Ko je sadje zorelo (Črtica. — Zapisal F. Ks. SlerSaj.J fliito je sadje zorelo ... " oglasil se je ta iz skednja. ,Kje pa si?" • rPoišči me!" Slavko se je po prstih bližal skednju. Niti pesek ni zaškripal pod njegovimi nogami. Počasi, previdno je odprl vrata. ^.Parizelj^ je smuknil skozi vrata. Slavko za njim. Na drugem koncu skednja je bil naložcn velik kup slarae. Tu sem se je zagna! Parizelj in prioel bev-skati. Slavko je le žedil. Počasi se je prikazala drobna glavica iz slame. a zopet bliskovtto izginila. < rAha -— sedaj sera te pa videl — sedaj sem te pa videl", hitel je Slavko pevaje kričati. »Nisi me ne! Nisi me ne'" Odgovarjal je Franek, ko je lezel iz slame. ,Pa sem te! Kdo pa drugi, če ne jaz ?" ,,ParizeIj!" nKako to?'- delal se je Slavko nevednega. BKo je začel Parizelj lajati, sem mislil, da je sam, pa sem pokukal samo nekoliko." ,,Samo toliko, da sem te vjdel kaj ne>" rNo, pa si me, saj ni nič zato." »O, seveda ni! Kaj pa, da je!° ^Zakaj?" ,,Zato!" 166 »Beži, beži, šema." . * ,Če sem jaz šema, si ti: cavsa-kavsa" »Šema — šema." »Cavsa — kavsa.* ^Tiho bodi, šema!" nTebi naj bom tiho ? — Cavsa — kavsa — cavsa — ojejej — u-u-u" je zatulil Slavko in se prijel za čelo. Franek je bil jezen in v svoji jezi je porinil malo krepelce proti Slavku. Ko je videl, da ga je nehote zadel, se je ustrašil. Srce mu je upadlo in zbežal je v hišo. Slavko pa je jokaje stopical domov. Debele, svitle solzice so mu lezle po rdečem licu. Z desnico si je tiščal čelo. PogledaJ je roko, če je kaj krvava. — Nič. Hvala Bogu, da le črev ni. ,,Maraa — mama — mama!" je klical v joku, ko je prišel domov. ,,Kaj pa je, da tako jokaš?cl so ga vprašali mati sočutno. Cav--sov, u-u-u — Francek — u-u — mi je — u-u-u —" nNo, kaj je ž njim?-:' ,Mi je po-rinil po-poleno — u-u — na čelo.1 »Prav je storil! Kaj pahodištje? Saj sem ti rekla, da doma ostani. Čemu me nisi ubogal ? Kaj ? Kdo sem jaz? A nisem tvoja mati? Da me boš drugič ubogal — ni tu še nekaj", in padalo je. — Da ni padalo samo po hlačah, je pričal gtasen jok Slavkov. ,,Mama! — Saj boin ubogal'' — je obetal Slavko oni večer. In držal se je te obljube. * o 3 ¦ ^Slavko, popoldne pridi k nam jabolka pobirat!~ s temi besedami so povabili oče Cavsa čez pet dni po onem dogodku Slavka, ki je prišel ravno v prodajalnico. Hipno sta zažareli Slavku ocesci, a takoj v drugem trenutltu se mu je zresnil obraz in nekam žalostno ja rekel: .,Ne smem." ' _Zakaj pa iie ?" ^Mama mi ne puste." ^Danes te bodo prav gotovo pustili. Gvem sam k njimi 167 Čez nekaj trenutkov so prišli oče Cavsa nazaj in rekli: rhe pridi popoldne in nič se ne boj.;l No in Slavko je šel. S Franckom sta se takoj sprijaznila. Pozneje je Franek povedal — bolj na tiho seveda — da jih je- tudi on čuti! danes od očeta. To je pa ostalo le med njima. O tom nista vedeli niti Bajtova Cilka in Francka, niti Opekov Jožek, ki so prišli tudi pomagat jabolka pobirat. Veselje je bilo na vrhuncu, ko so oče Cavsa prijeli za jablano in potresli. Jabolka so se usula prav kakor toča. Franica je nastavila predpasnik, Jože je stegnil roko, da bi ujel padajoče jabolko. ^Parizelj", Francek in Slavko pa so se zapodili vsi trije na eno in se trgali zanje ... ,,Ta je moj! — Ta je moj, — ojej, kako rai je palo na glavo!" in enaki vskliki so se čuli . . . Ko sn otroci odhajali domov, dali so jih Cavsov oče vsacemu košarico za plačilo . . . No, tako je bilo takrat, ko je sadje zorelo. Ste čulir