijonih Din): Zlata in kovinska podloga se je povečala za 0 3 na 1.902 7. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 6 7 na 50-59. Vsota kovanega denarja v niklu in srebru se je povečala za 11-5 na 227-7. Menična posojila so nazadovala za 12-8 na 1.843 2, lombardna pa za 0 9 na 3072. Bivši predjemi državi so se povečali za 0 35 na 1720-0, Obtok bankovcev se je zmanjšal za 35-2 na 4.222-1, obveznosti na pokaz pa so narasle za 38 1 na 1143-1. Obveznosti z rokom so padle za 0 4 na 1.096-6. Razne pasive so se povečale za 8-7 na 385-1. Zlato in devizno kritje je nazadovalo od 35 47% na 35-46%>, samo zlato pa od 33-47% na 33-45%>. Obrestna mera je še naprej ostala ne-izpremenjena. BANKOVCI, KI PRIDEJO IZ PROMETA Samo še do konca t. 1. se bodo zamenjavali še predvojni srbski bankovci po 10, 20 in 50 Din, do 25. maja 1934 pa 1000 dinarski in 400 kronski s podpisom dr. M. Nin-čiča. Od 18. julija 1935 do 4. maja 1936 pa pridejo iz premeta še 5 dinarski in vsi deseidinarski. 5 dinarski so z datumom 18. 9. 1918, 10 dinarski pa so z 26. 5. 1926 in 1. 12. 1929. Dne 4. maja 1936 zastarajo tudi prvi povojni tisočaki, ki so bili izdani 30. novembra 1920 in imajo podpis guveinerja Vajlerta in člana uprave Marka Stojanoviča. Ti bankovci so bili zaradi falzifikatov pretfekami z rozeto. Vsi ti tisočaki, z in brez rozete, izgube veljavo dne 4. maja 1936. V prometu ostanejo še nadalje le t; bankovci: tisočaki, z datumom 1. december 1929 ki jih je izdala Narodna banka kraljevine Jugoslavije, stotaki z datumom 30. Anovember 1920 in 1. december 1929 in predvojni stodiinarski bankovci z dne 5. januarja 1905. * Kosovska kreditna banka v Prištini je prišla v konkurz. Po zadnjem izkazu češkoslovaške Narodne banke so se zgodile v 1. tednu decembra te spremembe (vse v milijonih Kč): zlata podlaga je narasla za 0-17 na 1.707 6, devizna za 0 6 na 922 3. druga gotovina je padla za 13-0 na 140 4. Menična posojila so padla za 21-7 na 928 2, lombardna so se povečala za 82 8 na 493. Obtok bankovcev se je povečal za 231-5 na 5.937 0, zakonito kritje pa je padlo od 41 na 40-8%. Portugalska narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5-5%. — Obrestna mera naše Narodne banke je še vedno neizpremenjena. Banca d’Italia je znižala eskontno obrestno mero od 3-5 na 3, lombardno pa od 4 na 3-5%. Francosko notranje posojilo v višini 1475 milijonov frankov je bilo že prvi dan podpisano, nov dokaz o dobrih razmerah na francoskem denarnem trgu. Vatikan je nakupil na londonskem trgu velike količine zlata. Papež bo dal v spomin na sveto leto nakovati zlatnikov za 166.000 funtov in veliko količino srebrnikov. Nemška Državna banka izkazuje po stanju z dne 7. decembra: Obtok bankovcev se je znižal za 85 na 3456 milijonov mark. Zlata zaloga je padla za 7-6 na 397-8 milijonov, devizna pa se je dvignila za 2 6 na 5-8 milijonov. Kritje se je dvignilo od 11-5 na 11*7 %>. Uvoz srebra v U. S. A. je znašal v prvih 10 mesecih t. 1. 