Ko je sadje zorelo
(Črtica. — Zapisal F. Ks. SlerSaj.J
fliito je sadje zorelo ...
<ii§| No, kaj je bilotakrat? — Nič. Ivanov Slavko je bil takrat prvio tepen. Zakaj — seveda ne bodete težko uganili, ko veste, da je sadje zorelo. I, seveda! Doma niso [vanovi imeli nič vrta, torej tudi sadnega drevja ne. Lahko bi ga sicer imeli, a oče Ivan so imeli druge skrbi, prodajalnico in gostilno. To niso male skrbi! — Tn tedaj je bilo, ko je bil Slavko prvič tepen.

164
I.
,,Slavko! Slavko! Kam te nese? Doma mi ostani!" so kričali Slavkova mamica za malim sinkom, ki jo je kaj urno brisal po stezici nizdolu.
A Slavko? — Ta seveda ni slišal, alipani hotel slišati. Ubiral jo je, da ga je malf ^Parizelj" komaj dobajal. A Slavku se je mudilo. Kam ? — To je vedel le on in Cavsov Franek.
Uganili tudi vi ne bodete težko, ko veste. da je sadje zorelo.
I, no, na jabolka je šel! — Pa saj niso imeli doma vrta!
To je ravno! Doma sicer niso imeli nič hrušek. češpelj, jabolk, imeli so jih pa pri Cavsovih. In kakšne! Kar sline je moral Slavko požreti, ko se je spomnil rmenih, slastnib, debelih jabolk tam na Cavsovem vrtu. Že davno si jih je zaželel: še takrat ko so bila zelena. In danes se jih bo nabral. Cavsov Franek ga je skrivaj
165
povabil, naj pride k njim na vrt. Očeta in matere Cavsove ni bilo doma. Otavo so pospravljali v Pla-ninskem logu. Pred večerom jih gotovo ne bode domov. Tako se je ponudila obema Icpa prilika, najesti se davno zaželenih jabolk.
In to priliko sta porabtla. Ves zasopljen je pri-dirjal Slavko pred Cavsovo hišo. Kokoši, ki so ravno zobale pičo, so se prestrašene  razletele  po dvorišou.
Mrak se je deial. Nad drevjem in nad bišami se je tvorila fina. tanka, prozorna mrežica, ki je polagoraa objemala okolico v svoj naročaj.
Listje in drevje je mirovalo ... niti gibljuja! Le visoke topole so polagoma trepetale v svežem, zdravem mraku. Tu in tam je začivkala drobna ptička tihotno, umirajoče, zaspano .. .
»Kranek! Kranek!" je zaklical Slavko.
,,Ka-a-aj>" oglasil se je ta iz skednja.             
,Kje pa si?"
•   rPoišči me!"                                                         
Slavko se je po prstih bližal skednju. Niti pesek ni zaškripal pod njegovimi nogami. Počasi, previdno je odprl vrata. ^.Parizelj^ je smuknil skozi vrata. Slavko za njim. Na drugem koncu skednja je bil naložcn velik kup slarae. Tu sem se je zagna! Parizelj in prioel bev-skati. Slavko je le žedil.
Počasi se je prikazala drobna glavica iz slame. a zopet bliskovtto izginila.                 <
rAha -— sedaj sera te pa videl — sedaj sem te pa videl", hitel je Slavko pevaje kričati.
»Nisi me ne! Nisi me ne'" Odgovarjal je Franek, ko je lezel iz slame.
,Pa sem te! Kdo pa drugi, če ne jaz ?"
,,ParizeIj!"
nKako to?'- delal se je Slavko nevednega.
BKo je začel Parizelj lajati, sem mislil, da je sam, pa sem pokukal samo nekoliko."
,,Samo toliko, da sem te vjdel kaj ne>"
rNo, pa si me, saj ni nič zato."
»O, seveda ni! Kaj pa, da je!°
^Zakaj?"                           
,,Zato!"
166
»Beži, beži, šema."  .                                       *
,Če sem jaz šema, si ti: cavsa-kavsa"
»Šema — šema."
»Cavsa — kavsa.*
^Tiho bodi, šema!"
nTebi naj bom tiho ? — Cavsa — kavsa — cavsa
—  ojejej — u-u-u" je zatulil  Slavko  in  se  prijel za čelo. Franek je bil jezen in v svoji jezi je porinil malo krepelce proti Slavku.  Ko je  videl, da  ga  je nehote zadel, se je ustrašil. Srce mu je upadlo in zbežal je v hišo. Slavko pa je jokaje stopical domov. Debele, svitle solzice so mu   lezle  po  rdečem licu.   Z desnico si je tiščal čelo. PogledaJ je roko, če je kaj krvava. — Nič. Hvala Bogu, da le črev ni.
,,Maraa — mama — mama!" je klical v joku, ko je prišel domov.
,,Kaj pa je, da tako jokaš?cl so ga vprašali mati sočutno.
Cav--sov, u-u-u —  Francek — u-u — mi je
—  u-u-u —"
nNo, kaj je ž njim?-:'
,Mi je po-rinil po-poleno — u-u — na čelo.1
»Prav je storil! Kaj pahodištje? Saj sem ti rekla, da doma ostani. Čemu me nisi ubogal ? Kaj ? Kdo sem jaz? A nisem tvoja mati? Da me boš drugič ubogal — ni tu še nekaj", in padalo je. — Da ni padalo samo po hlačah, je pričal gtasen jok Slavkov.
,,Mama! — Saj boin ubogal'' — je obetal Slavko oni večer. In držal se je te obljube.
*    o    3       ¦
^Slavko, popoldne pridi k nam jabolka pobirat!~ s temi besedami so povabili oče Cavsa čez pet dni po onem dogodku Slavka, ki je prišel ravno v prodajalnico.
Hipno sta zažareli Slavku ocesci, a takoj v drugem trenutltu se mu  je zresnil obraz in nekam žalostno ja rekel: .,Ne smem." '           _Zakaj pa iie ?"
^Mama mi ne puste."
^Danes te bodo prav gotovo pustili. Gvem sam k njimi
167
Čez nekaj trenutkov so prišli oče Cavsa nazaj in rekli: rhe pridi popoldne in nič se ne boj.;l
No in Slavko je šel. S Franckom sta se takoj sprijaznila. Pozneje je Franek povedal — bolj na tiho seveda — da jih je- tudi on čuti! danes od očeta. To je pa ostalo le med njima. O tom nista vedeli niti Bajtova Cilka in Francka, niti Opekov Jožek, ki so prišli tudi pomagat jabolka pobirat.
Veselje je bilo na vrhuncu, ko so oče Cavsa prijeli za jablano in potresli. Jabolka so se usula prav kakor toča. Franica je nastavila predpasnik, Jože je stegnil roko, da bi ujel padajoče jabolko. ^Parizelj", Francek in Slavko pa so se zapodili vsi trije na eno in se trgali zanje ...
,,Ta je moj! — Ta je moj, — ojej, kako rai je palo na glavo!" in enaki vskliki so se čuli . . .
Ko sn otroci odhajali domov, dali so jih Cavsov oče vsacemu košarico za plačilo . . .
No, tako je bilo takrat, ko je sadje zorelo.
Ste čulir