1224 milijonov dolarjev, to Je štirikrat toliko kakor v obeh prejšnjih letih. Madjarski finančni minister zahteva, da se število bank zniža za eno tretjino, kar naj se doseže s fuzijami bank. Minister pravi, da so režijski stroški bank previsoki. Ameriškemu kongresu, ki se sestane v januarju, predloži vlada zakonski načrt o uvedbi državne kontrole nad vse ameriške borze. Vlada bo imela tudi Pravico cenzure nad vsemi borznimi vestmi. Ni dvoma, da bo kongres ta Predlog sprejel. V boju proti neupravičenim in krivičnim privilegijem nabavljalnih zadrug in kon-zuinov so dosegli trgovci sedaj svoj prvi in pozitivni uspeh. Skupščini je namreč predložil finančni minister medi drugimi predlogi tudi predlog, da niso zadruge več oproščene družbenega davka, če se jim le enkrat dokaže, da so prodajale tudi nečlanom. Kakor moramo z veseljem in zadoščenjem pozdraviti ta predlog finančnega ministra, ker se je vsaj enkrat upoštevala ena najbolj važnih zahtev trgovstva, moramo vendar tudi takoj dostaviti, da ta predlog še ne zadostuje, ker je z njim odpravljen le en privilegij in še ta le deloma. Zahteva trgovstva pa je slej ko prej, da je treba vse privilegije odpraviti, ker je nemoralno, da niso državljani v davčnem pogledu popolnoma izenačeni. Zlasti pa je nemoralno, če se dopušča, da privilegiji enih uničujejo eksistenco drugih, in privilegiji nabavljalnih zadrug in konzumov uničujejo danes eksistenco trgovcev. Zato trgovstvo lie more odnehati od svoje zahteve, da se odpravijo vsi davčni privilegiji in zalo od te zahteve ne bo odstopilo, dokler ne bo v celoti izvedena. Tu ni nobenega kompromisa, ker v evidentno krivičnih zadevah sploh ne more biti nobenega kompromisa, ali pa postane tisti, ki pristaja na kompromise, sokriv krivice, ki se dopušča. Tem manj pa morejo pristati trgovci na kompromis, če se bahajo na procesu prati poneverbam pri uradniški nabavljalni zadrugi člani teh zadrug, da razpolaga Sa-vez nabavljalnih zadrug drž. nameščencev s kapitalom nad 120 milijonov Din. Tako bogati ustanovi, tako močnemu velekapita-lističnemu podjetju dovoljevati še davčne privilegije res ni drugo, ko razmetavanje državnega denarja. Kajti če mora plačevati pridobnino vsak kramar, vsak branjevec, potem pač ne gre, da je oproščeno ekvivalentnega družbenega davka podjetje, ki ima nad 120 milijonov kapitala. Danes, ko je denar tako drag, je vsako kapitalno močno podjetje že zaradi tega toliko na boljšem od vsakega konkurenta, da se mu ni njegove konkurence niti najmanj bati. Kdor ima nad 120 milijonov kapitala, ta more tudi v sedanji gospodarski krizi delati dobre kupčije in ta ne potrebuje nobene podpore, najmanj pa na škodo drugih davkoplačevalcev. Po predlogu finanč- Razvoj tekstilne industrije na Bližnjem vzhodu V zadnjem času opažamo veliko razširjanje tekstilne produkcije na vsem Bližnjem vzhodu. Predvsem se poskušajo osamosvojiti od tujih izdelkov azijske države, ki so doslej kupovale izdelke v Angliji, v zadnjih dveh letih pa tudi že od Japonske. Tako poročajo, da ustanovi Perzija v kratkem tri nove tekstilne tvornice. Turčija je naročila večje število strojev za bombažne tvornice iz Rusije. Se večje posledice pa utegne povzročiti ustanovitev novih tvornic v Egiptu, ki sam prideluje veliko bombaža, ki ga je pa doslej vsega izvažal v sirovem stanju. Ustanavlja se velika tvornica v Kairu. Stroje za to tvornico prevzemajo od angleških (lankashirskih) tvornic, ki so zaradi krize prenehale delati. Egipt bi se rad osvobodil svoje odvisnosti od žetve in od turizma, ker sta se v tej krizi oba vira izkazala kot nezanesljiva. Končno je za Egipt bombažna industrija zelo naraven izhod. Najbolj prizadeta po tej konkurenci pa med uvozniki ne bo Anglija, marveč Japonska, ki je Anglijo že lani izpodrinila iz egiptskega trga. V zvezi s tem so zanimivi podatki o izvozu Anglije za letošnje septembrsko četrtletje. Bombažnega blaga je izvozila Anglija v tem roku 467 milijonov kv. jardov, to je 16°/« manj kakor v istem četrtletju lani in 3% manj kakor v prejšnjem letošnjem. Izvoz v Britansko Indijo je bil občutno manjši, in sicer za 47% manjši kot lani, ali za 18% manjši kakor v 2. letošnjem četrtletju. Tudi izvoz v Kitajsko in v IIong-Kong je bil znatno manjši. Na-rastel pa je izvoz v Argentino in v druge južno-ameriške države ter v skandinavske države in v Švico. Ker je padel izvoz v Avstralijo, je zdaj na prvem mestu med uvoznicami angleškega tekstilnega blaga Argentina. nega ministra pa bi užival tudi ta, tako bogati Savez še naprej davčno prostost, če le ne bi delal z nečlani. Prav tako pa bi bile še naprej oproščene družbenega davka vse one druge zadruge, ki imajo velikanska premoženja in milijonske čiste dobičke na leto. Kaj smo v Jugoslaviji res tako bogati, da moremo dovoljevati takšnim milijonarjem davčno prostost? Predlog finančnega ministra zato ne zadostuje in ga je treba izpopolniti tako, da se sploh vsi davčni privilegiji nabavljalnih zadrug in konzumov odpravijo. Samo pri enem vagonu pšenice plača n. pr. železniška nabavljalna zadruga 15.000 dinarjev manj, ko pa trgovec. Jasno je, da pri takšni razliki v stroških, ne more trgovec konkurirati z zadrugo niti če prodaja blago v izgubo. Po predlogu finančnega ministra pa bi ostala ta razlika tudi v bodoče nezmanjšana in čeprav bi dobavljala zadruga blago tudi nečlanom, ker ta razlika nastaja iz drugih privilegijev in ne vsled oprostitve od družbenega davka. Zato ne zadostuje, če nabavljalne zadruge in konzumi niso več oproščeni družbenega davka, temveč odpraviti je vse privilegije vsem zadrugam, ki niso po svojem poslovanju nič drugega ko navadne trgovine in gostilne. Po tem, kar kdo dejansko je, ne pa po tem, kar kdo o sebi govori, je treba soditi tudi zadruge in konzume in to pravilo mora veljati tudi za davkarije. Samo poglejte po Ljubljani, Mariboru in drugih mestih zlasti razne papirnate in knjigo-tržne prodajalne zadrug in navedite le en zunanji znak, po katerem se te prodajalne razlikujejo od drugih. Niti enega takega znaka ni in vendar so te prodajalne proste pridobnine, trgovci, njih konkurenti, morajo pa pridobnino plačevati. Ali je kdo, ki bi mogel to neenakost zagovarjati! Veseli smo predloga finančnega ministra in pozdravljamo ga, ker vidimo v njem začetek, da se v resnici hoče davčno neenakost odpraviti. Toda dostaviti moramo, da ta predlog še ne zadostuje in da bomo boj nadaljevali, dokler vsi privilegiji nabavljalnih zadrug in konzumov ne padejo. In pravica zahteva, da padejo, zato bomo tudi s svojo zahtevo prodrli. Samo v dobro države bo, če prodremo čim preje! f]hfa4lW-BrOclclfef Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 21. decembra ponudbe o dobavi 200 kub. metrov hrastovega jamskega lesa; do 28. decembra pa o dobavi 30.000 krajnikov. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. decembra ponudbe o dobavi elektromateri-jala in 400 kg mila. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. decembra ponudbe o dobavi 22.000 pol koncept-nega papirja. Prometno-komercialni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. decembra ponudbe o dobavi 35 žimnic in 16 žimnatih podglavnikov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. decembra ponudbe o dobavi 1200 kg terpentinovega mila, 4000 kg koruznega zdroba, 1600 kg bučnega olja in 600 kg sirove kave. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 26. decembra ponudbe o dobavi 2100 jeklenih krtač in 100 katranira-nih vrvi; do 28. decembra o dobavi 15 poljskih kovačnic, 100 signal, svetiljk, 50 zidnih svetiljk, 100 strojev za svetiljke, raznega lesa, sodov iz hrastovega lesa in bukovih držajev za motike ter o dobavi 250 kg bakrenih cevi; do 29. decembra o dobavi 1 zračnega kladiva, 50 rezervnih delov naprave za čiščenje kotlov, 10 kg alkohola, 80 kg špirita, 20 kg amonijaka, 220 kg žveplene kisline, 50 kg lužnega kamna, 20 kg glicerina, 30 kg vazelina, 40 kg konzistentne masti, 200 kg kalcijevega karbida, 100 kubičnih metrov kisika, 100 kg smole, 15 kg katrana, 15 kg čebel-nega voska, 5 kg grafita itd., 2400 kg Samotne opeke, 3000 kg šamota v prahu ter materijala iz kavčuka; do 2. januarja o dobavi železne pločevine, železa, žice, ka- žuHOftfa tega/uta ZA VEČJI IZVOZ VINA Na iniciativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je bil ustanovljen posebni posvetovalni odbor strokovnjakov, ki bo gledal na to, da se poveča izvoz vina, likerjev in žganja. Za predsednika odbora je bil izvoljen Jovan Banič iz Smedereva, v odboru pa so: nar. poslanec Krejči in Stanko Ožanič iz Splita. Tajnik je referent zavoda Dubravčič. POLJSKI DUMP1NG V MANUFAKTURI »Daily Express< poroča, da se v zadnjem času opaža na angleškem trgu velik dumping poljske manufakture. V londonskih predmestjih prodajajo Poljaki zimski plašč, par nogavic, obleko in klobuk za 21 šilingov (okoli 300 Din). Zimski plašč ponujajo Poljaki že za 7 šilingov, hlače za 1 šiling in 3 penije. Nizka cena poljskega blaga je posledica nizkih plač na Poljskem, ker dobiva poljski delavec kvečjem polovico te plače, ko angleški. GRŠKO-TURŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA V Ankaro je prišla grška trgovinska delegacija, ki naj sklene novo trgovinsko pogodbo s Turčijo. Po vesteh iz Carigrada je uspešen potek pogajanja skoraj zagotovljen. Turški gospodarski ljudje so mnenja, da bi mogla Grčija podvojiti svoj izvoz v Turčijo in doseči 70 odstotkov uvoza turških proizvodov v Grčijo. * Praški vzorčni velesejem je bil popolnoma prcorganiziran in je dobila država odločilen vpliv na njegovo vodstvo. Avstrija je prepovedala uvoz svinj iz Rumunije. Lesna izvozna centrala na Poljskem je dobila od skupine Brltish Overseas Bank posojilo v višini 400.000 funtov. Preveč je Italija propagirala žitno produkcijo in dosegla letos tako veliko žetev (81 milijonov stotov), da so cene padle za 15 odstotkov. Sedaj bo skušala vlada z drž. intervencijo dvigniti cene, kar bo seveda veljalo precej milijonov lir. Tudi italijanski izvoz trpi vsled prevelike agrarne avtarkije Italije. Preveč dobrot le ni dobro. Irska je ponudila USA izvoz svojega wiskyja, v zameno pa bi kupovala v Ameriki žito. Poljska paroplovna družba za čezoceanski promet je naročila dva 15.000 tonska parnika v Italiji. Qd/d/z pzmeAje, »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 13. decembra objavlja med drugim: Uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov — Uredbo o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez — Uredbo o maksimiranju obresti — Uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito — Uredbo o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij — Navodila o pre-skrbovanju siromašnih kmetov in delavcev z lesom in o prodaji na drobno lesa iz državnih gozdov — Odločbo o podaljšanju * ukinitve uvozne carine na prečiščeno žveplo in žveplov cvet — Odredbo o plačevanju banovinske takse na drž. lovske karte za lovce iz drugih banovin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Vpisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Zupan & Wand. Obratni predmet: izvrševanje restavracijske in kavarniške obrti, nakup in prodaja vseh v to stroko spadajočih potrebščin. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 7. novembra 1933. Družabniki: Zupan Rajko v Ljubljani, Reber 19. Wand Rudolf v Ljubljani, Gledališka ul. 12. Za namestovanje upravičen: zastopstvo kolektivno po obeh družabnikih. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1933. Fi 633/33 — Rg A VII 127/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Joco žagar »Paketošpedc, transportno in paketno podjetje, Ljubljana. Obratni predmet: zbiranje in odpravljanje poštnih paketov kakor tudi prevoz vsega brzovoznega in sporovoznega blaga. Imetnik: Joco Žagar, trgovec v Ljubljani, Ažbetova ul. 2. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 17. novembra 1933. Fi 645/33 — Rg A VII 128/1. Vpisale so se tzpremembe lo dodatki Dri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Ljudevit Marx, tovarna lakov, delniška družba. Vpiše se prokurist Gerard Keller, tovarniški ravnatelj, Maria-Enzersdorf, Perlgasse 282 pri Modlingu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1933. Fi 637/33 — Rg B II 181/13. * Sedež: Maribor. Besedilo: Greinitz industrija železa d. d., Železarna Muta ob Dravi. Izbriše se elan upravnega odbora Karl G. Gigler. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. novembra 1933. Rg B II 32/12. * Sedež: Radenci. Besedilo: Zdravilišče Slatina Radeu-ei, Hohn in Co. Izbriše se vsled smrti družabni ca Wieltschmig Alojzija. Ime dosedanje družabnice Hohn Vilme se spremeni v Hohn Vilmo omo-ženo Šarič. Vst epi! je kot novii javni družabnik dr. Šarič Ante, zdravnik v Radencih. Pravico družbo zastopati in firmo podpisovati imata oba družabnika kolektivno. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. novembra 1933. Firm Rg A I 207/21. Izbrisale so se nastopne firm e: Sedež: Kostanjevica. Besedilo: Pavčič Božidar. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Pavčič Božidar. Zaradi opustitve izvrševanja trgovine v Kostanjevici po preselitvi v Ljubljano, Tyrševa c. 63. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. novembra 1933. Fi 68/33 — Reg. A I 212/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Ervin Mondecar, transportno in paketno podjetje »Paketošped«, podružnica Ljubljana. Zbog opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1933. Fi 595/33 — Rg A VII 37/3. * Sedež: Maribor. Besedilo: Kunstek Pavel. Obratni predmet: trgovina z galanterijskim blagom. Zbog opusta obrta in trgovine. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. novembra 1933. Rg A III 136/6. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Nova Jugometalija« družba z o. z. za izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov. Po končani likvidaciji. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1933. Fi 652/33 — Rg C III 140/9. Konkurzi in poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini posestnika in kavarnarja Franceta Krapeža v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Etbin Bežek, tajnik Udruženja gostilničarskih podjetij. Narok za sklepanje poravnave dne 18. januarja ob 9. Rok za oglasitev do 12. januarja. TAKSE NA REKLAME Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnila, da so vse objave, plakati in reklamni letaki, če imajo po vsebini značaj stalne reklame, podvržene taksi po št. 8. 2. toč. taksne tarife. Za te reklame je treba plačati takso od1 40 do 150 Din na leto. Za vse reklame, ki so izdelane iz trdega materiala in ki imajo stalen značaj, se plača ta taksa. Štev. 14025/11. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na idian 20. decembra t. 1. ob 11. uri dobavo: 1.200 kg terpentinovega mila, 4.000 kg koruznega zdroba, 1.600 kg bučnega olja, 600 kg sirove kave »Santos Primes«. Dobavni pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 9. decembra 1933. DOLŽNIKI NAJ BI PLAČEVALI DOLGOVE Z MENICAMI Osrednji svet češkoslovaških trgovskih združenj je dal pobudo, da bi se uredilo plačevanje dolgov na Češkoslovaškem na ta način, da bi vsak trgovec, ki ne bi plačal blaga v 60 dneh, izstavil za dolžno vsoto menico. V tem primeru bi plačeval samo 6, mesto 9 do 12 odstotkov obresti. Obenem je predlagal svet vladi, da zniža pristojbine za menice, da bi se s tem povečala uporaba menic. NOVE TAKSNE ZNAMKE Finančni minister je odredil, da pridejo s 1. januarjem v promet nove taksne znamke v vrednosti po 10 Din. Stare znamke se bodo zamenjavale za nove do 31. marca. JAVNA DRAŽBA Na javni dražbi bo dne 16. t. m. prodanih 158 ovojev barhenta. Dražba bo v skladišču tvrdke »javna skladišta« v Ljubljani, Tyrševa c. 33. Ker je članstvo »Vzajemne pomoči« padlo od 24.469 članov na 2.456 in je vsled tega postala sanacija nemogoča, je banska uprava zahtevala od uprave, da zaprosi pri sodišču za otvoritev kon-kurza vsled prezadolženosti. Elektrarna Fala je imela lani 25-7 milijonov dinarjev kosmatega dobička in 37.200 Din izgube. Leta 1931. je imela 25-9 milijonov kosmatega dobička in 66.000 Din izgube. »Elektrovverke«, A. G. Basel, ki je lastnica Fale, beograjske elektrarne »Snaga i svetlost« in še nekaterih drugih, je imela od 1. 1932/33 2-74 milijonov švic. frankov dohodkov od obresti in dividend in bo po odpisu nekaterih postavk in dotaciji rezervnih fondov izplačala 3% dividendo. Na češkoslovaškem so začeli vojaški krogi zahtevati, da se zgradi več obrambnih trdnjavskih pasov, kar je vsled podolgovate oblike državnega ozemlja nujno potrebno. Praga ni v središču Češkoslovaške, temveč Je le 90 km oddaljena od severne meje, katero razdaljo morejo motorizirane čete premagati v enem dnevu. Na praški borzi je bilo v preteklem tednu slabo razpoloženje. Češkoslovaški listi navajajo kot eden vzrokov tudi zopetno odložitev konference gospodarskega sveta Male antante. Ta odložitev pač dokazuje, da čsl. agrarci še nočejo popustiti in da se zato čsl. izvoz industrijskih izdelkov ne bo zboljšal. Anarhisti so položili na neki most na progi Barcelona—Sevilla peklenski stroj, ki je eksplodiral v hipu, ko je vozil čez most potniški vlak. Eksplozija je vrgla vse vagone v reko, kjer so se vsi razbili. Skoraj vsi potniki so bili ubiti ali težko ranjeni. Ta zverinski atentat je vzbudil vihar ogorčenja po vsej Španiji. Kot dokaz, kako velika je davčna obremenitev delniških družb v Franciji, navaja zveza družb, da je 120 francoskih del. družb s skupnim kapitalom 4 in pol milijarde frankov plačalo delničarjem 300 milijonov frankov dividend, državi pa 600 milijonov za davke. 3506 samomorov je bilo letos na Dunaju ali povprečno 10 na dan. Toliko samomorov še ni bilo nikdar na Dunaju. Najdražjo obleko na svetu ima gotovo maharadža iz Lahore. Njegova svečana obleka je tako posejana z dragulji, da je vredna skoraj eno milijardo dinarjev. TRŽNA POROČILA MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem z dne 7. decembra t. 1. je bilo pripeljanih 68 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 3 do 4 mesece stari kom. Din 200—250; 5 do 7 mesecem stari 300—360; 8 do 10 mesecev stari 400—550; 1 leto stari 600—700; 1 kg žive teže Din 6—7; 1 kg mrtve teže Din 8-50—10. Prodanih je bilo 34 svinj. Progrram ljubljanske radio postaje Petek, dne 15. decembra: lil.00: Šolska ura: Posavje (J. Lapajne): 12.15: Reprod. koncert: Po dolinah in planinah — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reprodukcija Schumannove karnevalske suite — 18.00: Prenos z Dunaja: Govor princa Eduarda Lich-tenateina ob priliki slavja jugoslov.-av&tr. trgovske zbornice — 19.00: Sokolstvo (Br. Kranjc) — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. K-Andrejka) — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila — 22.20: Reproduc. baletna glasba. Sobota, dne 16. decembra: 12.15: Reprod. koncert (za ples in poskok) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, »Zakaj veseli bi ne peli« (revija reproduc. veselih popevk) — 18.00: Reproduc. instrumentalni koncert: Berlinski drž. orkester igra — Stanje cest — 18.30: Zabavno predavanje (Stanko Bitežnik) — 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Prenos pevskega koncerta Strossmajerjeve župe iz Zagreba — 21.45: Čas, poročila — 22.05: Radio-jaza. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 14. dec.: Kulturna prireditev v Crni mlaki. Premiera. Izven. Petek, dne 15. dec. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. Sobota, dne 16. dec.: Turške kumare. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 14. dec.: Traviata. — Red Četrtek. Petek, dne 15. dec.: Zaprto. Sobota, dne 16. dec.: »Stoji, stoji Ljub-Ijanca«. Besedilo operete je popolnoma revidirano, delo pa scenično popravljeno. Prostovoljna javna dražba pristnih orijentalskih preprog z aristokratskega posestva se bo vršila dne 18. in 19. t. m. od 8.—12. in 14.—17. ure v prostorih JAVNIH SKLADIŠČ v Ljubljani, Tyrševa cesta 33. Izdraženih bo 41 komadov raznih velikosti ter sledečih vrst: Bocchara, Ferachan, Tabris, Belutschistan, Afganistan, Schiras, Schirvan, molitvene preproge itd. Tozadevna pojasnila daje špedicijska tvrdka »GROM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Naročajte ,,Trgovski list“! KLIŠE) E v^e/l vrsl- por fotografij ahu ali risbah. i *vrf u/9 n aj sol id n 9/še ki €9 rna ST-DIU HUBLIANA DALMATINOVA 13 ŠBrzoiavi: Vinspercotomale Hiubliana — ‘Geleton št. 2263 Ani. Krisper Coloniale Lastnih: Josip Verlič ■ i CPetetrgovmu kolom-talne robe. cVeleprazarna kave. Mlini za dišave. ‘Gfočna Dostreiba. Ljubljana iDunajska cesta 35 *Ustanovljeno leta 1840 2>atoqu špirita, raznega žgani a in konjaka, iMineralne voae. Ceniki na taznolago Tigrovci? ^Varcča/ie blago pri Ivvdhab, halevc oglašajo v »»Trgovskem listu** ? Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek # Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lnduatrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.